Download PDF - TPV

Stran 4 Informator 02/09Zaposleni in izobra`evanjePodatki o zaposlenihV Skupini TPV je bilo stanje zaposlenih na dan 31.12.2008 v primerjavi z letom 2007 po posami~nih dru`bah naslednje:Dru`ba 31.12.2007 31.12.2008TPV d.d. 513 489TPV [umadija d.o.o. 85 96Arsed d.o.o. 181 153TPV Johnson Controls d.o.o. 272 243TPV Avto d.o.o. 79 85TPV Prikolice d.o.o. 5445Agis plus d.o.o.* - 98Skupaj 1.184 1.209* Pripojitev dru`be Agis plus d.o.o. v letu 2008[tevilo zaposlenih se je v skupini TPV v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 pove~alo za petindvajset (25) zaposlenih oziroma za 2,11%, zlasti zaradi pripojitve dru`be Agis plus d.o.o. [tevilo zaposlenih se je sicer pove~alo {e v dru`bah TPV [umadija in TPV Avto d.o.o. Vostalih dru`bah skupine, zlasti v Arsed d.o.o., TPV d.d. in TPV Johnson Controls d.o.o. je zaradi gospodarskih razmer, ki sozaznamovale drugo polovico leta, pri{lo do zmanj{anja {tevila zaposlenih, v najve~ji meri z iztekom pogodb za dolo~en ~as.Glede na dose`eno stopnjo izobrazbe zaposlenih je bilo v Skupini TPV {tevil~no stanje in stanje v odstotkih na dan 31.12.2008naslednje:Stopnja I II III IV V VI VII VIII IX Skupajizobrazbe[tevilo66 190 62 399 267 75 137 12 1 1209%5,46 15,72 5,13 33,00 22,08 6,20 11,33 0,99 0,08 100Izobra`evanje in usposabljanjeZa izobra`evanje in usposabljanje je bilo v Skupini TPV v letu 2008 namenjenih skupno 31.978 ur, od tega 5.432 ur za uvajanjazaposlenih v delo in 26.546 ur za funkcionalno izobra`evanje (izpopolnjevanje, usposabljanje). V dru`bi TPV d.d. smo zaizobra`evanje in usposabljanje v letu 2008 namenili v povpre~ju 21,8 ur na zaposlenega, od tega je bilo uvajanja v delo 3,2 ur nazaposlenega in funkcionalnega izobra`evanja 18,5 ur na zaposlenega. Skupaj so se zaposleni v dru`bi TPV d.d. udele`ili 196izobra`evanj.Projekti na podro~ju upravljanja s ~love{kimi viriV letu 2008 smo ve~ pozornosti namenili poslu`evanju novih na~inov pridobivanja kadrov in pokrivanju potreb po proizvodni delovnisili, intenzivnej{emu ogla{evanju in promoviranju deficitarnih poklicev. V celoti smo realizirali sprejete plane kadrovanja za dru`be vSkupini TPV. Proces kadrovanja in izobra`evanja smo optimizirali ter uvedli izbolj{ave procesov znotraj Slu`be kadri in pravne zadeve.Raz{irili smo {tevilo interno ponujenih izobra`evanj in usposabljanj ter posodobili dostop za podro~je upravljanja s ~love{kimi viri naTPV portalu.Vpeljali smo projekt prenove upravljanja s ~love{kimi viri, v okviru katerega smo osredoto~eni na izbolj{ave na podro~ju razvojazaposlenih in posebej klju~nih kadrov, tudi z zagotavljanjem ustrezne kompetentnosti zaposlenih. V zadnjem kvartalu leta smokadrovsko-pravno podprli prilagoditev skupine spremenjenim tr`nim razmeram. V istem obdobju smo tudi zaklju~ili priprave napripojitev zaposlenih v Agis plusu k mati~nemu podjetju TPV d.d.Nadaljevali smo sodelovanje z Univerzitetnim in raziskovalnim sredi{~em v Novem mestu ter [olskim centrom Novo mesto, v okvirukaterega razvijamo programe bodo~e Fakultete za industrijski in`eniring FINI v Novem mestu. Vklju~ili smo se tudi v projekt Impletum,katerega cilj je zagotavljanje podpore vi{je{olskim ustanovam pri uvajanju novih izobra`evalnih programov, kar za Skupino TPVpomeni izbolj{anje sodelovanja z vi{je{olskimi ustanovami ter upo{tevanje potreb gospodarstva pri zasnovi izobra`evalnihprogramov. Naredili smo tudi napredek v {tipendijski politiki, ki vsako leto motivira ve~je {tevilo dijakov in {tudentov.

Informator 02/09Stran 5PE Velika LokaKorozijsko testiranjeRazvojne smernice v avtomobilski in drugih industrijahzahtevajo celovit pristop k razvoju novih in izbolj{avi `eobstoje~ih proizvodov in storitev, hkrati pa tr`na konkurencazahteva kakovostnej{i proizvod/storitev v kraj{em ~asu in zani`jo ceno. Nara{~ajo~im zahtevam po kakovosti ter te`nji pozmanj{evanju cene, smo tako lahko kos le s pomo~jointerdisciplinarnega pristopa h konstrukciji proizvoda `e vzgodnjih razvojnih fazah.Nagrada za kakovostPredsednik uprave in generalni direktor je tudi v letu 2008razpisal nagrado za poslovno enoto TPV d.d., ki dosega najbolj{erezultate. Ocenjevanje za najbolj{o poslovno enoto je potekalopo naslednjih kriterijih: ocena notranjih presoj, reklamacijekupcev, predlogi in izbolj{ave, napredek PE in produktivnost PE.Vsak kriterij razpisa je prinesel 100 to~k.Ocenjeno je, da je v industrijsko razvitih dr`avah zaradi korozijebruto narodni dohodek zmanj{an za pribli`no 3,5 %.Korozija je »od`iranje« dobi~ka prakti~no vsakega proizvajalcana na{em planetu, na podoben na~in pa vpliva tudi na debelinodenarnice vsakega kupca, ki kupuje proizvode teh proizvajalcev,vklju~no s proizvodi ki jih izdelujemo v Skupini TPV.Vladimir Bah~ in Sa{o OrelNagrado TPV d.d. za kakovost 2008 je osvojila poslovna enotaVelika Loka. Skupno je osvojila kar 456 to~k in z veliko prednostjoprehitela lansko dobitnico poslovno enoto Bre`ice, ki je letososvojila 357 to~k.Stane Tutin in Katarina Rman ob korozijski testni komoriTudi v TPV-ju smo sedaj lahko ponosni, da smo neke vrstepredstra`a tehnologiji o testiranju korozije. Konec lanskega letasmo namre~ investirali v dve »komori«, na splo{no znani kotkorozijski testni komori, ki nam omogo~ata da v njih ustvarimostrogo kontrolirane korozijske pogoje, predpisane zmednarodno priznanimi standardi korozijskega testiranja. Nalokaciji TPV PE Velika Loka se tako nahajata dve komori volumna1000 l, cikli~na CC1000xp in slana komora S1000+, obeangle{kega proizvajalca ASCOTT.Testiranje s slano meglo ima `e dolgo zgodovino in je edennajbolj raz{irjenih in uveljavljenih korozijskih testov. Prvimednarodno priznani standard slane megle je bil ASTM B117,prvotno objavljen l. 1939. Ta test je {e danes najbolj priljubljentest na svetu in je bil pogosto uporabljen kot osnova za druge»nacionalne« ali »industrijsko specifi~ne« teste slane megle, izkaterih so nastali tudi cikli~ni korozijski testi.Kolektiv zaposlenih na PE Velika LokaTretje mesto je ponovno dosegla poslovna enota Suhor s 330.to~kami. Nagrado v obliki diplome je podelil predsednik upravein generalni direktor Vladimir Bah~, ki je za`elel nagrajencemuspe{no delo tudi v bodo~e.Matej Jev{~ekMilenko Pavlovi}

