ODVETNIK st-67

36 RetorikaOdvetnik 67 / jesen 2014besedo drugega. Ko ugotovijo, da smo močnejši v dokazih,nam lahko samo še skačejo v besedo. Z izsiljenimiosebnimi napakami zgolj odlagajo trenutek, kobodo naše besede zabeležile odločilno zmago in dvignilena noge razburjeno občinstvo.Tudi s še tako čudovitim žametnim glasom nispodobno skakati v besedo.Jezik je potegnjen iz ust na plan, na tnalo, in v njemtiči nož, beseda je z mečem presekana na pol. Kakorbi komu odsekali glavo, s tem ko mu odsekajo besedo.Če nas hvalijo, ravno tako ne skačemo v besedo,ker s tem pokažemo, da smo neotesani, saj ugovarjamo,da nas premalo hvalijo. Običaj, da pohvala vzbujatrpljenje naši skromnosti in zato vljudno prekinjamotistega, ki nas iskreno pohvali, je neiskren. Če skačemov izrekanje ukora in grajanje, s tem zacvilimo, kerso nam stopili na rep. Če je grajanje neupravičeno, topotrdi naša mirnost. Tistim, ki nas žalijo, s skakanjemv besedo omogočimo, da dolijejo olja na ogenj. Če ježalitev vpijoča, z našim molkom železno konico ostiusmerimo proti tistemu, ki jo rine v nas.HisterijaVsak dogodek, na katerem se zberejo ljudje, ki bodogovorili med seboj, zahteva natančen dogovor o tem,kako se bodo pogovarjali. Vodja srečanja, ki skrbi zadobro pogovarjanje in predlaga pravila, podeljuje besedoin jo jemlje nazaj, je zavzel položaj, ki zahteva mnogoizkušenj. Srečanje, na katerem na začetku ni jasno,kdo ga bo vodil, vsakega udeleženca zavezuje, da opozorina to ključno pomanjkljivost. Rado se namreč dogaja,da gostitelj sestanka ali povezovalec omizja ali negotovpredavatelj izstopi iz svoje vloge in tedaj se razvnameprepirljiva strast, katere vrhunec se razplamti vvsesplošno »hysterio«. Zgodi se verodostojen opis histerije,12 izraza psihološke medicine.Do pojava množične histerije pride, kadar se za omizjemznajdejo podobno močne osebnosti, ki izločijopovezovalca kot najšibkejši člen in se spopadejo, karje na moč podobno boksarju, ki v zlorabi nagonskeganapada udarja nasprotnika kljub prepovedi sodnika,kljub gongu, ki označi konec boja, kljub posrednikom,ki ga vlečejo v stran. Tisti, ki mu v takih okoliščinahuspe ugrabiti besedo, jo drži visoko, da bi jene dosegla množica, ki sega po njej, ne upa si poudaritipomembnih delov govora, ker poudarku sledipremor in v premor bo vdrlo ljudstvo, ne upa pomolčativ prid dramatičnosti povedanega, ne upa počakati,da beseda izzveni, da se spočije uho poslušalca,da se ugnezdi spontanost sporazumevanja, sape sine upa zajeti, ampak poskuse ugovorov nenehno odbijas salvami besed, s kretnjami ustavlja vzgibe sogovornikov,vstaja in se pne nad druge kakor zmaj,ki napada in ogromno, ogromno govornih sil porabiza čustveno opremo preprostega sporočila, ogromnokretenj in ogromno besed za malo povedanega.Tisti, ki posluša, pa najbolj greši v tem, da sploh neposluša. Ampak čaka na razpoko, da bo vanjo zasadildleto jezika in razlomil sklenino sogovornika. Nesliši pomembnih dejstev, tudi on klopota z rokami inmelje z vetrom, z vrelo nestrpnostjo obliva govorcain bi ga najraje usekal po glavi, da bi se zgrudil in izdihnil,da ga zvleče z govorniškega odra, medtem pabi kričal svoj zmagovalni govor.Zloraba ugovoraV televizijski oddaji (Piramida, TV Slovenija) je duhprstana močnejši od duha steklenice. Replika oziromaugovor ima moč veta in če hočeš nekoga prekiniti, začivkaš:»Ugovor,« in voditeljica useka govorečega pobetici, mu iztrga vročo besedo in jo izroči U-govorniku.Ugovor potemtakem nima več vsebinskega pomena,ampak postane sredstvo za utišanje, in otroci biigrico končali z razposajenim kričanjem »ugovor naugovor na ugovor na ugovor na ugovor«, čedalje hitrejein čedalje glasneje in zmagovalec bi bil tisti, ki jeobdržal razločnost in zadnji planil v smeh.Pospeševalec pogovoraSile odtekajo v jalovo zemljo tudi pri takem poslušalcuin desetkratno se obrestuje postaviti krupjeja, ki besedodeli po svoji vesti in izkušnjah. Ko predavanje preidev razpravo, se predavatelj spremeni v spodbujevalcagrl. Beseda začne krožiti in sodelujoči se umirijo vzbranosti. Pospeševalec pogovora govorečega spremljaz enim ušesom in očesom, z drugo dvojico pa nadzorujepreostalo občinstvo, sprejema na seznam čakajočih,potrjuje sprejem in se pogovarja z množico v manirispretnega izklicevalca na dražbi. Pri prenosu vloge začasnegagospodarja naslednjemu govorcu glasno imenujevse tiste, ki mu bodo po vrsti sledili, in vsi vedo,kdo vse bo govoril in kdaj. Sodelujoči začutijo varnost.Vedo, da se ni več treba zapoditi v klobčič vpijočih teles,da bi se morebiti vrnili z negotovim položajem govornika,ampak se tisti hip, ko se jim utrne misel – zdrobnim gibom v hipu postavijo na seznam govorcevin vedo, da bodo besedo kmalu dobili. Lahko se posvetijočarovniji poslušanja. Ko besedo slednjič dobijo,pa vedo, da jim ni treba povedati vsega, kar vedo inkar mislijo, da vedo – ampak povedo samo tisto, kar jetisti hip bistveno za namen razprave. In prepustijo besedogovorcem za njimi. In če se bodo česa pomembnegaspomnili, se bodo brez sramu ponovno vpisali skretnjo med bodoče govorce in kakor vselej bodo besedospet kmalu dobili. Kadar se moštvo izuri v takempogovarjanju in kadar s pospeševalcem besede usklajenodelujejo kakor s krmarjem čolna dvanajsterca, začnebeseda krožiti in vsakogar prej ali slej zvabi v reko,beseda teče in nihče več ne pomisli, da bi jo zvlekel vleni rokav, kjer bi se z njo zamočviril. Beseda teče inreka naplavlja na bregove izplen. Plodovi govorniškegagaranja in marljivosti poslušanja se kopičijo v zapisnikezgodovine in moč skupinskega prilaganja kamenčkovje spet sestavila mozaik, na katerem je upodobljenčlovek kot družabno bitje.Spodobno skakanje v besedoTisti, ki sproži razpravo, ima drobec več pravice posredovati,kadar se mu med odgovorom predavatelja12Konverzivna nevroza z motnjami funkcij senzorike in motorike brez organske osnove, zlasti bolestno občutljivostjo, neobvladanjem samega sebe, čustvenimi izbruhi,pretiravanjem vseh počutij. Glej Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana 2002.