ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Retorika33predstavitev, kadar je izdelana kot zvočni in slikovnimozaik sosledij in bi jih posegi iz občinstva porušili.Z nujnim dodatkom – napovedjo razprave po pretekutridesetih minut. V takih primerih se poslušalciurijo v veščini dobrega zapisa svojih pobud, ki jihlahko v polurnem spremljanju tudi prečistijo ali izločijokot nepotrebne. Nevarni so govori, ki ne predvidevajougovora. Ko kubanski bradati palček nastopadebelih sedem ur in si prisvoji čas vseh drugih palčkov,pleše Umazani ples z molčečo Sneguljčico. »Čejih ne morem potolči z argumenti, jih bom izčrpal zdolžino razprave,« se je svečano zaobljubil parlamentarecin uničil sošolce s poslanskih klopi. Z dvanajsturnogovoranco.Pri splošnem izobraževalnem predavanju zagovarjamrazmerje dva proti ena. Na eno uro govorjenja predavateljapol ure govorjenja občinstva. Razprava je potemtakemodprta tudi med predavanjem, vendar se posredovanjatičejo tistega, kar je tisti hip izpostavljeno –ob ali po koncu predavanja pa predavatelj izrecno odpreduri na stežaj, da se razbohoti besedovanje. Predavateljigra »simultanko« z naključnimi izzivalci in ješe vedno v vlogi predavatelja, je odgovoren za logistikoin odgovoren za vsebinsko vodenje. V tem se predavateljrazlikuje od povezovalca, ki je odgovoren zapotek in podeljevanje besede, ni pa mu treba prevzetiodgovornosti strokovnega vedeža dogodka. Predvsempa je odgovoren za to, da v času po predavanju, ki jenamenjen razpravi, pojasnjuje, ne pa predava dodatnapoglavja velike teme.Dostojnost pogovarjanja zahteva, da govorcu nihče neskoči v besedo. Skakanje v besedo bo skočilo v razpravoin odprlo posebno poglavje.2. Skakanje v besedoDva lahko skupaj pijeta, ne moreta pa skupaj govoriti.(nizozemski pregovor)Raziskovati skakanje v besedo je norostVsa dramska besedila tega sveta so namreč sestavljenaiz nenehnega skakanja v besedo, vse osebe skačejov besedo vsem drugim, včasih še samemu sebi, kadarglasno razmišljajo med monologi. V besedo skačem,ker ne poslušam, ker me ne zanima. Ne prekidaj ženu,kad šuti! (srbski izrek). Z ženo že tri dni ne govorim!Kaj pa je naredila? Nočem je prekinjati.Tudi vzeti si »prvo besedo« je skakanje v besedo. Kerima prvo besedo sklicatelj. Da pojasni. Angleži svečanooznanijo: »The floor is yours.« Jezik se v razpokomed besede drugega vtakne in vrta levo in desno. Čemu daje oporo močna misel, bo obstal, če je prevečmlahav, mu ga stisnejo. »Turn talking« je v mnogihkulturah povsem navdihu prepuščeno dejanje, kadargovorijo med seboj enakopravni govorci. Kadar skočigospodarju v besedo služabnik, pa se razmere strahovitospremenijo. Cesarju so skočili v besedo nepoklicanipodložniki – in slabovoljni cesar je nemudomarazpisal natečaj za pripravo najboljšega »aspika«iz jezika nesrečneža, ki se je prenaglil. Da ga je potemvrgel svojim psom. Poučno zgodbico o skakanju v besedozoper strogi protokol najdemo na domačih tleh.Fran Saleški Finžgar jo je postavil na sonce:»In tudi barbaru« – Justinjan je pokazal na Iztoka –»je naklonil Bog zmago, ker biva v tvoji hiši. In zavoljoBoga in svete Besede ga poplača Justinjan s častjo:centurio v palatinski vojski je in stopi …« Azbad jeprebledel ob teh besedah. Prekinil je samega carja invzkliknil: »Ta je iz vrst Slovenov, ki so uničili Hilbudija!«Dvorjanom je zastala kri v žilah. Toliko žaljenjaveličanstva! Azbad je zaigral glavo! Prekinil je nepozvancarja v besedi. 4»Ne skači mi v besedo, saj nisi človek!«Take besede včasih ptice zabrusijo druga drugi, velikokratpa opičji pari. »… petje v duetu namreč očitnospodbuja izločanje spolnih hormonov. Predvsem pa sezdi, da izmenjujoče se petje krepi povezanost parov inskupin … še bolj očitno kot pri pticah sta petje in socialnastruktura povezana pri opicah.«»Razvoj petja, zlasti petja v duetu, gre pri primatih zroko v roki z razvojem monogamije,« ugotavlja ThomasGeissmann z antropološkega inštituta univerze vZurichu.Antropologinja Kimberly Dingess z Univerze v Indianiporoča, kakšen je približno duet skakačk: uvodje sestavljen iz glasnega stokanja samca. Potem zalajasamica kitico A, samec pa hkrati intonira kiticoB. Sledi kratek intermezzo, med katerim oba skupajsopeta, dokler ne zadoni kitica B samice, samec pazapoje kitico A. Približno triminutni nastop je slišatiredno in pogosto večkrat ob prvem jutranjem svituna meji revirja. 5Mnogoteri monogamni človeški pari pa so žrtve predsodka,po katerem usklajenost ni mogoča ne v petju nev pogovarjanju – ker samica samcu ne pusti do besede.Ženska ima zadnjo besedo pri vsakem prepiru. Karkolireče moški potem, je začetek novega prepira. Kaj sem tiže pripovedovala, preden sem si segla v besedo? (Iz zakladniceljudskega humorja)Skakati v besedo je grdo, so nas poučilivzgojitelji – sopomenkeSkok v besedo je sovražni prevzem besede.Uskok v besedo.Pregriznil mu je besedo na pol.Ukradel mu je besedo.Skok v besedo je polivanje ognja in kot taktična ukananaredi iz ognjevitega govorca politega kužka.Govorcu skakati v hrbet.Nekultura dialoga.Iztrgal (izrezal) mu je še tople pol besede iz ust.Poseganje v besedo.Podelal se mu je v misel.Ustavil ga je, prevpil ga je, prekinil ga je.(Od)vzel mu je besedo.4Finžgar, F. S.: Pod svobodnim soncem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, str. 137.5Vir: Delo, 6. julij 2006.