Stran 6 Informator 02/09PE Bre`iceStrojegradnja na PE Bre`iceVeseli smo, ko v Informatorju lahko pi{emo o novih pridobitvah na posameznih lokacijah. Nismo {e predstavili oddelka Strojegradnje,ki je bil uveden v poslovni enoti Bre`ice. Vodja je Dario Novak, Boris Antolovi~, Miran Feren~ak, Matja` Sotler, Bo{tjan Vu~ajnk,Jo`e Gramc in Sre~ko Kova~ pa njegovi sodelavci v omenjenem oddelku.Ekipa StrojegradnjeStrojegradnja v PE Bre`iceOmenjeni zaposleni bodo svoje znanje in `e pridobljene izku{nje uporabili pri izdelavi novih strojev, kontrolnih priprav, orodij zavarilne celice in {tevilnih drugih priprav, ki jih potrebujemo pri poslovanju podjetja. Organizacija omenjenega oddelka predstavljazni`anje stro{kov, ki so sicer nastajali s tem, ko so tovrstna dela opravljali zunanji izvajalci.Trenutno se ukvarjajo z izdelavo dveh varilnih orodij za Naslon roke Delta 2, dveh varilnih orodij za Naslon roke Epsilon 2, treh varilnihorodij za E95 - Megane kabriolet, treh transportnih trakov in kontrolno pripravo Naslona roke Passat.Pomladanska ~istilna akcijaV poslovni enoti Bre`ice smo pomlad pozdravili z dvema pomladanskimi ~istilnima akcijama. »Prezra~ili« smo skladi{~e, saj je biloprenapolnjeno z neuporabnimi izdelki, ki smo jih odpisali, lotili pa smo se tudi urejanja prazne embala`e. V akcijah, ki sta potekali vdelovnem ~asu, smo sodelovali zaposleni v logistiki, planerji proizvodnje in del zaposlenih v kakovosti in vzdr`evanju.Vsi skupaj smo ~istilni akciji sprejeli kot prilo`nost, da skupaj naredimo red na lokaciji. V {ali re~eno: to je bil na{ tim building. Glede nato, da je red vzpostavljen, zaenkrat podobnih akcij ne na~rtujemo.»Zra~enje« skladi{~aUrejanje prazne embala`eSuzana Hervol

Informator 02/09Stran 7PE PtujV prej{nji {tevilki Informatorja smo poro~ali o tem, da se je podjetje Agis Plus pripojilo k podjetju TPV, in sicer kot poslovna enota Ptuj.Tako se niz dogodkov, povezanih s podjetjem Agis Plus, zaklju~uje. Seveda bi lahko kar nekaj strani popisali s pomembnimi dogodki, kiso zaznamovali ~as od leta 1948 dalje. Takrat je bilo namre~ ustanovljeno »Invalidsko gospodarsko podjetje-kolarska in kova{kadelavnica«, ki ga je ustanovil Okrajni odbor voja{kih vojnih invalidov.Sledilo je kar nekaj prelomnic, ki so narekovale spremembo imena, dejavnosti in ciljev omenjenega podjetja. Zaposleni so iz leta v letopridobivali bolj{e pogoje za delo, mo`nost izobra`evanja (leta 1962 je bil ustanovljen Izobra`evalni center, ki je kasneje postal osnovaza [olski center kovinske stroke na Ptuju), delavci so lahko koristili sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki je bil ustanovljen za te namenepo ugodnih posojilnih pogojih, organizacija obratne ambulante z zdravnikom splo{ne medicine in zobozdravnikom je pomenila {ekorak naprej,…Danes torej nekdanji Agis Plus sestavlja Skupino TPV, kjer se je s procesom oblikovanja slu`b po sistematizaciji delovnih mest TPVoblikovala Slu`ba tehnolo{ka priprava proizvodnje (TPP) PE Ptuj iz prej{njih slu`b Razvoj in Tehnologija podjetja Agis plus d.o.o.Omenjeno slu`bo vodi mag. Marko Jurak.V tej delno spremenjeni vlogi sodelavci v TPP vsakodnevno najve~ pozornosti namenjajo re{evanju tehnolo{kih problemov aktualneproizvodnje, hkrati pa skrbijo za optimizacije in prenove proizvodnih procesov. V bli`nji preteklosti so veliko aktivnosti namenjalipripravi in vnosu podatkov za vzpostavitev SAP na PE Ptuj. Velik zalogaj pa za TPP PE Ptuj predstavlja izdelava tehnolo{kedokumentacije za vse proizvodne procese in izdelava dosjejev izdelkov, kajti to predstavlja enega izmed pogojev uspeha na presoji postandardu ISO/TS 16949, ki jih ~aka v bli`nji prihodnosti.Podjetje Agis plus je imelo zelo razvejano razvojno dejavnost, del teh aktivnosti za v preteklosti pridobljene posle {e naprej izvajaslu`ba TPP PE Ptuj, del pa se je prenesel na obi~ajno projektno organiziranost procesa izvajanje naro~il, kjer tudi sodelujejo sodelavci izTPP PE Ptuj.Zaposleni v Slu`bi tehnolo{ke priprave proizvodnje (TPP) se predstavijoZvonko PetekDelovno mesto: Proizvodni tehnologDosedanje delovne izku{nje: orodjar, tehnolog monta`e, izdelavaprototipov v prototipnem oddelku (vse v TAP), vodja tehnologije vAgis plus d.o.o.Marko Poto~nikDelovno mesto: Proizvodni tehnologDosedanje izku{nje: orodjar, projektant orodij, konstrukter v Agisplus d.o.o.Bo{tjan SlanaDelovno mesto: Proizvodni tehnologDosedanje delovne izku{nje: konstrukter v Agis plus d.o.o.@eljko [ekuljicaDelovno mesto: Proizvodni tehnologDosedanje delovne izku{nje: konstrukter v Agis plus d.o.o.

Stran 8 Informator 02/09TPV Prikolice d.o.o.Izdelali smo `e 50.000 prikolic!Ja, izdelali smo `e 50.000 prikolic! Torej 100 tiso~ koles,blatnikov, 50.000 podov, lu~i, na milijone vijakov in kovic… inneskon~no {tevilo ur pridnih »prikoli~arjev« (in prikoli~arkseveda). Saj ne boste zamerili, ~e bomo malo samohvalni,ampak ~isto zares smo ponosni nase! V ~asih, ko je recesija vpolnem zamahu in je `e pre`ivetje uspeh, smo zabele`ili {e envelik mejnik. 50.000 izdelano prikolico serije EU! Seveda smopomemben trenutek primerno ovekove~ili in utrinke delimo zvami.In zato se z vsem `arom in energijo, ki jo mlad kolektiv, kakr{ensmo, premoremo, trudimo za nove in nove kupce, za nova innova naro~ila, za nove in nove trge. In prav na to smo posebejponosni, saj pove~anje koli~ine ne gre le na ra~un dobre prodajena nem{kem trgu, ampak smo v zadnjem letu osvojili tudi ve~novih trgov predvsem na podro~ju ju`ne in jugovzhodne Evrope.Tako smo `e dodobra uveljavljeni v Gr~iji, Romuniji, Bolgariji inUkrajini.Saj samo po sebi to sploh ne bi bilo ni~ posebnega, ~e ne bipoznali nekaj zanimivih dejstev. Prodaja prikolic v podjetju TPVPrikolice je zrasla od dobrih 4.000 kosov v letu 2005 na dobrih15.000 kosov v preteklem letu, s tem, da se je {tevilo zaposlenih vprimerjavi s pove~anjem {tevila proizvedenih (in prodanih)prikolic le neznatno pove~alo. ^e upo{tevamo {e dejstvo, da jecelotno slovensko in evropsko gospodarstvo globoko v recesiji,se lahko upravi~eno pohvalimo!Trenutno je v na{i bran`i namre~ ~as visoke sezone, ki jo ve~inana{ih konkurentov opisuje kot eno slab{ih v zadnjih letih. Edenve~jih konkurentov bele`i celo 40 % padec povpra{evanja,medtem ko pri nas naro~ila kar de`ujejo (~e je verjeti starimpregovorom, moramo potrkati po lesu), saj imamo z naro~ilipokrite `e vsaj 4tedne proizvodnje, z napovedmi naro~il pa {enekaj tednov ve~.Seveda se ne bomo ustavili, ampak nam uspehi dodajajo zagonza delo vnaprej. Zato prijazen pozdrav od vseh, ki se trudimo vTPV Prikolicah z obljubo, da se kmalu spet beremo… ob slikah spraznovanja 60.000-e prikolice!Diana KosarPredstavili smo se Novome{~anomVeselje ob 50.000 izdelani prikoliciSeveda to pomeni, da delamo skoraj vse sobote, da je velikokratpotrebno »potegniti« {e kak{no dodatno uro po koncudelovnega ~asa.Seveda to pomeni manj ~asa za delo doma in dru`ino, kar niravno priljubljeno, vendar se prikoli~arji ne prito`ujemo preve~.V ~asu, ko je obstaja mo`nost strahu pred izgubo zaposlitve alivsaj negotovost in vpra{anje ali pla~a bo in kak{na bo, je to, da jedela na trenutke preve~, pravzaprav blagoslov.Konec meseca marca je v Novem mestu, natan~neje pri trgoviniTabakum, potekal Jo`efov sejem. Ker prikolice tr`imo tudi v tejtrgovini, smo se na sejmu predstavili tudi mi. Sejem jezaznamovalo predvsem slabo vrem in izredno nizketemperaturame za ta ~as. Vendar to ni motilo niti obiskovalcev,ki so si z veseljem ogledali ponudbo na{ih prikolic, niti »sejmark«iz TPV Prikolic, ki smo kljubovale vetru, snegu in mrazu inkupcem razlo`ile vse o razstavljenih prikolicah. Na sejmu smo setrudile: Anita Vinkovi~, Melita Vu~ajnk in Diana Kosar.Tudi tokrat smo razstavljali prikolice lastne proizvodnje inprikolice parterskega podjetja Boeckmann iz Nem~ije. Na sejmusmo tako predstavili prikolico za konje in kiper prikolicoproizvajalca Boeckmann, ter ve~ino najbolj prodajanih prikolicsvoje proizvodnje: program EU, TBH in nekaj dodatne opreme:ogrodja, cerade in mre`e za prikolice. Vse prikolice so po`eleizjemno zanimanje.Tistim bralcem, ki so nas na sejmu obiskali, se zahvaljujemo zaobisk, ostale pa vabimo, da nas obi{~ejo na kak{nem odprihodnjih sejmov, ~e ne prej v za~etku septembra v GornjiRadgoni. Veseli pa bomo va{ega obiska tudi v na{em prodajnemcentru v Bre`icah, vsak delovni dan med sedmo in petnajsto uro.Prisr~no vabljeni!Diana Kosar

