24 Članki – primerjaveOdvetnik <strong>67</strong> / jesen 2014dr. Karlo Primožič,odvetnik v Gorici (Italija)Odprava ovir za nemoten potek sodnih po<strong>st</strong>opkovMala tempora currunt, 1 bi lahko rekli za dolžnike.Ko sem prebiral Pravno prakso, št. 27/2014 z dne 10. julija 2014, je mojo pozorno<strong>st</strong> pritegnil članekKatje Čoh Kragolnik 2 Lažja čezmejna izterjava dolgov, v katerem piše o Uredbi (EU) št. 655/2014 odoločitvi po<strong>st</strong>opka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov 3 (Uredba).Uredba uvaja samo<strong>st</strong>ojen evropski po<strong>st</strong>opek v civilnih ingospodarskih zadevah za zamrznitev bančnih računov vtuji državi članici ter tako fizičnim in pravnim osebamomogoča izterjavo kreditov, kar je bilo, zla<strong>st</strong>i v Italiji,pravzaprav nemogoče, saj zakon ne predvideva transakcijskihračunov; bančni računi so namreč tajni. Uredbobomo začeli uporabljati šele 17. januarja 2017.Ko sem ugotavljal, da bo do leta 2017 marsikateri izvršilnipo<strong>st</strong>opek neuspešen, so nas pred kratkim nepričakovanopresenetili novi predpisi o reformi pravosodja, insicer Zakonski odlok št. 132 z dne 12. septembra2014 – Poeno<strong>st</strong>avitev pravnega po<strong>st</strong>opka in drugipredpisi za odpravo zao<strong>st</strong>ankov na področju civilnihpravdnih po<strong>st</strong>opkov. 4Odlok je se<strong>st</strong>avljen iz sedmih poglavij. Peto poglavje(17.–20. člen) z naslovom Tutela del credito (Zavarovanje)uvaja nove predpise ter spreminja in dopolnjuje sedanje,zla<strong>st</strong>i na področju izvršilnih po<strong>st</strong>opkov.Člen 26 določa, da je za izvršilni po<strong>st</strong>opek na nepremičninahin premičninah pri<strong>st</strong>ojen sodnik kraja, kjer se dobrinenahajajo, medtem ko je za po<strong>st</strong>opke izterjave kreditovpri<strong>st</strong>ojen sodnik po kraju dolžnikovega <strong>st</strong>alnega alizačasnega bivališča ali dejanskega prebivanja oziroma sedežapravne osebe.Člen 17, s katerim se spreminja 1284. člen Zakonika opravdnem po<strong>st</strong>opku, določa, da je obre<strong>st</strong>na mera od vložitvetožbe enaka višini obre<strong>st</strong>ne mere, kot jo že zdajpredvideva posebni Zakon o zamudnih obre<strong>st</strong>ih v poslovanjumed podjetniki (višina se spreminja, zdaj je 7,15od<strong>st</strong>otka).Člen 19, ki spreminja 492. člen Zakonika o pravdnempo<strong>st</strong>opku, predvideva, da organ, ki je pri sodišču zadolženza opravo rubežev, 5 na predlog upnika zahteva oddolžnika podatke o kraju hrambe računovodskih knjig,nato pa določi bodisi <strong>st</strong>rokovnjaka s področja ekonomijebodisi odvetnika, da ta ugotovi, kje se nahajajo dobrine,premične ali nepremične, in zavarovanje kreditov, kibi jih bilo mogoče zarubiti. Imenovani <strong>st</strong>rokovnjak lahkotudi neposredno od finančnih in<strong>st</strong>itucij oziroma službzahteva informacije o računovodskih knjigah dolžnika,nato pa o rezultatih svojih poizvedb poroča upniku inpri<strong>st</strong>ojnemu uslužbencu sodišča.Nadalje novi člen 492 bis predvideva, da se poizvedbe odobrinah, ki bi prišle v poštev za