ODVETNIK st-67

32 RetorikaOdvetnik 67 / jesen 2014Zdravko Zupančič,univ. dipl. režiser, Šola retorike Z&ZAna Aleksandra Zupančič,univ. dipl. novinarka, Šola retorike Z&ZPredavanje ex cathedra ne obstajaObstaja pa dobro podeljevanje besede in slabo skakanje v besedoDejanska realnost jezika – govora ni ne abstraktni sistem jezikovnih oblik ne izoliranamonološka izjava, niti psihofizično dejanje njegove realizacije, temveč družbeni dogodekgovorne interakcije, ki se realizira z izjavo in izjavami. 1Dobro predavanje je pogovarjanje predavatelja s poslušalci, ki pa ima besedo v večinskilasti. Ki ima besedo v posesti 70 odstotkov časovnega okvira.Toda, kdo je govorec? Četudi mu namreč beseda ne pripada v celoti, saj je tako rekočobmejna cona med njim in sogovornikom, govorcu vseeno pripada dobra polovica besede. 2Dober predavatelj ni dober, če je slab pripovedovalec. Dober predavatelj je hkrati dober zagovorniksvojih stališč, na katera priletijo strelice, je izvrsten obrambni igralec. Je pa dober predavatelj nujnotudi dober povezovalec poslušalcev. »He makes them talk.« Oživlja molčeče. Govorno jih poveže medseboj. S tem, da postavi pravila sporazumevanja skupine.1. Osnovno izhodiščePodeljevanje govorne paliceSevernoameriški Indijanci so spoštovali govorjenje naposeben način. Govorec je bil deležen posebne zaščitepred vdiranjem na svoje ozemlje. Nedotakljivost govorečegagovorca je zagotavljala umetniško okrašena palicaizpod rok vrhunskega rezbarja. Palico je podeljevalpoglavar plemena na plemenskih srečanjih, in sicertistim, ki so želeli besedo. »Talking stick« je potovalana ceremonialen način in ko so vsi povedali, kar soimeli za povedati, so palico vrnili poglavarju, ki jo jeshranil na simbolno mesto. Nekatera druga plemenauporabljajo v podobni vlogi orlovo pero, pipo za kajenjetobaka ali školjko. 3Izhodiščna postavka – klopotecPri živem pogovarjanju dveh ali več oseb obstajatasamo dve vlogi, ki se nenehno izmenjujeta. Vloga govorcain vloga enega ali več poslušalcev.Govorec je gospodar časa svojega nastopa, čeprav jeenak med enakimi. Vsakdo prej ali slej vstopi v vlogogovorca. Petnajst minut slave je v živem pogovorunajveč petnajst sekund in v krogih sporazumevanja,kjer ni posebne vloge povezovalca (moderatorja),se udeleženci podrejajo »načelu pravičnosti«. Jemanjebesede je vstopanje v polje gospodarja samo tedaj,kadar je to polje izpraznjeno. Vsi drugi položajigospodarja, ki bi posameznim osebam lahko podeliliveč pravic poseganja v besedo in daljših časovnihokvirov govorjenja (nadrejenost, strokovna nadvlada,patriarhalnost, prednost po starosti), pomenijo zlorabo– saj velja v primeru pogovarjanja čisto načeloenakopravnosti. Človek govori človeku ali ljudem, kibodo govorili njemu. Klopotec se vrti in na klopotcuse izmenjujejo vloge.Tistega, ki predava ex cathedra (lat. – s stolice), karpomeni brez dvoma ali ugovora, ne moremo imenovatipredavatelj. Lahko ga imenujemo podajalec. Lahkoga imenujemo vulkan, ki bruha sporočila. Lahkoga imenujemo igralec, ki izvaja monodramo. Govornik,za razliko od govorca. Predavanje kot kategorijaje pogovarjanje s svojimi poslušalci. Je dialog. Predavateljje potomec diskurza Sokrata, še več, predavateljne posega v besedo svojim poslušalcem, ko se začasnospremenijo v govorce. Predavatelj vodi pogovorin dokler ima besedo v svojih ustih večkrat kakor vsidrugi v krogu razprave – je predavatelj, sicer pa postanepovezovalec razprave. Moderator. Gostitelj omizja.Sklicatelj zbora, ki bo podal svoje poglede na prihodnostnaroda. Vsako predavanje mora potemtakembiti nenehno odprto za razpravo. Kdorkoli izmed poslušalcevima kadarkoli pravico, da ugovarja, zahtevapojasnilo ali doda tisto, kar je po njegovi presoji tistihip bistveno. To mu potrjuje njegova navzočnost – vnasprotnem primeru bi ga gostitelj (sam predavateljali ustanova, odgovorna za dogodek) ne smel povabitizraven. Vrlino predavatelj doseže, kadar pravico doprve besede uporabi za preimenovanje poslušalcev vsogovornike. Da svoj govor nadgradi v pogovor, sklenez občinstvom dogovor o ugovarjanju.Nenevarna razmerjaKadar je navzoče treba nemudoma seznaniti z grozečonevarnostjo, takrat pravico do ugovora podelizgolj skrajna nerazumljivost. Prav tako ni nespodobnoprositi poslušalstva, da trideset minut spremljajo1Bathin, M. M, Vološinov, V. N., Stalin, J. V., Williams, R.: Marksizmi in jezikoslovje, založba: Društvo za sodobno družbenopolitično polemiko – Agregat, Ljubljana2005, str. 61.2Bathin, M. M, Vološinov, V. N., nav. delo, str. 52.3Locust, C., Native American Research and Training Center, Tuscon, Arizona.