Informator 02/09Stran 9TPV [umadija d.o.o.Obrazovanjem do ve}e efikasnosti: Preduze}e TPV [umadija je preduze}e koje vodi ra~una o svojim zaposlenima, cene}i ivrednuju}i njihov rad i doprinos u radu i razvoju samog preduze}a. Jedan od glavnih razloga zbog kojih se TPV [umadija stalno razvija,raste i ostvaruje sve bolje rezultate je i stalno ulaganje u edukaciju zaposlenih. Protok informacija izmedju rukovodstva i zaposlenih,komunikacija sa kupcima i dobavlja~ima, kao i rano detektovanje problema u procesu rada upu}uju na to da je dodatna edukacija usvim oblastima neophodna i predstavlja jedan od bitnijih prioriteta.U cilju pobolj{anja poslovanja pridajemo veliki zna~aj obuci i razvoju zaposlenih primenom savremenih metoda poslovne edukacije.Organizuju se obuke na svim nivoima, u skladu sa zahtevima svakog radnog mesta. Obavljene su mnogobrojne obuke u oblastimotivacije zaposlenih, organizacije, timskog rada, po{tovanja procedura, komunikacije i protoka informacija. Osnovna misija zasnivase na direktnom osposobljavanju zaposlenih da na najbolji mogu}i na~in obavljaju poverene im zadatke i postignu zadate ciljeve.Izdvojili bismo obuku iz oblasti informacionih sistema SAP o kojoj smo izve{tavali u pro{lom broju Informatora. Takodje je vrlo bitnoda je sproveden sistem predloga pobolj{anja I&I, obavljena je autokontrola i obuka za kataloge zastoja i {karta, upoznati smo sazahtevima tehni~ke specifikacije ISO/TS 16949:2002 u cilju unapredjenja kvaliteta proizvoda i usluge prema kupcima. Ulaganjem uusavr{avanje stranih jezika zaposlenim se otvorila mogu}nost boljeg i kvalitetnijeg rada u preduze}u. Takode i u~estvovanje nasajmovima, koji se ti~u podru~ja delovanja ne{eg preduze}a, predstavlja deo obrazovnog procesa i pridobijanja ideja.Tako su saradnici iz TPV [umadija u~estvovali i istovremeno, na svom izlo`benom prostoru, predstavljali preduze}e na 47.Medjunarodnom Sajmu automobila u Beogradu, koji se odr`avao od 27. marta do 5.aprila. To je zna~ajna manifestacija evropskogzna~aja na kojoj je u~estvovalo vi{e od 500 izlaga~a. Medu njima su bili najve}i svetski proizvoda~i i doma}i uvoznici automobila,komercijalnih vozila i opreme. Najvi{e sajamskog prostora su zauzimali zastupnici poznatih automobilskih marki. Uprkos svetskojekonomskoj krizi, u kojoj se nalazi i automobilska industrija, sajam je privukao mnogobrojne posetioce i kupce automobila. Kaozanimljivost, jo{ i informacija, da su u prvim sajamskim danima bili prodani svi izlo`eni automobili.Kristina Kandi}@aklina, Slavica,Sla|ana, Dragana, Slavica iGordana, zaposlene na pakovanjuPredrag i Milivoje (regleri)pored ma{ine LitostrojOlivera, Milan i Stevan na sito {tampiZ izobra`evanjem do ve~je u~inkovitosti: TPV [umadija je podjetje, ki skrbi za svoje zaposlene, ceni njihovo delo in doprinos krazvoju samega podjetja. Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih se TPV [umadija stalno razvija, raste in dosega vse bolj{erezultate, je tudi stalno vlaganje v izobra`evanje zaposlenih. Pretok informacij med vodstvom in zaposlenimi, komunikacija s kupci indobavitelji ter zgodnje ugotavljanje problemov v procesu dela, ka`e na to, da je dodatno izobra`evanje na vseh podro~jih nujno inpredstavlja eno pomembnej{ih prioritet.S ciljem izbolj{anja poslovanja namenjamo velik pomen izobra`evanju in razvoju zaposlenih, in sicer tudi z uporabo sodobnih metodposlovne edukacije. Organizirana so izobra`evanja, prilagojena potrebam posameznega delovnega podro~ja (motivacija zaposlenih,organizacija, timsko delo, upo{tevanje postopkov, komunikacija in pretok informacij). Osnovno poslanstvo usposabljanja je v tem, dazaposleni u~inkoviteje opravljajo naloge in dosegajo zastavljene cilje na svojem delovnem mestu.Poudarili bi izobra`evanje s podro~ja informacijskega sistema SAP, o katerem smo `e poro~ali v prej{nji {tevilki Informatorja.Pomembno je tudi, da je izpeljan sistem predlogov izbolj{anja I&I, opravljena avtokontrola ter izobra`evanje za kataloge zastojev in{karta. Seznanjeni smo tudi z zahtevami tehni~ne specifikacije ISO/TS 16949:2002, s ciljem izbolj{anja kakovosti izdelkov in storitev.Velik pomen pripisujemo tudi izpopolnjevanju v znanju tujih jezikov zaposlenih, saj se tako odpira mo`nost kakovostnej{ega dela vpodjetju.Nadaljevanje na naslednji strani

Stran 10 Informator 02/09Tudi udele`ba na sejmih, katerih vsebina se nana{a na podro~je delovanja na{ega podjetja, predstavlja del izobra`evalnega procesa inpridobivanje idej pri delu. Tako so se sodelavci TPV [umadije udele`ili in hkrati s svojo stojnico predstavljali podjetje med 27. marcemin 5. aprilom na leto{njem 47. Mednarodnem sejmu avtomobilov v Beogradu. To je odmevna prireditev evropskih razse`nosti, katerese je udele`ilo ve~ kot 500 razstavljavcev.Med njimi so bili najve~ji svetovni proizvajalci in doma~i uvozniki avtomobilov, dostavnih vozil ter opreme vozil. Najve~ sejemskegaprostora pa so zasedli zastopniki znanih avtomobilskih znamk. Kljub svetovni gospodarski krizi, v kateri se nahaja tudi avtomobilskaindustrija, je sejem privabil {tevilne radovedne`e in kupce avtomobilov. Kot zanimivost pa {e informacija, da so bili v prvih sejemskihdneh prodani vsi razstavljeni avtomobili.Prevod: Ljiljana ^igoja Mitrovi}Projekt ImpletumSkupina TPV aktivno sodeluje v vseslovenskem projektu IMPLETUM, ~igar cilj je zagotavljanje podpore vi{je{olskim ustanovam priuvajanju triindvajsetih novih izobra`evalnih programov, ki so nastali med leti 2004-2007. Poleg TPV-ja konzorcij projekta sestavljajoZavod IRC, Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma, [olski center Novo mesto, [olski center Velenje, Ekonomska {ola MurskaSobota ter Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled.Sodelavci TPV-ja, Irena Mislej, Matej Jev{~ek in Danijel Zupan~i~ , doprina{ajo svoja znanja in izku{nje k trem razli~nim delovnimskupinam projekta, in sicer k aktivnosti 2 (Izvedbeni Kurikulum), k aktivnosti 7 (Mentorstvo) in k aktivnosti 9 (Kakovost).Osrednja dejavnost aktivnosti 2 (Izvedbeni kurikulum), v kateri sodeluje Danijel Zupan~i~, je postavitev smernic za izgled izvedbenegakurikuluma, ki naj bi na transparenten na~in predstavil izobra`evalne programe in mo`nosti izbire, ~asovno razporeditev predmetovin modulov ter njihove vsebine in cilje. Poleg tega bo poudarek na opredelitvi potrebne dokumentacije za spremljanje dela indose`kov udele`encev vi{je{olskega strokovnega izobra`evanja (standardi ocenjevanja, osebni izobra`evalni na~rti, mape u~nihdose`kov).V aktivnosti 7 (Mentorstvo) se bodo ~lani, med njimi tudi sodelavka Irena Mislej, prete`no ukvarjali z usposabljanjem predavateljev vvi{jih strokovnih {ol za mentorstvo pri diplomskih nalogah.V aktivnosti 9 (Kakovost) bodo vse mo~i direktorja za okolje, Mateja Jev{~ka, usmerjene v pripravo enotnega sistema ugotavljanja inzagotavljanja kakovosti ter spremljanje rezultatov preko izdelave letnih poro~il o dose`eni kakovosti izobra`evalnega procesa vskladu s sistemom, ki je veljaven na podro~ju visoko{olskega izobra`evanja.Skupina TPV kot predstavnik gospodarstva od sodelovanja v projektu IMPLETUM pri~akuje tesnej{o povezavo z vi{je{olskoizobra`evalno sfero ter ve~ posluha za interese, pri~akovanja in potrebe podjetij pri zasnovi vsebin projektnih aktivnosti, saj na koncuvsakega (poklicnega) izobra`evalnega procesa stojijo podjetja, ki sprejemajo absolvente v svoje vrste.Danijel Zupan~i~