rubež, lahko izvedejotudi prek spleta. Na izrecno vlogo upnika predsednik pri<strong>st</strong>ojnegasodišča poobla<strong>st</strong>i že omenjeni organ za izvrševanjerubežev, da pri bankah in javnih upravah, zla<strong>st</strong>i pridavčnem uradu in javnem regi<strong>st</strong>ru motornih vozil, pridobipodatke o dobrinah in kreditih. Odlok predvidevatudi, da lahko upnik sam neposredno, po predhodnempoobla<strong>st</strong>ilu sodnika, zahteva podatke o imetju dolžnikapri omenjenih upravljavcih podatkov, če teh podatkov neuspe pridobiti sodnemu organu. Po pridobitvi podatkovsodni organ vselej izvede rubež in se<strong>st</strong>avi zapisnik, ki gaizroči upniku. Upnik ga predloži sodišču, ki je pri<strong>st</strong>ojnoza izvršilni po<strong>st</strong>opek. Dolžniki se bodo v prihodnjele težko izognili neizpolnjevanju svojih obvezno<strong>st</strong>i.Ugotoviti bo namreč mogoče morebitne depozite nabankah, la<strong>st</strong>ništvo dobrin in terjatve do tretjih.Odlok št. 132/2014 vsebuje tudi druge predpise, katerihnamen je predvsem razbremeniti delo sodišč in odpravitiveliko zao<strong>st</strong>ankov na področju civilnih sodnih po<strong>st</strong>opkov.Cilj je olajšati do<strong>st</strong>op do alternativnega reševanjasporov pred začetkom pravdnega po<strong>st</strong>opka in tudisporov, glede katerih pravdni po<strong>st</strong>opek že poteka (prvatri poglavja Odloka):– Prvo poglavje predvideva možno<strong>st</strong>, da bi se civilnispori, ki že potekajo na sodišču, rešili z arbitražo (zadeve,kjer lahko <strong>st</strong>ranke s svojimi zahtevki oziromapravicami pro<strong>st</strong>o razpolagajo).– Drugo poglavje uvaja po<strong>st</strong>opek za mirno rešitev sporas sklenitvijo sporazuma med <strong>st</strong>rankami na podlagipogajanj, ki jih bodo vodili odvetniki, ki za<strong>st</strong>opajo<strong>st</strong>ranke. Predmet takega po<strong>st</strong>opka so tudi sporazumneločitve zakoncev (separazione dal tavolo e dal letto)in razveze zakonskih zvez.– Tretje poglavje predvideva možno<strong>st</strong>, da se pred matičarjemdoseže sporazumna ločitev in nato (v skladu zitalijanskimi predpisi po preteku treh let) še razvezazakona.– Četrto poglavje (13., 14. in 15. člen) opredeljuje pogojeza kompenzacijo sodnih <strong>st</strong>roškov med <strong>st</strong>rankamiin možno<strong>st</strong>, da sodišče odredi prehod zadeve iz rednegapo<strong>st</strong>opka v skrajšani po<strong>st</strong>opek, ter možno<strong>st</strong>, daodvetnik <strong>st</strong>ranke v sporu sam zasliši priče in predložisodišču zapisnik o izjavah prič.Uredba in ukrepi, ki jih uvaja Renzijev zakonski odlok,so vsaj za Italijane v časih hude gospodarske krize in krizeetičnih vredno<strong>st</strong> zelo dobrodošli. Pogo<strong>st</strong>o se namrečdogaja, da se dolžniki (v mislih imam predvsem podjetja)izogibajo izpolnjevanju obvezno<strong>st</strong>i do upnikov na različnenačine, tudi nezakonite (fiktivno odtujevanje dobrin,programirani <strong>st</strong>ečaji, u<strong>st</strong>anavljanje novih podjetij s fiktivnimidelničarji itd.), zato so sodni po<strong>st</strong>opki (tudi izvršilni)trajali