ODVETNIK st-67

16 ČlankiOdvetnik 67 / jesen 2014postopku o glavni stvari in vsem drugim morebitnimprej navedenim intervenientom pred ustno obravnavo,na kateri lahko nato udeleženci še neposredno predstavijosvoja stališča. Sodišče EU dokončno odloči poopredelitvi generalnega pravobranilca. 19Glede na to, da so v hitrem postopku pravzapravohranjene vse faze rednega postopka, 20 je bistvena hitrostodločanja dosežena predvsem na račun absolutneprednosti obravnavanja sporne zadeve pred vsemidrugimi zadevami, ki potekajo pred Sodiščem EU. 21Zato se hitri postopek uporablja z veliko pazljivostjo inzadržkom. Na njegovo restriktivno uporabo kaže tudistatistika Sodišča EU, iz katere izhaja, da so sodišča državčlanic v obdobju od leta 2006 do leta 2013 predlagalauporabo hitrega postopka v 60 zadevah, vendar sobili pogoji iz Poslovnika izpolnjeni le v 11 primerih. 22Iz pojasnjenega sledi, da je uvedba hitrega postopkaizjemnega pomena za predhodno odločanje, saj se tapostopek lahko uporabi za sporno vprašanje s kateregakoli področja prava EU. Prav tako je z njim, zaradiohranitve vseh faz, ki so značilne tudi za redni postopek,tako državam članicam kot drugim zainteresiranimzagotovljeno, da aktivno (se pravi tako s pisnokot z ustno predstavitvijo svojih stališč) sodelujejov celotnem postopku ter s tem pri razlagi in razvojuprava EU. Vendar je kljub vsemu dejstvo, da ses hitrim postopkom (predvsem zaradi že omenjenegastrogega in nejasnega pogoja ustrezne »narave zadeve,ki zahteva, da je treba zadevo obravnavati kar v najkrajšemčasu«) vendarle ne more zagotoviti sistematičnegaskrajšanja vseh postopkov predhodnega odločanja,čeprav iz statistike Sodišča EU izhaja, da je hitripostopek lahko končan že v dveh ali treh mesecih.Nujni postopek predhodnegaodločanjaNujni postopek, ki je bil v sodni sistem EU uveden s1. marcem 2008, je v primerjavi s hitrim postopkomprav tako pospešen, vendar nasprotno bolj strukturiran,manj diskrecijski in kot neke vrste lex specialis vezanzgolj na specifična področja iz naslova V tretjegadela PDEU, torej lahko pride v poštev samo v primeruobravnavanja predlogov za sprejetje predhodnihodločb glede območja svobode, varnosti in pravice. 23Prav v zvezi z azili, vizumi, priseljevanjem, prostim gibanjemoseb, pravosodnim sodelovanjem v civilnih terpolicijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskihzadevah se namreč pogosto pojavljajo sporni primeri,ki imajo lahko zelo hude oziroma konkretne poslediceza življenje, zdravje, dostojanstvo, osebno integritetoin svobodo prizadetih posameznikov 24 ter zato zahtevajoše posebej hitro postopanje tako nacionalnih državnihorganov kot tudi Sodišča EU. 25 Pri tem je trebatudi izrecno opozoriti, da z novembrom letošnjegaleta preneha petletno prehodno obdobje po uveljavitviLizbonske pogodbe, 26 v katerem je za področje policijskegain pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevahše veljala prejšnja nekoliko specifična ureditev.Po tem obdobju bo torej tudi na tem področju pristojnostSodišča EU splošna in neomejena ter bodolahko vsa nacionalna sodišča tudi v zvezi s temi vprašanjiv Luksemburg pošiljala predložitvene odločbe. 27V skladu s členom 23a Statuta in členi od 107 do 114Poslovnika, ki urejajo nujni postopek predhodnega odločanja,o uporabi tega postopka, na podlagi obrazloženegapredloga predložitvenega sodišča (ali izjemomana zahtevo predsednika Sodišča), odloči vnaprej določensenat Sodišča EU po opredelitvi sodnika poročevalcain generalnega pravobranilca. Da bi Sodišče EUlahko hitro presodilo o tem, ali je treba uporabiti nujnipostopek, mora nacionalno sodišče v samem predlogunavesti pravne in dejanske okoliščine, ki kažejona nujnost, in zlasti nevarnosti, ki bi pretile, če bi seo predlogu za sprejetje predhodne odločbe odločalo vrednem postopku. Prav tako mora predložitveno sodišče,če je to le mogoče, predlagati tudi že odgovor napostavljeno vprašanje za predhodno odločanje. 