Informator 02/09Stran 11Inovativna dejavnostSTANKO KOZÉL, delovodja-izmenovodja stiskalnice PE Ptuj, je v leto{njem prvem tromese~ju podal izbolj{ave, ki se predvsemnana{ajo na spremembe orodja v njegovem delovnem okolju. Izmed vseh zaposlenih v TPV d.d. je v okviru nate~aja za naj inovacijskipredlog prijavil najve~ izbolj{av in tako postal najizbolj{evalec I. kvartala 2009.Stanko Kozél deluje v proizvodnji `e ve~ kot dve desetletji, zato proizvodne procese dobro pozna. Po njegovem prepri~anju pa {tevilnaleta delovne dobe niso zadosten pogoj za uspe{no opravljanje poklica. Pravi, da se je vseskozi potrebno zanimati za novosti, biti zelodejaven in razmi{ljati o mo`nih izbolj{avah na delovnem mestu - v smislu izbolj{anja kon~nih izdelkov, zni`evanja stro{kovobratovanja, pospe{evanja proizvodnih procesov ter olaj{evanja delovanja sebi in kolektivu.»Odlo~en sem podajati inovacijske predloge tudi v bodo~e in isto predlagam mojim kolegom. Namre~ delo bo ob uvedbi raznihizbolj{av la`je steklo, hkrati pa zaslu`en kak{en dodaten evro nikoli ne {kodi,« najin pogovor s pogledom v prihodnost zaklju~itokratni najizbolj{evalec.Mitja Novak, Nenad Ra|enovi}, Ale{ Zamida, Samo AvsecSamo Avsec, Marko Jurak, Stanko Kozél, Sandi KrambergerNENAD RAÐENOVI] je v TPV na PE Suhor zaposlen 3 leta. V tem ~asu je deloval na ve~ strojih in se tako seznanil s proizvodnimiprocesi, pridobil izku{nje pri ravnanju z razli~nimi napravami ter si tako izoblikoval celostno sliko o funkcioniranju proizvodnje.Predloge o mo`nih izbolj{avah na delovnem mestu ima `e od prihoda v podjetje. Nate~aj za inovacijski predlog in nadrejeni pa so gadodatno spodbudili, da je kak{no svojo idejo zapisal tudi na papir. Sprva je dvomil v dejansko realizacijo oddanih predlogov. Obugotovitvi, da so njegove ideje na ta na~in tudi dejansko za`ivele, pa je postal motiviran za podajanje teh. Tako si je v I. kvartaluleto{njega leta s 24-imi oddanimi pobudami zaslu`il naslov najpobudnik.Namen njegovih predlogov je pove~anje u~inkovitosti, zmanj{anje zastojev in napak ter kakovostnej{e delovanje. »@elim, da procesipotekajo nemoteno. Da se ukvarjamo s svojim delom in ne z odpravljanjem te`av pri delu. Torej prepre~iti in ne re{evati probleme,« jepoudaril Nenad Radenovi}. Pri tem pa dodaja {e: »Ugotavljam, da imajo sodelavci veliko predlogov, ki bi lahko prispevali k izbolj{anjuproizvodnih procesov. Menim, da bi bili dodatna spodbuda in seznanitev kolegov s postopkom ter prednostmi oddajanja predlogovzelo koristni.«Teja Bezeg

Stran 12 Informator 02/09David Tixier, Francoz s slovenskimi koreninamiJanuarja 2008 se je v podjetju TPV JC zaposlil David Tixier,Francoz s slovenskimi koreninami, najprej v oddelkuproizvodnje, nato pa je bil preme{~en v oddelek kakovosti,kjer se ukvarja z meritvami in testiranjem sede`ev. V prostem~asu rad zabele`i edinstvene trenutke iz narave alivsakdanjega `ivljenja na fotografijah in, kot lahko vidite,ima izreden smisel in ~ut za prave trenutke.Kaj si po poklicu in kak{ne so tvoje delovne izku{nje?Po poklicu sem optik, za sabo pa imam `e precej raznovrstnihdelovnih izku{enj, med katerimi prednja~i delo v informatiki, enaod zanimivej{ih pa je tudi prodaja vin in `ganih pija~, kajti znanjes tega podro~ja lahko na vinorodnem Dolenjskem {e naprejutrjujem in poglabljam.Hvale`en pa sem tudi za nova znanja, ki jih imam mo`nost s temdelom pridobivati. Predvsem me zanimajo nove metoderacionalizacije proizvodnje, kot je Lean Manufacturing ('Vitkaproizvodnja'), in metoda nenehnega izbolj{evanja proizvodnihin poslovnih procesov, Six Sigma.Kak{no je tvoje mnenje o organizaciji in na~inu dela v TPVJohnson Controlsu?Organizacija je razmeroma dobra, ~eprav bi se dolo~ene stvari {edalo izbolj{ati. Edina stvar, ki me resni~no moti, je nujnostshranjevanja dokumentacije v papirnati obliki, kljub temu da jeelektronsko arhiviranje veliko bolj varno, ekonomi~no, predvsempa ekolo{ko.Kako bi primerjal delo v Franciji in Sloveniji?Dejstvo, da sodelujemo s francoskimi partnerji, zahtevadolo~eno mero prilagoditve na sistem delovanja, kakr{negave~inoma uporabljamo v Franciji. Kljub temu pa je organizacijadelovnega ~asa v Sloveniji veliko bolj inteligentna. V Franciji sedelo za~ne in kon~a pozneje, kar pomeni, da ti popoldne ostanezelo malo ~asa za karkoli drugega.Na kak{ne te`ave si naletel ob selitvi v Slovenijo?Najve~je preglavice mi je na za~etku povzro~al preskok z `ivljenjav mestu s 160.000 prebivalci na `ivljenje na vasi s komaj 300du{ami. Naslednja te`ava pa je bila sloven{~ina. Zelo je te`ka!Mislim, da mi bo u~enje jezika vzelo precej ve~ ~asa, kot semsprva na~rtoval. Za~el sem se je u~iti v eni od lokalnih jezikovnih{ol. Imel sem zelo pisano paleto so{olcev. Zanimivo, kdo vse seu~i sloven{~ine. Letos pa `al te~aja tam ne nadaljujejo, zato zdaji{~em dobrega in{truktorja sloven{~ine.Kak{na je tvoja funkcija v TPV Johnson Controlsu?Zaposlen sem kot kontrolor kakovosti in preverjam kakovostdela na monta`ni liniji. Vsak dan preverjam predpisane lastnostisede`ev na dolo~enem {tevilu naklju~no izbranih vzorcev z linije.Prav tako potrjujem kontrolne in merske postopke za noveizvedenke sede`ev, preden jih za~nemo serijsko izdelovati, hkratipa pomagam tudi kot prevajalec v komunikaciji s kolegi iz JC LesUlisa ob tehni~nih preizkusih monta`e sede`ev.Zakaj si se odlo~il za selitev v Slovenijo?V Slovenijo sem redno prihajal z dru`ino `e od otro{tva in tupre`ivel {tevilne po~itnice. Na to de`elo in ljudi me tako `e odnekdaj ve`ejo lepi spomini. Za selitev v Slovenijo sem se odlo~ilsam in povsem spontano. ^lovek enostavno potrebujespremembe.^esa si se nau~il v TPV Johnson Controlsu?Zaposlitev v tem podjetju mi je prinesla kar precej novih izzivov -nau~il sem se delati s Slovenci.Kaj meni{ o Slovencih?Slovenci so izjemni ljudje. Odlikuje jih velika odprtost duha,vedno so gostoljubni, dobre volje in znajo u`ivati `ivljenje zdobro mero okusa. Prav prijetno je `iveti v taki sredini.

