ODVETNIK st-67

18 Sodišče EUOdvetnik 67 / jesen 2014Vsi zapleti z čezmejnim elementom odvetništva, ki sepojavijo na nacionalni ravni (pravica do opravljanjapripravništva, pridobitev statusa odvetnika in sevedatudi glede čezmejne dejavnosti), so take narave, da senajvečkrat končajo pred sodnimi institucijami EU. 2Zelo pomembna so stališča Sodišča EU v postopkupredhodnega odločanja. 3 Na podlagi njegovih odločitevse oblikuje pravilno in enotno pravo EU v nacionalnihpravnih sistemih držav članic EU. Postopek predhodnegaodločanja zato predstavlja stično točko medpravnim sistemom države članice EU in njenim pravnimsistemom. Odločitve sodišč EU veljajo erga omnesin se nanje lahko sklicujejo vsa nacionalna sodišča.Primer Torresi pred Sodiščem EUNazadnje je Sodišče EU odločilo o čezmejnem sodelovanjuodvetnikov v zadevi Angelo Alberto Torresi inPierfrancesco Torressi proti Cansiglio dell´Ordine degliAvvocati di Macerata. 4Italijanska državljana Angelo Alberto Torresi in PierfrancescoTorresi sta diplomirala na italijanski pravnifakulteti, nato pa sta v Španiji prav tako pridobila univerzitetnodiplomo iz prava. Ker se lahko v Španiji postaneodvetnik takoj po pridobitvi diplome iz prava,sta se decembra 2011 pod tem strokovnim nazivom(abogado) 5 vpisala v imenik odvetnikov na španskemotoku Tenerife. Že marca 2012 sta pri pristojni odvetniškizbornici v Macerati zaprosila za vpis v imenikodvetnikov za opravljanje poklica odvetnika v Italiji.Sklicevala sta se na italijanske predpise (zakonskauredba št. 96/2001) o izvajanju Direktive 2, tj. da bibila vpisana v posebni oddelek odvetnikov, ki so poklicnokvalifikacijo pridobili zunaj Italije. Odvetniškipoklic bi opravljala pod nazivom abogado, in ne poditalijanskim nazivom avvocato.Lokalna odvetniška zbornica o njunih vlogah ni odločilav predpisanem roku, zato sta se pritožila nanacionalno odvetniško zbornico (Consiglio NacionaleForense – CNF). Ta se je med postopkom odločila,da Sodišču EU v okviru postopka predhodnegaodločanja postavi dve vprašanji v zvezi z razlago inveljavnostjo Direktive 2 glede na načeli, ki prepovedujeta»zlorabo pravic« in zahtevata »spoštovanjenacionalne identitete«. Bistvo prvega vprašanja jebilo, ali 3. člen Direktive 2 6 prepoveduje prakso državečlanice, ki zaradi zlorab pravic ali goljufije zavrnevpis v posebni oddelek imenika odvetnikov, ki sonaziv pridobili v tujini in so se kmalu po pridobitvipoklicnega naziva v drugi državi članici vrnili v prejšnjodržavo članico, katere državljani so. Z drugimvprašanjem, ki je postavljeno za primer pritrdilnegaodgovora na prvo vprašanje, pa je CNF vprašala, alije 3. člen Direktive 2 neveljaven, ker krši člen 4(2)PEU, 7 ki EU nalaga spoštovanje nacionalne identitetedržav članic, ki je del njihove temeljne političnein ustavne strukture.Stališča udeležencev postopka predSodiščem EUV postopku predhodnega odločanja pred SodiščemEU so poleg obeh pritožnikov in CNF sodelovali generalnipravobranilec, predstavniki Evropskega parlamentain Sveta EU, Evropska komisija in predstavnikizainteresiranih vlad Italije, Španije, Avstrije, Poljske inRomunije, kar dokazuje širši interes članic EU v zveziz izidom zadeve.Pritožnika sta zatrjevala, da CNF ni sodni organ v smislu267. člena PDEU in da zato ni upravičen predložitivprašanja v predhodno odločanje. 