ODVETNIK st-67

34 RetorikaOdvetnik 67 / jesen 2014Ogromno izrazov in precej sinonimov obstaja za skokv besedo. Malokateri izrazi izražajo spodbujanje, večinomapomenijo nevljudnost in nespoštljivost.Skok v besedo – nespodobno dejanjein sporazum se umakne zmagi ali porazu. Govor pa jevselej pogovor in poraz enega sogovornika, je vednoporaz obeh. Kakor »igrica polaganja rok« – dlan nadlan, čedalje hitreje, ki se konča z vsesplošnim pretepomdlani – konsenz namreč ni mogoč.Skok v besedo kot zloraba položajaVloga gospodarja zaslepi do te mere, da se nosilec počutipoklican, kaj šele upravičen skočiti v besedo nagonsko.V besedo skače razvajeni vodja, ki je nenehnov položaju razvajenega vodje. Položaj gospodarja inočarljivi vpliv pa sta si velikokrat v nasprotju. »Štiridesetlet sem vodja v tem podjetju«, ponosno zavpije(namesto da bi ga bilo sram), »meni nihče ne boskakal v besedo, jaz pa lahko skočim vsakomur. Kadarjaz govorim, ljudje poslušajo in molčijo.«Če v dialogih Sokrata označimo za gospodarja modrostiin sogovornika, občudovalca gospodarja in učencamodrosti, je Sokratov skok v besedo spodbuda alinestrpnost?Alkibiad: »Vendar pa se ravno to razlikuje v celoti inpovsem …«Sokrat: »No, kaj? Kaj boš svetoval Atencem, s kom najse vojskujejo? S tistimi, ki ravnajo krivično, ali s tistimi,ki ravnajo pravično?« 6Skok v besedo, ki ga dramski zapis napove z vsebinskozarezo in s tremi pikami, je celo iz ust vsevednegaspačka nespodobno dejanje, saj popolnoma preusmeritok sogovornikovega izražanja. Sokrat je gospodarvseh kretnic in vročično slep od vzgajanja, k resnicivodi učenca po svojih poteh. V poslovnem svetuali javnem razpravljanju bi izkušeni sogovornik nedopustil nenadnega obrata, ampak bi izmaknjeno besedojadrno izmaknil nazaj. Ali pa počakal, da izzvenitrobenta vdora v kraljestvo njegove misli, potem pa bimeni nič tebi nič nadaljeval natanko na tistem mestu,kjer so ga oropali položaja govornika.Fotografija plakata je nastala v ljubljanskem lokalu »Korner pub« na Tržaški ulici (vir niznan).V angleškem parlamentu je »turn talking« folklora.Nepoučeni ne razumemo, po kakšnih ključih in nenapisanihpravilih zalučajo lordi svoje misli v govorca, kivodi besedo. V poslovnem svetu Francije je prevzemanjepobude poslovna veščina. Vzeti besedo sogovornikuin očarati s svojim govorom. Prevzeti pobudo in izločitipočasnejše. Vsiliti svoje mnenje. Ponuditi na prodajprvi. Taka igra je sicer koristna vaja za šibke pogajalce,v živem svetu besedovanja pa je lahko nevarna,kadar se znajdejo iz ust v usta močni osvajalci beseddrugega. Kdor od meča živi, bo od meča pokončan,in če so sile izenačene v besedah, je naslednja sobaposlovne igrice soba borilnih veščin. Sila udari v siloSkok v besedo s prikrito besedoSosed sosedu pošepeta na uho in s tem skoči v besedo.Pritajeni klepet ohladi govornikov navdih. Poslušalecmrmra v brado svojo »mantro« negodovanja, daga boginja Živa ne razume – in govorec zavrne govornoponudbo. Klopotci so škodljivi za osredotočenostgovorca, kadar begajo preostalo občinstvo – izkušenigovorec jih vrže iz ograde svoje zgodbe in jih preglasiz napeto vsebino. Plašni govorec pa se z nemim krikomzdrzne ob vsakem šepetu.Naslednji pripetljaj poroča o književnem večeru. Pesnikiin pisatelji so brali iz svojih del. Poezije v celoti,romane pa ne. Kot sedmega po vrsti je žreb določildrobnega romanopisca, ki je na kolenih nosil svoj gromozanskiroman, z dvema ličnima ekslibrisoma, ki staoznačevala odlomek, ki se ga je namenil prebrati. Jazsem sedel poleg njega in zaradi dolgočasenja podrobnospremljal njegovo početje. Odlomek je segal čez petlistov. Občinstvo je zehalo in se pretegovalo in s pasjonepotrpežljivostjo pričakovalo zaključek branja, saj se6Platon: Izbrana dela (prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič), Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 57.