Informator 02/09Stran 13Kaj pa najbolj pogre{a{ v Sloveniji?Predvsem dru`ino in prijatelje! Prav tako pogre{am tudi utripdoma~ega mesta Metz, francosko kuhinjo ter {e kak{nomalenkost, ki je tukaj ni.Kaj po~ne{ v prostem ~asu?Kadar imam le mo`nost, posnamem kak{no fotografijo, sicer pau`ivam tudi v ra~unalni{tvu, astronomiji in mo`nostih, ki jihponujajo najnovej{e informacijske tehnologije.Kako in kdaj si odkril fotografijo?To ni pri{lo kar naenkrat. Umetnost fotografije me je o~arala `ezelo zgodaj in verjetno se mi bo vedno zdela dovolj skrivnostna,da mi bo privla~na. V prvi vrsti me je zanimala sama tehnikafotografije in {ele nato umetni{ki del in predstavnost sveta, ki jofotografija omogo~a.Na kaj moramo biti pozorni, ~e `elimo ustvariti dobrofotografijo?Najpomembneje je, da te nek motiv navdahne. Inspiracija jeklju~na. Dobra fotografija ima jasno viden motiv. Predstavljanekoga ali nekaj in morda pripoveduje o neki stvari.Preden posnamemo motiv, moramo premisliti, kaj `elimo sfotografijo prikazati. Nato pa je treba ujeti ~ustvo tistegatrenutka. To je tisto, kar kasneje 'gane' gledalca.Treba je imeti tudi nekaj osnov tehni~nega znanja o kompoziciji.… Ali pa enostavno imeti veliko sre~e.Verjetno je to nekoliko povezano tudi z mojim zanimanjem zaastronomijo. Resneje se s fotografijo ukvarjam {ele dobri dveleti.Kak{na navodila oziroma tehni~ne napotke bi dal nekomu,ki `eli ustvarjati dobre fotografije?Veliko potrpe`ljivosti in veliko vaje!Predmet svoje fotografije morate `e vnaprej dobro poznati, dase vam ne bo treba z njegovimi lastnostmi ali morebitnimspreminjanjem obremenjevati, ko ga boste lovili v objektiv.Spodbudila me je prijateljica Adéline, s katero sem se lahko zeloveliko pogovarjal o fotografiji - ona je pravzaprav 'prebudila'mojo umetni{ko `ilico.Kar mene pri fotografiranju nedvomno privla~i, pa je dejstvo, dase fotografa ne vidi na sliki.Si `e prejel kak{no nagrado za svoje fotografije?Zaenkrat {e ne. Mislim, da sem {e razmeroma dale~ od `eleneganivoja. Pravzaprav pa si bolj `elim razstavljati svoja dela kot patekmovati.Kateri so tvoji najljub{i motivi in tehnike?Trenutno posnamem najve~ pejsa`ev, vendar me portreti inprizori iz vsakodnevnega `ivljenja {e bolj privla~ijo. Ve~ina mojihfotografij je barvnih, ~rno-bela tehnika je zanimiva samo, ~edela{ analogne fotografije.^e ste za~etnik, je zelo koristno, da ~im ve~krat posnametestandardne, morda `e kli{ejske motive, vendar ob razli~nihnastavitvah fotoaparata. Pazite, da imate dovolj svetlobe.Dodajanje svetlobe pri naknadnem obdelovanju fotografije jevedno zelo te`ko. Prav tako se izogibajte uporabi fle{a in rajeustvarjajte z naravno svetlobo.Eksperimentirajte z globino vidnega polja (razdalja od le~e, vkateri je fotografija fokusirana), da poudarite svoj motiv. To je lenekaj najosnovnej{ih napotkov …Pogovarjala & prevedla besediloSabina Glavan

Stran 14 Informator 02/09Fotografski nate~ajNa povabilo k sodelovanju v fotografskem nate~aju, ki smo ga objavili v prej{nji {tevilki Informatorja, ste se odzvali v velikem {tevilu innam po{iljali fotografije na temo »Spomladanski utrinki«. Vse fotografije so bile sproti objavljene na TPV Portalu, sedaj pa jihobjavljamo tudi v Informatorju, da si jih lahko ogledate tudi tisti, ki nimate dostopa do TPV Portala in tudi ostali bralci Informatorja.Z nate~ajem nadaljujemo, zato nam v drugem krogu po{ljite fotografije s poletnimi utrinki. Pri motivih na fotografijah niomejitev, lahko so to nor~ije na pla`i, obmorska mesta, utrinki s pohajkovanj v tujih de`elah.Uporabite torej svojo domi{ljijo in nam fotografije po{ljite do 20.07.2009 na elektronski naslov e-zagorcpodjetja TPV d.d. v Novem mestu, s pripisom »Za fotografski nate~aj«.tpv.si ali na sede`Prispele fotografije bomo objavili v naslednji {tevilki Informatorja in na TPV Portalu. Avtorji fotografij bodo prejeli simboli~neprakti~ne nagrade. Ob koncu leta bomo s pomo~jo posebne komisije izmed vseh fotografij izbrali najbolj{e celega leta, ki jih bomonagradili s prakti~nimi nagradami. Predvidoma pa bomo ob koncu leta pripravili tudi razstavo.Pogoji sodelovanja• Nate~aja se lahko udele`ijo vsi zaposleni podjetja TPV, ki imajo radi fotografijo in se z njo ukvarjajo na profesionalni ali ljubiteljskiravni.• Fotografije so lahko v ~rno-beli ali barvni tehniki.• Sprejemali bomo vse fotografije, ne glede na tip fotoaparata in tehnike. Velikost fotografije v digitalni tehniki naj bo vsaj 1 mega,pri razvitih fotografijah pa vsaj 10 x 13 cm.• Fotografije morajo biti opremljene z naslovom motiva (npr. Jutro na pla`i) ter imenom in priimkom avtorja in kontaktnotelefonsko {tevilko.• Vsak avtor lahko sodeluje z ve~ fotografijami, vendar prejme le eno simboli~no nagrado, ne glede na {tevilo poslanih fotografij.• Kontakt za po{iljanje fotografij: Erika Zagorc, e.zagorc60, 8000 Novo mesto.tpv.si, 07 / 39 18 669 ali na naslov TPV d.d., Erika Zagorc, Kandijska cesta• Sodelujo~i se strinjajo, da bodo njihove fotografije z imenom avtorja objavljene v internih komunikacijskih kanalih.

Informator 02/09Stran 151. Andrej Prus / Son~ni zahod 2. Marko Praznik / Trst 3. Damjan Zupan~i~ / Zima mahaz repom4. Damjan Zupan~i~ / Igra narave^B5. Damjan Zupan~i~ / Igra narave6. Damjan Zupan~i~ / Poljubmorja7. Damjan Zupan~i~ / Prebujajo~esoline8. Damjan Zupan~i~ / O~ak nadlani9. Damjan Zupan~i~ / Vir `ivljenja 10. Damjan Zupan~i~ / Kontrasti11. Damjan Zupan~i~ / Prebujenapomlad12. Damjan Zupan~i~ / Recesijazemlje13. Ljiljana ^igoja Mitrovi} /Cvetna reka14. Ljiljana ^igoja Mitrovi} / Trgsvobode15. Jo`e Frigelj / Igra svetlobe vBudimpe{ti16. Damjan Zupan~i~ / Orlovognezdo17. Jo`e Kozjan / Slovo sne`nekraljice18. Jo`e Zakraj{ek / Prihajajo~apomlad19. Jo`e Zakraj{ek / Pomlad nade`eli20. Jo`e Zakraj{ek / Spomladanskinara{~aj21. NM / @ivljenje je lepo 22. Jo`e Frigelj / Zmaga `ivljenja 23. Damjan Zupan~i~ / Po de`jusonce posije24. Jo`e Kozjan / Golica 2008 25. Marko Kun~i~ / Komna zJaneza26. Marko Kun~i~ / Ljubezen popol`je27. Marko Kun~i~ / Pomlad vBohinju28. Marko Kun~i~ / Velikan 29. Ale{ Hribar / Jutranji cvet 30. Ale{ Hribar / Pozno popoldne

Stran 16 Informator 02/0931. Ale{ Hribar / Marljiva delavka 32. Peter Hajdinjak / Odsev 33. Damjan Zupan~i~ / V so`itju znaravo34. Nata{a Golob / Racman v svojikopalnici35. Nata{a Golob / Racman36. Nata{a Golob / Umetnoizravnana struga37. Nata{a Golob / Ob Te`ki vodi 38. Nata{a Golob / Travnik podJedin{~ico 139. Nata{a Golob / Travnik podJedin{~ico40. Ljiljana ^igoja Mitrovi} / Pink41. Ljiljana ^igoja Mitrovi}/Tulipanija42. Ljiljana ^igoja Mitrovi} / MeaKolpa43. Renata Veselko / Pogled odblizu44. Renata Veselko / Bogatapomlad45. Renata Veselko / Kontrastpomladnih barv46. Renata Veselko / Na pre`i 47. Dejan Gorenc / Pihni v lu~ko 48. Dejan Gorenc / Poglej ~ez 49. Dejan Gorenc / Simple 50. Bojan Vernig / Delavka 151. Bojan Vernig / Delavka 2 52. Bojan Vernig / Delavka 3 53. Bojan Vernig / Delavka 4 54. Bojan Vernig / Delavka 5 55. Bojan Vernig / Delavka 656. Bojan Vernig / Delavka 7 57. Bojan Vernig / Delavka 8 58. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 159. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 1060. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 2

