ODVETNIK st-67

26 IntervjuOdvetnik 67 / jesen 2014Odvetnik inpisatelj.roman. Zakaj se nisi odločil za profesionalno karieropisatelja? Talent za pisanje si namreč pokazalzelo zgodaj.Branje je moje veselje že, odkar pomnim. Rojen semleta 1958 in ko sva bila z dvojčkom še malčka, okolištirih, petih let, nisva hotela jesti in sva bila prava drobižka.Tudi hrane ni bilo ravno na pretek, posebej dobrene. Mlečni močnik, ovseni kosmiči, žganci. Običajnosva sedela za mizo, mama je tiščala žlico v najinausta, midva pa sva jih stiskala skupaj. Najstarejša sestra(osemnajst let starejša od naju) je prinesla slikanicoin mama nama je brala zgodbe in kazala slike. Odzačudenja in napetosti sva odprla usta in takrat je žlicadosegla svoj cilj. Branje knjig naju je povsem prevzeloin od prvega razreda naprej sem bral, bral, bral. Še kosem hodil po cesti po opravkih, v trgovino, po mlekona bližnjo kmetijo, sem pred seboj držal knjigo in bral.Branje je povzročilo pri meni potrebo po izražanju misliin to se je kazalo v osnovni šoli, še bolj potem v gimnaziji,ko sem zapolnil vse literarne liste na šoli z žetedaj zelo dolgimi sestavki. Zaradi ljubezni do knjigsem se vpisal na filozofsko fakulteto, pod A primerjalnoknjiževnost in pod B filozofijo. Spet je poseglav moje življenje najstarejša sestra, njena prijateljica jebila sodnica v Šmarju pri Jelšah in ti dve sta se spraviliname in trdili, da lahko pišem tudi, če ne študiramprimerjalne književnosti, ampak bolj koristne reči, naprimer pravo, ker potem lahko postanem sodnik, odvetnik,karkoli, takrat je država potrebovala na tonepravnikov. Malo pred septembrom sedeminsedemdesetsem tako šel na filozofsko fakulteto, dvignil prijavnicoin jo odnesel na pravno fakulteto.Tvoje pisanje opredeljujejo kot realizem, naturalizem,verizem. Nekateri bi te radi uvrstili v žanrkriminalnega romana, vendar ti brez dvoma ne pišeškriminalk. Razen radijskih iger o inšpektorjuKocjanu. Kako bi opredelil svoje pisanje?Moje pisanje se vedno dotika najbolj žgočih vprašanjdružbe in običajno v romanih opisujem boj malega posameznikaz neko višjo organizacijo ali institucijo, kipozablja, zakaj obstaja in kakšen je njen namen. Davidproti Goljatu. Nikoli nisem želel pisati kriminalkv klasičnem smislu (zločin, iskanje storilca, razrešitevzločina in kazen), čeprav me ob branju skandinavskihkriminalk prav navdušujeta tako izbrušen slog kot napetazgodba. Zgodba je po mojem prepričanju prvoin najpomembnejše pri pisanju. Da imaš kaj povedatiin ne da zgolj na visoki umetniški ravni vežeš otrobe.Sem ne štejem scenarističnih poskusov, nadaljevank,filma in radijskih iger, ker gre tam za timsko delo inštevilne kompromise, tisto preprosto ni literatura, ampakje umetniško delo plod avtorskega dela več avtorjev.Rad bi bil aktualen, zanimiv, berljiv in imel kajtehtnega povedati. Na primer,kako dela sodišče, policija, politika,vse pa skozi prizmo edinegazveličavnega vladarja našegaplaneta, odkar so socializemožigosali za pokvarjen sistem, toje denarja. Odločili smo se, da jeedino merilo vsega denar, in radbi povedal, koliko gorja lahko topovzroči.Si eden redkih slovenskih pisateljev,ki opisuje življenjeodvetnikov, realno prikazujepostopke na sodiščih, vlogeudeležencev … Si pa tuditi v nekem intervjuju izjavil,da so nate vplivali ameriškipisatelji.Velikokrat me primerjajo z Grishamomin postavljajo vzporednicemed nama. Tudi on je pravnik in celo odvetnik,piše pa o rečeh, ki mi dvignejo pritisk. Rainmaikerjasem bral v originalu veliko pred izidom prevoda, njegovaPritožba in Priznanje pa sta deli, ki ju priporočamvsakemu pravniku v Sloveniji, predvsem sodnikom,da bi morda v svoje delo vložili več človečnosti,srčnosti in manj zgolj želje, da izpolnijo normo ingredo po lažji poti.Kako usklajuješ delo odvetnika s pisateljevanjem,oboje namreč zahteva veliko časa, poleg tega imaštudi družino?Vedno sem znal preklopiti procesor v možganih nalevo in desno polovico. Po potrebi. Moj pisateljski delmožganov dela že skoraj samodejno v ozadju, roko nasrce, na vseh obravnavah res ni treba uporabljati možganovali vsaj ne pretežnega dela. Zaradi pisanja je velikovečji delež dela prevzela moja žena. Tisti, ki mepoznajo, vedo, da je Marija Karlovšek tudi odvetnica sprecej daljšim stažem od mojega. Torej Marija nosi nesamo tri vogale v hiši, ampak precejšen del tudi četrtega.Pri petinpetdesetih družine ni več, ampak je ostalaosnovna celica, Marija in jaz, oba sinova sta že zdavnajodšla, ustanovila sta si svoji družini in življenje. Spetsva sama kot na začetku, poročila sva se že po drugemletniku prava leta 1979 in sva od takrat nerazdružljiva.Vse počneva skupaj, celo zaposlena sva bila v istempodjetju, dokler ni prva šla med odvetnike Marija, potemsem ji sledil še sam. Od takrat naprej delava skupajin ta bližina me pri pisanju nikoli ni motila. Sposobensem bil pisati v kuhinji med vreščečima otrokoma,zdaj toliko lažje, ko okoli mene caplja samo Marija.Pisanje sicer res zahteva veliko časa, roman nastajaod enega do treh let, izdanih jih je trinajst v knjižniobliki, eden je bil izdan v nadaljevanjih v Mladiniin eden čaka na objavo, kar pomeni veliko let dela.