predolgo. To pa je poleg že pregovorno zapleteneitalijanske birokracije in mafije ovira za tuje inve<strong>st</strong>icije.1Rek se pripisuje Ciceronu.2Čoh Kragolnik, K.: Lažja čezmejna izterjava dolgov – Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, Pravna praksa, št. 27/2014 z dne 10. julija 2014, <strong>st</strong>r. 9.3Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi po<strong>st</strong>opka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenomolajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 189 z dne 27. junija 2014.4Gre za eno izmed pobud nove italijanske vlade pod vod<strong>st</strong>vom Mattea Renzija, sicer najmlajšega (<strong>st</strong>ar je komaj 39 let) predsednika vlade v Evropi.5Ufficiale Giudiziario (v Sloveniji ni takega organa).
Odvetnik <strong>67</strong> / jesen 2014 Intervju25Otroških bolezni naša družba še vedno ni prebolelamag. Igor Karlovšek,odvetnik v Celju in pisateljLeta 1939 je odvetnica Ljuba Prenner napisala prvo slovensko kriminalko z naslovom Neznani <strong>st</strong>orilec,napeto zgodbo, ki jo je skromno podnaslovila Malomeščanska kriminalna pove<strong>st</strong>. Petinpetdeset letpozneje, leta 1994, je odvetnik mag. Igor Karlovšek izdal roman Klan, v katerem je aktualne družbeneteme, kot so divja privatizacija, podkupovanje in tajni računi v tujini, opisal na način, kot kriminalneromane pišejo ameriški avtorji. Ni čudno, da Karlovška primerjajo z Johnom Grishamom, vodilnimameriškim piscem političnih kriminalk, saj <strong>st</strong>a oba odvetnika. In oba, kot je zapisal kritik AleksanderZorn, gojita podoben odnos do resnično<strong>st</strong>i in literature, primerljiva je tudi njuna narativna zgradba,le da so vrednote, ki jih opisuje Karlovšek, povsem drugačne od ti<strong>st</strong>ih, ki jim v svojih uspešnicah slediGrisham. Dobri fantje namreč pri Karlovšku potegnejo krajši konec. V najnovejšem romanu (2014) spomenljivim naslovom Odvetnik pa glavni junak, po poklicu odvetnik, na koncu premaga zlo, in sicerzunanje in tudi ti<strong>st</strong>o, ki ga vsak človek nosi v sebi.Roman Klan je bil nominiran za nagrado kresnik, ponjem so posneli uspešno TV-nadaljevanko, ki je imelaveliko gledano<strong>st</strong>. Vsi Karlovškovi romani so napisanitako, da kar kličejo po filmskih ali televizijskih upodobitvah,poleg tega je Karlovšek avtor vr<strong>st</strong>e filmskihin televizijskih scenarijev ter radijskih iger. Problem jezgolj v tem, da filmski žanr, ki bi znal u<strong>st</strong>rezno posnetiin prikazati Igorjeve zgodbe, pri nas še ni dovolj razvit.Bibliografija kolege, ki je magi<strong>st</strong>erprava in odličen odvetnik,je prav fascinantna: (romani)Bazen (1990), Rodoljub(1994), Navzdol in naprej(1994), Klan (1994),Polnočna loža (1995), V objemulože (1997), Modra vrtnica(1998), Pobarvani dosjeji(2001), Gran Canaria (2009) in Odvetnik (2014);(mladinski romani) Gimnazijec (2004, nagrada večernica),Mojca (2007) in Matej (2011); (scenariji) Patriot(celovečerni film), Dosje J. K. (1996, TV- nadaljevanka)in Klan (1998, TV-nadaljevanka).Kako bi se sam pred<strong>st</strong>avil našim bralcem?Rojen 9. decembra 1958 kot peti (ali četrti) otrok. Zbratom Borisom sva dvojčka in med nekim kopanjembrez trakov na rokah se je banjica obrnila in mama in<strong>st</strong>arejša se<strong>st</strong>ra <strong>st</strong>a se potem skregali, kdo je kdo. Torejše tega ne vem, kdo sem. Osnovno šolo sem obiskovalv Radečah, potem pa po<strong>st</strong>al »vozač« in se vozil vCelje v gimnazijo, ki sem jo končal leta 1977.