Informator 02/09Stran 1761. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 362. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 463. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 564. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 665. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 766. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 867. Bojan Vernig / Pozdravpomladi 968. Robert Den`i~ / Nebo prednevihto 169. Robert Den`i~ / Nebo prednevihto 270. Robert Den`i~ / Izlet 171. Robert Den`i~ / Izlet 2 72. Robert Den`i~ / Izlet 3 73. Robert Den`i~ / Izlet 4 74. Robert Den`i~ / Izlet 5 75. Marjana Kap{ / Jeri~inipomladni biseri76. Marjana Kap{ / Piranskitrikotnik77. Marjana Kap{ / Pomladnikontrast z Nanosa78. Nikola Ovni~ek / Krater vAvstraliji79. Nikola Ovni~ek / Karavanaizletnikov80. Nikola Ovni~ek /Najpogostej{i prometni znaki v81. Jo`e Kozjan / Pti~je umetnine 82. Jo`e Kozjan / Prijetno za oko 83. David Tixier / A good daybeginning84. David Tixier / Sunset 85. David Tixier / Vanilla sky86. David Tixier / Shiny forest 87. David Tixier / Cherry's flower 88. David Tixier / Roses 89. David Tixier / Window

Stran 18 Informator 02/09Zanimivi hobiji na{ih sodelavcevMarjana Nemani~, ~lanica Dru{tva kme~kih `enaMarjana Nemani~ je `e od nekdaj rada »pacala« v kuhinji. Topacanje se je razvilo in danes je Marjana prava mojstrica,predvsem v peki belokranjske poga~e. Pred {tirimi leti se jev~lanila v Dru{tvo kme~kih `ena. ^lanice dru{tva aktivnosodelujejo skoraj na vseh prireditvah ob~ine Metlika. Na ta na~inpromovirajo ob~ino, belokranjsko poga~o ter svoje delo, znanjein sposobnosti. Marjana je od leto{njega marca tudipodpredsednica dru{tva.Jo`ica Sladi~, motoristkaZ lepim vremenom se na na{e ceste vra~ajo motoristi. To soljudje, ki ljubijo kombinacijo hitrosti, vznemirjenja, vonj pobencinu, pustolov{~ine, ob~utek svobode. V~asih jim kar malcezavidamo, ker si upajo u`ivati, kljub temu, da so izpostavljeninevarnostim. O~itno je strast in potreba po hitrosti tista, ki jihtako privla~i in dvigne adrenalin.»^e se vpra{amo, kako `enska postane motoristka, je odgovorpovsem preprost. Tak{en se `e rodi{. Ne glede na spol, strast domotorja `ivi v du{i. Ko je bila stara sedem let je starej{i brat kupilmotor. Tega dogodka ne bo nikoli pozabila. Drugi dan se je `epeljala. Res le do prve meje, saj so bile noge prekratke in je bilameja edini na~in, da se ustavi,« pravi Jo`ica.Marjana s h~erko Klaro pri peki poga~eUspe{ne so tudi na tekmovanjih, kjer se z ostalimi slovenskimidru{tvi pomerijo v peki potic, poga~, tekmovanju za kmeticoleta. Njihovo dru{tvo je eno izmed uspe{nej{ih, saj imajo dve~lanici, ki sta postali kmetici leta, prav tako pa imajo ~lanico, ki jeprejela znak kakovosti za orehovo potico.Belokranjska poga~a je narejena po izvirnem receptu, seveda paimajo tudi kuharice svoje skrivnosti, ki naredijo vsako poga~oposebno, tako po izgledu kot tudi okusu. Belokranjska poga~a jeena izmed jedi na slovenskem, ki so za{~itene kot tradicionalnajed v UL RS (poleg idrijskih `linkrofov in prekmurske gibanice).Marjana jih je spekla `e preko 1.000, katerih odli~en okus sou`ivali ljudje razli~nih narodnosti. Oku{ali so jo gospodje izIrana, tudi v Ameriki so jo `e jedli, pekla jo je za predsednikadr`ave, ministre in za belokranjsko `upanjo, Renato Brunskole,ko se je borila za vstop v Dr`avni zbor. Njen recept pa je romaltudi `e v Jordanijo, Irsko in na Nizozemsko.Ne dolgo nazaj je sodelovala tudi na Vinski vigredi, kjer se jeskupaj z ostalimi ~lanicami predstavila {irokemu kroguobiskovalcev, ki so bili tudi tokrat navdu{eni nad u`itkom, ki ganudi ravnokar pe~ena, {e topla, belokranjska poga~a.Jo`ica najbolj u`iva v drzni vo`njiTrenutno vozi Hondo CBR 600 FF, hkrati pa `e na~rtuje nakupnovega, mo~nej{ega motorja. Najraje se na pot odpravi sama,saj ima rada hitre vo`nje, ki po`enejo adrenalin do skrajnosti.Seveda je na prvem mestu varnost sebe in ostalih udele`encev vprometu. Kljub uporabi obvezne za{~itne opreme pa je strahvseeno prisoten, saj vo`nja na dveh kolesih lahko kaj hitro vodido nesre~e.Najdalj{a pot, ki jo je opravila, je bila v Pulo, Slovenijo pa jeprevozila `e skoraj celo.Z motociklizmom je oku`ena cela dru`ina, zato se pogosto navo`njo odpravijo skupaj. Mo{kemu delu dru`ine pa Jo`icaprepu{~a le skrb za vzdr`evanje in popravilo motorjev.Marjana, ki z dru`ino `ivi na Lokvici, svoje znanje v pekiposreduje tudi h~erki Klari, ki je ravno tako navdu{ena nadustvarjanjem v kuhinji. Nekajkrat je spekla tudi `e poga~o,druga~e pa je ob praznikih njena pomo~ v kuhinji nepogre{ljiva.

Informator 02/09Stran 19Sre~ko Kova~, mojster spretnostiSre~ka Kova~a, ki je v TPV-ju (poslovna enota Bre`ice) zaposlen `epribli`no trinajst let, sodelavci in prijatelji poznajo kot osebo, kinenehno i{~e prilo`nost, da naredi kaj novega in uporabnega. @ev rani mladosti je namre~ ugotovil, da ima sposobnost izdelatirazli~ne stvari iz razli~nih materialov.Ukvarja se z izdelavo raznih unikatnih prilo`nostnih daril(predvsem iz lesa) ter z izdelavo in obnovo mehanskih strojev zalastno uporabo.Najbolj je ponosen na »Mi{ka«. Verjetno vas zanima kdo jeMi{ko? Njegov traktor za ko{njo, ki ga je izdelal sam!Franc Brezovar, pohodnikFranc, ki je zaposlen kot delovodja v skladi{~u podjetja Arsed, je{e eden izmed tistih, ki je »oku`en« s pohodni{tvom. Ta {port seje v zadnjih letih tudi v Sloveniji mo~no raz{iril, kar sploh ni~udno, saj nam na{a domovina ponuja ne{teto mo`nosti tako zakraj{e kot tudi ve~dnevne izlete po planinah.Ko je bil star dvajset let, se je ~isto po naklju~ju udele`il kratkegapohoda na Slavnik. Takrat {e ni vedel, da bo ta dan nekakozaznamoval njegovo `ivljenje. Prevzela sta ga lepota narave inprilo`nost za dru`enje, zato je pohodni{tvo postalo delnjegovega `ivljenja.Kar dolgo se je namre~ ukvarjal z mislijo, da traktor za ko{njotrave potrebuje, potem pa se je odlo~il, da ga bo posku{alizdelati kar sam.Najprej je poiskal ustrezen motor, nato naredil jeklenokonstrukcijo, vgradil menjalnik (Citroen - Diana) ter dodelalprenose iz motorja na menjalnik.Franc pri jezeru Ledvi~ka (Sedmera jezera).Skupaj z `eno sta, ponavadi v organiziranih skupinah, osvojila `e{tevilne vrhove tako po Sloveniji kot tudi v tujini (Vi{arje,Dolomiti), vendar Franc pravi, da je u`itek ob osvojitvi slovenskihvrhov neprimerno lep{i.Sre~ko & Mi{koKar precej volje in ~asa je porabil za to, da je na{el {e preostaledele. Razne mehanske in hidravli~ne dele je uporabil od starihavtomobilov, dodal je {e zadnjo in prvo hidravliko, pokrovmotorja in blatnike pa je izdelal iz prebarvane plo~evine. Sam jeizdelal tudi rotacijsko kosilnico. »Mi{ka« uporablja za ko{njo inrazna manj{a opravila.Kot najlep{i spomin ohranja obisk Krme, kjer je lahko opazovalvzhajanje in zahajanje sonca, ki je na vi{ji nadmorski vi{ini videtires veli~astno.Kljub temu je na Triglavu bil `e velikokrat, ga bo zagotovo {eobiskal, ravno tako Grintovec, Mangart, Prisojnik in Jalovec.Sedaj, ko prihaja lepo vreme, ga bo izkoristil predvsem za obiskvisokogorja, v zimskih mesecih pa pohajkuje predvsem po ni`jele`e~em hribovju (Debela pe~, Ratitovec Sne`nik).Zelo zanimiv pa je tudi podatek, da je Sre~ko enako spreten tudiv kuhinji. Navdu{uje ga vsakdanja kuha, predvsem pa u`ivatakrat, ko lahko spe~e kak{no dobro pecivo.

