ODVETNIK st-67

Odvetnik 67 / jesen 2014 Članki15izdane sodne odločbe in jo morali spoštovati, zagotovljenamožnost aktivnega sodelovanja tako v pisnikot v ustni fazi postopka. Slednje se zagotavlja s številnimiprocesnimi jamstvi, med drugim tudi s prevajanjempredložitvene odločbe ter vseh drugih vlogin stališč, ki jih vlagajo udeleženci v postopku, v vsehštiriindvajset uradnih jezikov EU; z zakonitim vročanjemprevedenih dokumentov naslovnikom; z upoštevanjemprocesih rokov; z omogočanjem kontradiktornostipostopka; z organiziranjem notranjega in javnegaobravnavanja itd.Vendar je na drugi strani negativna posledica takeureditve v tem, da je potek rednega postopka predhodnegaodločanja pred Sodiščem EU precej zapletenin predvsem dolgotrajen, saj je v letu 2013 v povprečjutrajal 16,3 meseca. 10 To pa pomeni, da se za najmanjtoliko časa prekine tudi odločanje v glavni stvari,ki poteka na nacionalni ravni. 11Pospešeni postopki predhodnegaodločanjaKer je jasno, da se lahko pred nacionalnim sodiščempojavijo tudi primeri, ki zahtevajo še posebej hitroobravnavanje in predvsem končanje postopka v najkrajšemmožnem času (bodisi zaradi zakonitih procesnihrokov bodisi zaradi posebnih okoliščin obravnavaneosebe), se je na ravni EU že pred časom začelorazmišljati o poenostavitvi in predvsem skrajšanju rednegapostopka predhodnega odločanja. Rezultat tegaso bili amandmaji k Poslovniku 12 in Protokolu (št. 3)o Statutu Sodišča EU (Statut), 13 s katerimi je bil že vletu 2000 poleg poenostavljenega predviden tudi hitriin nato v letu 2008 še nujni postopek predhodnegaodločanja. 14Zlasti nacionalna sodišča, pa tudi odvetniki in pooblaščencistrank v postopku v glavni stvari (ki lahkosodečemu sodišču tako prav predlagajo, da v primerudvoma o pravilni razlagi ali veljavnosti pravaEU sproži postopek predhodnega odločanja, čepravje nato končna odločitev o sprejetju ustreznega procesnegasklepa seveda v celoti v rokah nacionalnegasodišča) bi se morali navedenih različic postopkapredhodnega odločanja zavedati in jih v praksi tudivečkrat predlagati. Previdnost pri tem pa vendarlene bo odveč, saj morajo biti za vsakega od postopkovizpolnjene določene predpostavke, da se splohlahko uporabijo.Poenostavljen postopek predhodnegaodločanjaPoenostavljen postopek je od navedenih treh še najmanjodvisen od aktivnosti udeležencev postopka, sajdejansko pride v poštev v primeru vprašanj, naslovljenihna Sodišče EU, ki so enaka vprašanjem, na kateraje Sodišče EU v preteklosti že odgovorilo, ali ko selahko odgovor na vprašanje jasno izpelje iz obstoječesodne prakse, ali ko odgovor na vprašanje, predloženov predhodno odločanje, ne dopušča nobenega razumnegadvoma. V teh primerih lahko Sodišče EU,na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnegapravobranilca (torej brez izrecnega predlogaudeležencev postopka in brez njihovega sodelovanjav posameznih fazah postopka), kadarkoli odloči zobrazloženim sklepom, v katerem glede na posamezniprimer navede prejšnjo sodbo ali ustrezno sodnoprakso. 15 V letu 2012 in 2013 je bilo po poenostavljenempostopku s sklepom skupno rešenih kar 59 zadev,16 kar se je nedvomno vplivalo tudi na skrajšanjepovprečnega trajanja postopka predhodnega odločanjav teh dveh letih.Hitri postopek predhodnegaodločanjaHitri postopek, ki je od leta 2000 naprej omogočen sčlenom 105 Poslovnika (prej člen 104a Poslovnika), selahko uporabi v primerih, ko nacionalni sodnik posredujeSodišču EU predložitveno odločbo s predlogom,naj se predhodna odločba sprejme po hitrem postopku,in ko tudi iz narave ter dejanskih okoliščin izhajaizredna nujnost primera. 17 O tem, ali se bo v zadevi(zaradi izredne nujnosti) namesto rednega izjemomauporabil hitri postopek, na predlog predložitvenegasodišča (ali izjemoma po uradni dolžnosti) in poopredelitvi sodnika poročevalca ter generalnega pravobranilcaz diskrecijsko pravico odloči predsednik SodiščaEU. V primeru pozitivne odločitve nemudoma določinarok za obravnavo, o katerem, skupaj z vročitvijo(v najkrajšem možnem času v uradni jezik naslovljenca)prevedene predložitvene odločbe, obvesti stranke vpostopku v glavni stvari in vse udeležence iz člena 23Statuta. 18 Slednji lahko v roku, ki ga določi predsednikSodišča EU in ki znaša najmanj 15 dni, vložijo morebitnevloge ali pisna stališča, pri čemer lahko predsednikSodišča EU od njih zahteva, da se v vlogah omejijole na bistvena pravna vprašanja, ki jih sproža vprašanjeza predhodno odločanje. Vsa tako vložena pisnastališča se (ponovno v najkrajšem možnem času prevedenav uradni jezik naslovljenca) vročijo strankam vče je Sodišču v predhodno odločanje predloženo vprašanje, ki zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma, tretje države podpisnice sporazuma glede določenegapodročja, sklenjenega s Svetom, če sporazum to določa in če sodišče države članice Sodišču v predhodno odločanje predloži vprašanje, ki zadeva področje uporabe tegasporazuma (96. člen Poslovnika Sodišča EU).10Sodišče EU, Sporočilo za medije št. 34/14, Luksemburg, 13. marec 2014.11Kar pomeni, da predložitveno sodišče v vmesnem času ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj. Zgolj izjemoma se lahko opravijo le najnujnejši postopkovniukrepi, ki pa ne vplivajo na končno odločitev v postopku.12UL L 265, 29. september 2012.13UL C 83, 30. marec 2010, str. 212.14Primerjaj Fairhurst, J., naved. delo, str. 193.15Člen 99 Poslovnika Sodišča EU.16Sodišče EU, Letni poročili 2012 in 2013 – Pregled dela Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence Evropske unije, Luksemburg 2013 in 2014 ().17Katere so te dejanske okoliščine, se presoja od primera do primera.18Člen 23 Statuta Sodišča EU v prvem odstavku določa: »V zadevah iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora sodišče države članice, ki prekine svoj postopekin predloži zadevo Sodišču, o svoji odločitvi uradno obvestiti Sodišče. Sodni tajnik Sodišča o tej odločitvi nato obvesti zadevne stranke, države članice in Komisijo terinstitucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora.«