Že v tretjem letniku sem začel pisati daljše se<strong>st</strong>avke,tako da so gimnazijska glasila gimnazije v Celju innašega letnika polna mojih del ali pa celo izključnomoja. Že takrat sem hotel izdati roman. Moj prvi romanje bil objavljen v nadaljevanjih v reviji Mladina.Kot veš, sem bil predsednik prvega letnika na ljubljanskiPravni fakulteti, v drugem pa me je »skinala« Marija,zato sem jo za kazen takoj po koncu drugega letnikaporočil. Diplomirala sva 1982 in takoj sem šelv vojsko. Leta 1983 sem se zaposlil kot pripravnik nasodišču, na predvečer pravosodnega izpita pa me jePoklic odvetnika je naporen in zahtevaveliko večjo dozo moralne drže, kotbi si mislili. Izzivi so včasih za nekatereizmed nas prehudi. Biti pošten neglede na vse je izredno težko.napadel slepič in name<strong>st</strong>o na izpit sem šel na operacijo.Tako sem izpit naredil nekaj mesecev pozneje inštudiral s prvorojencem v rokah, ki se je zaradi kolikves čas drl kot jesihar.Hotel sem po<strong>st</strong>ati odvetnik, a me je direktor papirniceRadeče prepričal, da sem po<strong>st</strong>al vodja splošnega kadrovskegasektorja. Z Marijo sva že od tretjega letnikanaprej zidala hišo v Radečah, in to kar sama. Od takratnaprej poznam vse zidarsketehnike. Kar sama sva betoniralagreznico še mesec dnipred roj<strong>st</strong>vom prvega otroka.Simon se je rodil 23. decembra1983, samo dva dnipo zgodovinski tekmi Jugoslavija–Bolgarija,ko so našidali zmagoviti gol v sodnikovempodaljšku in je Delić vpil: »Pa ljudi, dali je tomoguče?« Zaradi mojega vpitja se otrok ni več premaknilin sva nato šla k zdravniku in se je zadnji trenutekrodil s carskim rezom. No, Simon je zdaj odvetniškikandidat v moji pisarni. Leta 1986 se je rodil drugisin, Primož.Zaradi sprememb v zakonodaji sva z Marijo sklenila,da opraviva magi<strong>st</strong>erij in vsaj malo slediva novo<strong>st</strong>imin tako sva magi<strong>st</strong>rirala 1990. Tega leta je bil izdanmoj prvi roman, nato pa leta 1993 trije naenkratin leta 1995 roman Klan, ki je bil nominiran za kresnika.Z ra<strong>st</strong>jo obeh fantov sva po<strong>st</strong>ajala z Marijo vednobolj športno aktivna in po<strong>st</strong>ala potapljača, plezalca,skratka, velika ljubitelja potovanj in narave. Sicersva potovala že kot študenta, sama, brez ficka v žepu,spala zunaj po parkih in železniških po<strong>st</strong>ajah, potovalaz Inter Railom. Otroka <strong>st</strong>a se odselila že zelo zgodaj,imava pa (za zdaj) enega vnuka, ki ga imava zelo,zelo rada. Ukvarjal sem se tudi s scenari<strong>st</strong>iko, posnelsem en celovečerni film, tri nadaljevanke, nekaj radijskihiger, veliko scenarijev pa je bilo nagrajenih na anonimnihnatečajih.Zelo zgodaj si začel pisati in objavljati člankein prispevke, že v gimnazijskih časih si objavil