Stran 20 Informator 02/09TPV se predstavi16. aprila je v Kulturnem centru JanezaTrdine v Novem mestu pod okriljemZavoda Republike Slovenije za zaposlovanjein Krke, tovarne zdravil potekalzaposlitveni sejem »Poi{~i svojo pot«.Posebnost tega sejma predstavljajopredstavitve podjetij in njihovih dejavnosti.Pestre, z razli~nimi mediji podprte,predstavitve podjetij vedno pritegnejozanimanje velikega {tevila radovedne`ev,ki `elijo bolje spoznati dejavno-stipodjetij {ir{e regije.Tudi tokrat ni bilo druga~e. Skupino TPVin njene glavne dejavnosti je predstavilstrokovni sodelavec za kadrovanjeDanijel Zupan~i~ .Dru{tvo vzdr`evalcev v TPVZadnjega marca so Skupino TPV obiskali~lani uredni{kega odbora revije Vzdr`evalec,publikacije Dru{tva vzdr`evalcevSlovenije.V goste so pri{li z namenom, da bi lahkosvojim bralcem predstavili {e en primerdobre prakse in organiziranosti podro~javzdr`evanja v podjetju. Zanimal pa jih nisamo vidik vzdr`evanja, kamor je sicerusmerjen tematski fokus omenjene revije.Odbojka skozi o~i otrokV jedilnici Sloresta je `e pribli`no mesecdni oblikovana razstava likovnih delotrok nekaterih novome{kih vrtcev inni`jih razredov osnovnih {ol (vrtecPedenjped in Rde~a kapica, O[ Grm, O[Center, O[ Dragotin Kette, O[ Drska inO[ [mihel).Danijel Zupan~i~ med predstavitvijo TPV-jaPoseben poudarek je namenil predstavitviraznolikosti delovnih mest oziromapodro~ij, ki jih zdru`uje Skupina TPV.Odziv na predstavitev Skupine TPV je bilpozitiven, saj je bilo kar nekaj slu{ateljevpresene~enih nad obsegom Skupine TPV,{tevilom razli~nih izdelkov, ki jihrazvijamo in proizvajamo ter nad{tevilnimi svetovno priznanimi proizvajalciavtomobilske opreme, v katere sevgrajujejo na{i izdelki.Ob zaklju~ku sre~anjaIzkazali so interes za spoznavanje podjetjakot celote. Zato smo jih seznanili zglavnimi proizvodi in dejavnostjo, organiziranostjosistema, ravnanjem s kadriter z mehanizmi, ki dokazujejo okoljskoosve{~enost podjetja. Za nazornej{iprikaz in la`je razumevanje delovanjapodjetja smo omenjeni uredni{ki odborpopeljali {e skozi proizvodnjo Arseda.Izdelki so na pobudo @enskega odbojkarskegakluba (@OK) TPV nastajali vokviru projekta Odbojka me ri{e.TPV spodbuja inovativno dejavnost vpodjetju, z zadovoljstvom pa spremljarazvijanje kreativnosti tudi med najmlaj-{imi ob~ani.Zato kot sponzor odbojkarskega klubapodpira in pozdravlja tovrstne projektetudi v prihodnje.Danijel Zupan~i~Ogled proizvodnje podjetja Arsed d.o.o.Vodja proizvodnje Andrej Drobni~ jeobiskovalcem ob proizvodni liniji razlo`ildelovne procese in pojasnjeval vpra{anja,ki so se ob tem pojavljala.Teja BezegTeja Bezeg

Informator 02/09Stran 21Prikolica za prevoz avtomobilov - TBH 26 APrikolico za prevoz avtomobilov TBH 26 A lahko uporabite tudi za prevoz razli~nihtovorov, ki zahtevajo ve~jo nakladalno povr{ino in ve~jo nosilnost prikolice. Ima 2000kilogramov nosilnosti ob skupni te`i 2600 kilogramov, uporabna povr{ina meri pribli`no2x4metre. Serijsko je opremljena z dvema navoznima strminama iz rebrastega aluminija,ki se shranita v zato pripravljena predelka pod platojem prikolice, vitlom in avtomatskimpodpornim kolesom.Plato prikolice je opremljen tudi z nizko ograjico, ki prepre~i zdrs tovora, le tega pa trdnopritrdimo tudi s pomo~jo serijsko vgrajenih privezov tovora. Na prikolici jih je za resdobro pritrditev kar 8.Avtomatsko podporno kolo, vitelZa udobno in vozniku prijazno vo`njo poskrbita dva para 10' koles, odli~ni premi storzijskim vzmetenjem in zanesljiva naletna zavora.Prikolica ustreza vsem zahtevnim tehni~nim standardom in je tako homologirana vSloveniji (in tudi ve~ evropskih dr`avah).Prostor za shranjevanje navoznih strminTPV PRIKOLICE, Tovarna prikolic d. o. o, Cesta bratov Cerjakov 13, SI-8250 BRE@ICETelefon: 07 49 91 950, Fax: 07 49 91 960e-mail naslov: tpv-prikolice.siwww.tpv.siTPV-jeva {torkljaSimona & Tisa KresePeter Zupan~i~ je o~kaTja{i in sinku An`etuGoran in Gorana Petkovi}s h~erko TejoPeter Hajdinjak s sinkom MatijoMiha Zajc z malim Vidom

Stran 22 Informator 02/09Ro~no dvigovanje in preme{~anje bremenRo~no preme{~anje bremen je zna~ilno za skoraj vsa podro~ja dela in poklice, {e posebej pa je ta komponenta vsakodnevnih opravilpomembna v gradbeni{tvu, razli~nih proizvodnjah, gozdarstvu, v bolni{nicah, skladi{~ih, pa tudi v kmetijstvu in podobno. Z ro~nimdvigovanjem in preme{~anjem bremen pa se sre~ujemo tudi v doma~em okolju, pri delu na vrtu ali in ostalih popoldanskihaktivnostih.Telesne okvarePosledice nepravilnega dviganja oziroma preme{~anja bremen se pojavijo predvsem kot te`ave s hrbtenico, kar je globalno gledano`e vrsto let tudi glavni razlog bolni{kih izostankov. Te`ave s hrbtenico so najpogostej{i razlog za invalidske upokojitve in omejitvedelovne zmo`nosti.Ro~no preme{~anje bremen lahko pomeni tveganje za po{kodbe hrbta, predvsem ~e je breme prete`ko ali preveliko, nepriro~no ali gaje te`ko prijeti.Fizi~ni napor pomeni tveganje za po{kodbe hrbta ob stalnem naporu ali preme{~anju bremena samo z rotacijo trupa, ali ~epovzro~imo nenaden premik bremena oziroma ~e premik izvedemo v nestabilnem polo`aju telesa. Tveganja za nastanek po{kodbehrbta pa so povezana tudi z zna~ilnostmi delovnega okolja, npr. ~e ni dovolj prostora ali ~e obstajajo razlike v vi{ini tal.Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravjaTveganje za po{kodbo ali okvaro hrbtenice lahko zmanj{amo tako, da bremena razdelimo na manj{a, ga spremenimo tako da ga bola`je prijeti, odpravimo dviganje s tal nad vi{ino ramen, lahko odstranimo stopnice ali ovire na poti prena{anja ipd.Prav tako se tveganjem za po{kodbe izognemo s pravilno tehniko dvigovanja.Pri dvigovanju bremen je dobro upo{tevati dolo~ena priporo~ila, zaradi katerih bo vsakodnevno dvigovanje bremen z malo trudapostalo varnej{e: ustavimo se in razmislimo (priprava na prenos bremena), postavimo stopala v pravilni polo`aj (stopimo s stopalinarazen, odrivno nogo postavimo malce naprej), zavzemimo pravilni polo`aj (skr~imo kolena: ne sklanjajmo se naprej in neukrivljajmo hrbta, medtem ko so noge stegnjene), ~vrsto zagrabimo breme (manj se utrudimo, ~e prste ukrivimo), za dviganjeuporabimo predvsem mi{i~no mo~ nogne , dvigujmo sunkovito (~im enakomerneje z dvignjeno glavo), breme dr`imo blizutelesa, bremena nikoli ne smemo dvigovati s hkratnim obra~anjem trupa (vedno obra~amo celo telo, tako da premikamostopala), nikoli ne dvigajmo te`kih bremen nad nivo ramen, breme odlo`imo in nato popravljamo njegov polo`aj.Vse ukrepe in tudi priporo~ila je potrebno upo{tevati tudi v doma~em okolju s tem, da ne pretiravamo s prekomernim dvigovanjem,uporabljamo primerno orodje in mehanska pomagala ali da poi{~emo pomo~ prijatelja. Predvsem pa ob dviganju in prena{anjubremen ve~krat pomislimo na svojo hrbtenico in ostale okon~ine.Ne pozabimo tudi na sprostitev po delovnem dnevu, saj to pozitivno vpliva na splo{no zdravje. Sprostimo se lahko na razli~ne na~inenpr. s {portom, razli~nimi hobiji pa tudi s posebnimi vajami, ki so v pomo~ pri ohranjanju gib~ne hrbtenice brez bole~in.Marko Kun~i~