8 O vpisu v imenikodvetnikov odloča CNF zgolj kot upravni organ,ki je nadrejen lokalni odvetniški zbornici. V preostalemsta zatrjevala, da sta pristojni zbornici v Italiji predložilipotrdilo o vpisu pri pristojnem organu Španijein s tem izpolnili edini pogoj, od katerega je odvisennjun vpis v register.CNF je menila, da je položaj osebe, ki se po pridobitvidiplome iz prava v eni državi članici odpravi vdrugo državo članico z namenom, da tam pridobi nazivodvetnika, in se nato nemudoma vrne v prvo državočlanico, da bi tam opravljal poklicno dejavnost,2Glej npr. Plauštajner, K.: Svobodna izbira odvetnika, Odvetnik št. 3 (45) – oktober 2009, str. 14–16; Plauštajner, K.: Zdravnik in odvetnik hkrati?, Odvetnik št.3 (66) – poletje 2014, str. 23–24; Plauštajner, P.: Evropske razsežnosti dokončne odločitve Sodišča EU, Odvetnik št. 1 (51) – marec 2011, str. 16–18; Plauštajner,K.: Omejitve dostopa do pripravništva v EU, Odvetnik št. 1 (47) – marec 2010, str. 16–17; Plauštajner, P.: Svoboda gibanja odvetnikov v luči primera Morgenbesser,Odvetnik, št. 11 (32) – oktober 2006, str. 10–12.3Uporaba in tolmačenje prava EU morata biti enotna, ker bi drugače prišlo do razpada enotnega pravnega sistema. Sodišče EU je edino pristojno odločati o razlagi inveljavnosti prava EU. Zato lahko, včasih pa morajo tudi nacionalna sodišča taka vprašanja nasloviti na omenjeno sodišče.Grilc, P., Ilešič T.: Pravo Evropske unije, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana 2001; Kmecl, A.: Predhodno odločanje po členu 243 PES, EUROPP št. 3/2004,str. 6-7; Cerar, Z.: Pravna podlaga za sodelovanje slovenskih sodišč s sodišči EU, Zbornik seminarja o pravu EU, 18.-20. november 2004 v Kranjski Gori, str. 3–8;Varanelli, L.: Navodila za slovenska sodišča – vložitev predloga za predhodno vprašanje; Grilc, P.: Postopek pred Sodiščem ES in predhodno vprašanje, EUROPPšt. 3/2004.4Združeni zadevi C-58/13 in C-59/13, 10. april 2014.5Abogado je v Španiji poklicni naziv za odvetnika (abogado en ajercicio – odvetnik, ki opravlja svoj poklic).6Člen 3 direktive se glasi:1. Odvetnik, ki želi opravljati poklic v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je pridobil svojo poklicno kvalifikacijo, se mora registrirati pri pristojnem organu v tejdržavi.2. Pristojni organ v državi članici gostiteljici registrira odvetnika po predložitvi potrdila, ki dokazuje njegovo registracijo pri pristojnem organu v matični državi članici.Zahteva lahko, da potrdilo, če ga predloži pristojni organ matične države članice, ne sme biti staro več kakor tri mesece. O registraciji obvesti pristojni organ v matičnidržavi članici.Odstavki 3–5 so kot nepomembni za obravnavano vprašanje izpuščeni.7PEU – Pogodba o EU, PDEU – Pogodba o delovanju EU; pogodbi sta bili objavljeni v UL C 326 /2012.8Člen 267 PDEU se glasi:Sodišče Evropske unije je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede:(a) razlage Pogodb;(b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencije Unije.Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izrečisodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje sodišču.Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je tosodišče dolžno predložiti zadevo sodišču.Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, sodišče odloča v najkrajšem možnem roku.