ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Intervju25Otroških bolezni naša družba še vedno ni prebolelamag. Igor Karlovšek,odvetnik v Celju in pisateljLeta 1939 je odvetnica Ljuba Prenner napisala prvo slovensko kriminalko z naslovom Neznani storilec,napeto zgodbo, ki jo je skromno podnaslovila Malomeščanska kriminalna povest. Petinpetdeset letpozneje, leta 1994, je odvetnik mag. Igor Karlovšek izdal roman Klan, v katerem je aktualne družbeneteme, kot so divja privatizacija, podkupovanje in tajni računi v tujini, opisal na način, kot kriminalneromane pišejo ameriški avtorji. Ni čudno, da Karlovška primerjajo z Johnom Grishamom, vodilnimameriškim piscem političnih kriminalk, saj sta oba odvetnika. In oba, kot je zapisal kritik AleksanderZorn, gojita podoben odnos do resničnosti in literature, primerljiva je tudi njuna narativna zgradba,le da so vrednote, ki jih opisuje Karlovšek, povsem drugačne od tistih, ki jim v svojih uspešnicah slediGrisham. Dobri fantje namreč pri Karlovšku potegnejo krajši konec. V najnovejšem romanu (2014) spomenljivim naslovom Odvetnik pa glavni junak, po poklicu odvetnik, na koncu premaga zlo, in sicerzunanje in tudi tisto, ki ga vsak človek nosi v sebi.Roman Klan je bil nominiran za nagrado kresnik, ponjem so posneli uspešno TV-nadaljevanko, ki je imelaveliko gledanost. Vsi Karlovškovi romani so napisanitako, da kar kličejo po filmskih ali televizijskih upodobitvah,poleg tega je Karlovšek avtor vrste filmskihin televizijskih scenarijev ter radijskih iger. Problem jezgolj v tem, da filmski žanr, ki bi znal ustrezno posnetiin prikazati Igorjeve zgodbe, pri nas še ni dovolj razvit.Bibliografija kolege, ki je magisterprava in odličen odvetnik,je prav fascinantna: (romani)Bazen (1990), Rodoljub(1994), Navzdol in naprej(1994), Klan (1994),Polnočna loža (1995), V objemulože (1997), Modra vrtnica(1998), Pobarvani dosjeji(2001), Gran Canaria (2009) in Odvetnik (2014);(mladinski romani) Gimnazijec (2004, nagrada večernica),Mojca (2007) in Matej (2011); (scenariji) Patriot(celovečerni film), Dosje J. K. (1996, TV- nadaljevanka)in Klan (1998, TV-nadaljevanka).Kako bi se sam predstavil našim bralcem?Rojen 9. decembra 1958 kot peti (ali četrti) otrok. Zbratom Borisom sva dvojčka in med nekim kopanjembrez trakov na rokah se je banjica obrnila in mama instarejša sestra sta se potem skregali, kdo je kdo. Torejše tega ne vem, kdo sem. Osnovno šolo sem obiskovalv Radečah, potem pa postal »vozač« in se vozil vCelje v gimnazijo, ki sem jo končal leta 1977.Že v tretjem letniku sem začel pisati daljše sestavke,tako da so gimnazijska glasila gimnazije v Celju innašega letnika polna mojih del ali pa celo izključnomoja. Že takrat sem hotel izdati roman. Moj prvi romanje bil objavljen v nadaljevanjih v reviji Mladina.Kot veš, sem bil predsednik prvega letnika na ljubljanskiPravni fakulteti, v drugem pa me je »skinala« Marija,zato sem jo za kazen takoj po koncu drugega letnikaporočil. Diplomirala sva 1982 in takoj sem šelv vojsko. Leta 1983 sem se zaposlil kot pripravnik nasodišču, na predvečer pravosodnega izpita pa me jePoklic odvetnika je naporen in zahtevaveliko večjo dozo moralne drže, kotbi si mislili. Izzivi so včasih za nekatereizmed nas prehudi. Biti pošten neglede na vse je izredno težko.napadel slepič in namesto na izpit sem šel na operacijo.Tako sem izpit naredil nekaj mesecev pozneje inštudiral s prvorojencem v rokah, ki se je zaradi kolikves čas drl kot jesihar.Hotel sem postati odvetnik, a me je direktor papirniceRadeče prepričal, da sem postal vodja splošnega kadrovskegasektorja. Z Marijo sva že od tretjega letnikanaprej zidala hišo v Radečah, in to kar sama. Od takratnaprej poznam vse zidarsketehnike. Kar sama sva betoniralagreznico še mesec dnipred rojstvom prvega otroka.Simon se je rodil 23. decembra1983, samo dva dnipo zgodovinski tekmi Jugoslavija–Bolgarija,ko so našidali zmagoviti gol v sodnikovempodaljšku in je Delić vpil: »Pa ljudi, dali je tomoguče?« Zaradi mojega vpitja se otrok ni več premaknilin sva nato šla k zdravniku in se je zadnji trenutekrodil s carskim rezom. No, Simon je zdaj odvetniškikandidat v moji pisarni. Leta 1986 se je rodil drugisin, Primož.Zaradi sprememb v zakonodaji sva z Marijo sklenila,da opraviva magisterij in vsaj malo slediva novostimin tako sva magistrirala 1990. Tega leta je bil izdanmoj prvi roman, nato pa leta 1993 trije naenkratin leta 1995 roman Klan, ki je bil nominiran za kresnika.Z rastjo obeh fantov sva postajala z Marijo vednobolj športno aktivna in postala potapljača, plezalca,skratka, velika ljubitelja potovanj in narave. Sicersva potovala že kot študenta, sama, brez ficka v žepu,spala zunaj po parkih in železniških postajah, potovalaz Inter Railom. Otroka sta se odselila že zelo zgodaj,imava pa (za zdaj) enega vnuka, ki ga imava zelo,zelo rada. Ukvarjal sem se tudi s scenaristiko, posnelsem en celovečerni film, tri nadaljevanke, nekaj radijskihiger, veliko scenarijev pa je bilo nagrajenih na anonimnihnatečajih.Zelo zgodaj si začel pisati in objavljati člankein prispevke, že v gimnazijskih časih si objavil