ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Svobodna tribuna31– če je nekdo užaljen zaradi resnice, je to njegov problem.Če je v našem primeru užaljena država, ker se jev njenem imenu mučilo mladoletne osebe, samo zaraditega, ker so bili punkerji, naj pač bo užaljena. Drugatežava je v tem, da država sploh ne more biti užaljena.Država je abstrakten pojem in pojmov na načelniravni ni mogoče užaliti. Lahko pride le do tega, dase politiki do te mere poistovetijo z državo, da začnejorazmiš ljati podobno kot francoski kralj Ludvik XIV,ki je domnevno dejal ‘Država sem jaz’ (če pa tega ženi izjavil, si je to zelo verjetno mislil). Iz istega razlogane morejo biti užaljene ikone države (zastave, grbiali himne). Kako bi lahko na primer užalili državno himno,ko gre vendar le za zaporedje tonov v ritmu inmelodiji? Užaljeni so lahko le politiki, ki državi vladajo.V konkretnem primeru bi lahko tožil Tomaž Ertl, včasu punka šef slovenske policije. Vendar bi moral dokazati,v čem predstavlja opozarjanje na dejansko policijskonasilje nad punkerji lažno obdolžitev njegovegavodenja policije v tedanji Sloveniji. Ertl je bil dovoljpameten, da se za tako tožbo ni odločil.Za konec si oglejmo še primer, ko dobi užaljenost metafizičnerazsežnosti, ko je užaljen domišljijski lik. VodstvoRadia Slovenija je v devetdesetih letih 20. stoletjaprepovedalo izvajanje pesmi Dal ti bom rockovskeskupine Bombe, ki se začne takole: 6Gospod, če si v nebesih prosm te k bogaZačari že to pičko da mi čimprej daNa njene bele prsi ‘m pisu tvoj imeNa levo sina, vmes očeta, na desno svetga duha.Pesem naj ne bi bila neprimerna za predvajanje, kerje bila po oceni klandestine skupine cenzorjev na RadiuSlovenija bogokletna in žaljiva. Najprej se postav ljavprašanje, kdo je v tem primeru užaljen? Da bi lahkoimeli opravka z žalitvijo, mora namreč obstajati nekdo,ki je užaljen. Na načelni ravni si lahko zamislimodva tožnika, boga ali nekoga, ki zase trdi, da je njegovpredstavnik.Recimo najprej, da je pesem žaljiva za nadnaravno instancosamo, v našem primeru torej za sveto trojico.Težava v danem primeru je bila v tem, da se ni o morebitnižaljivosti pesmi izrekla nobena od treh nadnaravnihinstanc. A tudi če bi se, bi sodniki na vsebinskiravni v verzih skupine težko našli žaljivo obdolžitev.Magijska praksa molitve je v krščanstvu splošnosprejeta in samo za to v pesmi gre. Pevec prosiboga, naj mu pomaga osvojiti dekle. Prav nič drugačeod nogometaša, ki na svetovnem prvenstvu v nogometuv Braziliji prosi boga, naj mu pomaga, da bineubranljivo zadel gol. In prav nič drugače od samskeženske v Sloveniji, ki v cerkvi moli, naj ji bog pomaga,da bi zanosila, ker ji je večina državljanov, ki sose udeležili referenduma, odrekla pravico do oploditvez biomedicinsko pomočjo, ustavno sodišče pa jimje pri tem asistiralo. Če ne preganjamo molitve v tehprimerih, ne smemo preganjati tudi molitve Bomb.Vendar pa sodnik o zadevi ne bi smel razsojati tudina formalni ravni. Pred tožbo nadnaravnih instanc jev moderni državi neka temeljna ovira, ki se ji reče ločitevcerkve od države. To z drugimi besedami pomeni,da bogovi ne morejo tožiti ali biti toženi, sodnikipa ne morejo razsojati o lažnih obdolžitvah na njihovračun. Takšno sojenje bi bilo mogoče le na cerkvenemsodišču, na ravni civilne družbe, ko bi bogna primer pričal prek priznanega posrednika (na primerljubljanskega nadškofa) in iz priznanega vira (naprimer iz gorečega grma na Golovcu).A recimo, da ni bila mišljena sveta trojica, ampakzgolj njihovi zastopniki na Zemlji, ki ščitijo interesetreh nadnaravnih instanc. V tem primeru bi moralnjihov predstavnik na sodišču dokazati, da je zakonitipredstavnik bogov. Pokazati bi moral na primerpooblastilo, s podpisom nadnaravne instance, po možnostioverovljeno pri notarju. V nasprotnem primerugre lahko za samozvance, ki jih za božje predstavnikeni nihče pooblastil. Lahko si predstavljamo, kajbi se zgodilo, če bi lahko vsakdo, brez ustreznih dokazil,na sodiščih predstavljal užaljene bogove. Znašlibi se v babilonskem stolpu navzkrižnih, domnevnonadnaravnih tožb. Vendar pa bi se tudi v tem primerupostavilo vprašanje, v čem so verzi Bomb bogokletniin žaljivi. Ker je, kot je že bilo rečeno, magijskodelovanje molitve sestavni del vsakega krščanstvain ker se lahko vsakdo po svoji volji odloči, za kaj boprosil boga v molitvi, je užaljenost kristjanov lahkozgolj njihova osebna stvar, na katero se lahko odzivajona ravni civilne družbe, podobno kot istospolnousmerjeni držav ljani v primeru političnega performansaSrečka Prijatelja. Na primer tako, da bojkotirajoposlušanje pesmi Bomb ali da po maši skupinskouničujejo njihove cedeje. Tako kot v primeružaljenja države lahko razprava o tem poteka le naravni civilne družbe.SklepV moderni državi so lahko razžaljeni leposamezniki, sodniki pa lahko razsojajo le oprimerih neresničnih obdolžitev. Vse drugo jetradicionalna prtljaga, ki ne spada na ramenamodernega prava.6Tomc, G.: Razžaljeni in ponižani. Svet prava s perspektive kognitivne znanosti, v: Korošec, T. … et al.: Razžalitve v tiskanih medijih. Znanstvena knjižnica FDV,Ljubljana 2002, str. 131.