28 Ravnoslednje namreč omogoča bistveno pospešitev postopka,saj stranke in drugi udeleženci v postopku lažjesprejmejo svoje stališče, Sodišče EU pa hitreje sprejmedokončno odločitev. Poleg tega mora biti predlogza nujni postopek predhodnega odločanja podan v takiobliki, da je v sodnem tajništvu Sodišča EU nemudomamogoče ugotoviti, da je za spis potrebna posebnaobravnava. Zato je treba predlog podati v ločenem dokumentu(in ne v predložitveni odločbi) ali pa nanj izrecnoopozoriti v spremnem dopisu. 29V primeru pozitivne odločitve o nujnem obravnavanjuse sam postopek od rednega postopka predhodnegaodločanja razlikuje v treh bistvenih značilnostih. Prvič,samo stranke iz postopka v glavni stvari, država članica,iz katere je predložitveno sodišče, Evropska komisijain institucija, ki je sprejela akt, katerega veljavnostali razlaga je sporna, lahko predložijo pisna stališča v19Primerjaj Avbelj, M.: Nujni postopek za predhodno odločanje, Pravna praksa, št. 28/2008, str. 25.20Te faze se od rednega postopka razlikujejo le v določenih procesnih niansah, kot so na primer bistveno krajši roki za odgovor na vloge. predsednik Sodišča EUnemudoma določi narok za ustno obravnavo, ki je v primeru hitrega postopka obvezna (v rednem postopku se ustna obravnava izvede le, če je bil v ta namen vloženobrazložen predlog). Prevajalska služba Sodišča EU prednostno prevede predlog in preostale vloge v vse uradne jezike EU. predsednik Sodišča lahko določi, da senaslovljenci v pisnih stališčih omejijo le na bistvena pravna vprašanja, ki jih sproža vprašanje za predhodno odločanje, itd.21Primerjaj Avbelj, M., naved. delo, str. 25.22Sodišče EU, Letna poročila Sodišča EU od 2006 do 2013 – Pregled dela Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence Evropske unije ().23To je v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 26. oktober 2012, str. 13 – PEU) opredeljeno kot območje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi zustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.24Tu takih primerov ni mogoče taksativno našteti, zlasti zaradi različnosti in nenehnega razvoja pravil Unije, ki urejajo območje svobode, varnosti in pravice, za primerjavopa je mogoče navesti, da bi nacionalno sodišče predlog za nujni postopek predhodnega odločanja lahko podalo, kadar bi bil pravni položaj osebe, ki je zaprta ali ji jeodvzeta prostost, odvisen od odgovora na zastavljeno vprašanje, ali kadar bi bila v sporu glede roditeljske pravice ali varstva otrok pristojnost sodnika (ki v sporu odločana podlagi prava EU) odvisna od odgovora na vprašanje za predhodno odločanje. (Glej: Sodišče Evropske unije, Pojasnilo o predlogih nacionalnih sodišč za začetekpostopka predhodnega odločanja, Informacije institucij in organov Evropske unije, UL C 297/1, 5. december 2009, točka 36).25Primerjaj Avbelj, M., naved. delo, str. 25.26Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009.27Protokol št. 36 o prehodni ureditvi v Lizbonski pogodbi, UL C 83, 30. marec 2010.28Člen 107 Poslovnika Sodišča EU.29Sodišče Evropske unije, Pojasnilo o predlogih nacionalnih sodišč za začetek postopka predhodnega odločanja, Informacije institucij in organov Evropske unije, UL C297/1, 5. december 2009.