Stran 24 Informator 02/09V slovoBARBARA POTO^AR(6.10.1978 - 20.2.2009)Ko smo letos januarja stisnili roko na{i sodelavki Barbari Poto~ar,ki je zapu{~ala podjetje TPV Johnson Controls in odhajala novim`ivljenjskim ciljem naproti, nismo niti slutili, da je to ~isto zadnjipozdrav.Barbara je v `ivljenju imela veliko na~rtov in mnogi so bilipovezani s potovanji. Afrika je bila »njena« de`ela. Vanjo sezaljubila na prvi pogled. Tam je na{la nekaj, kar jo je o~aralo in zavedno zaznamovalo.@elela jo je bolje spoznati in predstaviti {e vsem tistim, ki jemorda nikoli ne bodo videli. Odlo~no je sledila svoji sr~ni `elji inletos znova, `e tretji~, in `al zadnji~, od{la na raziskovanje poljubljeni celini iskat snovi za svoje pisne stvaritve.Ko smo po nekaj tednih prejeli njene pozdrave iz vro~e Afrike, vkaterih je bilo ~utiti toliko navdu{enja, smo vedeli, da je resni~notam, kjer si je `elela biti.@alostna vest, ki je pri{la kmalu zatem, nas je vse pretresla. Virusbolezni, zna~ilne za slab{e razvite predele sveta, jo je presenetilin premagal. Te`ko je sprejeti dejstvo, da je usoda kon~ala njenopot v ~asu najve~jega razcveta in ustvarjalnosti. [ele v takihtrenutkih se zavemo, kako krhko in minljivo je na{e `ivljenje.Barbara je imela rada razli~ne izzive. To je tudi eden od razlogov,da se je, ~eprav po izobrazbi novinarka, preizkusila tudi natehni~nem podro~ju.V TPV Johnson Controlsu se je ukvarjala s pripravami naproizvodnjo novih tipov sede`ev, kar predstavlja velikopreizkusov in analiz in posledi~no od ~loveka zahteva velikodoslednosti in natan~nosti, kot ~lanica uredni{kega odboraInformatorja je skrbela za prispevke in novice iz na{ega podjetja,v prostem ~asu pa je med drugim trenirala in na Dolenjskem tudisama pou~evala irski ples.V na{em spominu bomo Barbaro ohranili kot izvrstno sodelavko,`ivahno sogovornico in svetlo zvezdo ustvarjalnosti in izvirnosti,smisla njene mnogo prerane smrti pa ne bomo nikoli doumeli.To ni res, to je nemogo~e...Z A H V A L AKolektiv TPV Johnson ControlsZahvaljujem se vsem sodelavcem in sodelavkam za izre~enoso`alje, podarjeno cvetje in denarno pomo~, {e posebej paza pomo~ pri vrnitvimoje drage Barbare iz Afrike v domovino.Sonja POTO^AR

Informator 02/09Stran 25@OK TPV poro~aSezona 2008/2009V {portu je tako kot v `ivljenju: {tejejo zmage in porazi. Zzmagami se dokazujemo, s porazi postajamo mo~nej{i in, ~esmo pravilno usmerjeni, {e bolj motivirani za nove zmage.Tudi v tej lu~i je mo`no in tudi treba oceniti sezono 2008/2009, kije postregla z odli~nimi predstavami na{ega odbojkarskegaklub, a je hkrati pokazala, da ta ekipa vsekakor premore rezerve,ki jo lahko popeljejo {e vi{e kot doslej.Turnir za Rudolfova priznanjaV po~astitev ob~inskega praznika {porta je @enski odbojkarski klubTPV Novo mesto v sodelovanju z Agencijo za {port Novo mesto inFundacijo za {port `e tretje leto zapored organiziral turnir zaRudolfova priznanja.Po za~etnem padcu in porazih, je ekipa v letu 2009 pokazala ve~takti~ne pripravljenosti, predvsem pa ve~ drznosti in poguma terse prebila v ~etrt finale pokalnega in dr`avnega prvenstva terpokazala, da se lahko pomlajena ekipa kosa s slovenskim vrhom.[e vedno sodi med najbolj perspektivne ekipe v Sloveniji. Na{enajve~je oro`je so mladi, na katere gledamo z dveh perspektiv.Prvim dajemo mo`nost gibanja in zabave, drugim mo`nostvstopa v vrhunsko odbojko. V sezoni 2008/09 je bilo v na{eprograme in projekte vklju~enih preko 500 otrok.Meseca novembra se je zaklju~il projekt Odbojka me ri{e,projekt, ki ga je ustvarila otro{ka domi{ljija. Otroci so svojevidenje odbojke narisali na papir.Mladi upi so merili mo~i na Bo`i~kovem turnirju, Pustnemturnirju in na uradnih tekmovanjih za dr`avno prvenstvoSlovenije. Na{dolgoletni ritual je osvojitev medalje. Tudi leto{njosezono zaklju~ujemo s srebrom v `epu. Zanj je poskrbelamladinska vrsta.Turnir se je odvijal na dveh prizori{~ih, v Planetu Tu{, kjer so sepredstavile mini odbojkarice in [portni dvorani Marof, kjer somerile mo~i mlaj{e in starej{e deklice. Turnir je dal mo`nost vsemdeklicam, da poka`ejo svoje znanje, ki so si ga pridobile med letom,ob enem pa je nudil obilo zabave. Tekmovanja se je udele`ilo ve~kot 50 deklic, ki so prejele spominska priznanja. Tekmovalke sozaklju~ile turnir prijetno utrujene, mokre in dobre volje.Poletni odbojkarski kamp »Pia«Odbojkarski kamp »Pia« je nova avantura v neokrnjenemnaravnem okolju Bele krajine. Ideja je nastala z `eljo, da bi tudiva{i otroci (deklice) pre`iveli po~itnice polne dogodiv{~in.Namenjen je deklicam od ~etrtega razreda do 16 leta starosti.Predznanje ni potrebno (termin: 28.06.2009-03.07.2009, cena160 EUR).Za rezultate so zaslu`ni vsi: ekipa na igri{~u, celotno strokovnovodstvo kluba in cela vrsta zvestih pokroviteljev, dobaviteljev,poslovnih partnerjev in navija~ev, brez katerih @OK TPV daneszagotovo ne bi bil to, kar danes je. Odli~no organiziran in vodenteam. @OK TPV Novo mesto je projekt generalnega sponzorjaTPV d.d. in njenih odvisnih ter odbojki promocijsko in tudi sicernaklonjenih dru`b.Sezona 2009/2010 ne bo niti preprosta niti lahka, vendar imaklub dosegljive cilje, za katere se je vredno potruditi.Kamp nudi varno in aktivno okolje v dru`bi vrstnic, kjer se bodoudele`enke nau~ile vseh pomembnih prvin odbojkarske igre, joizbolj{ale, hkrati pa vztrajale v {portnem duhu in razvijanjuprijateljstva.Poleg tega bodo spoznale neokrnjeno naravno dedi{~ino Belekrajine. V kampu »Kolpa« na Vinici bodo odkrivale svojesposobnosti in osebne lastnosti, razvijale tekmovalni duh,sprejemale odgovornost za svoja dejanja in odlo~itve terrazvijale ve{~ine socializacije. Sodelovanje bo imelo prednostpred tekmovanjem. Dejavnosti v kampu »Pia« bodo va{imotrokom omogo~ile, da v zdravem okolju izpopolnijoodbojkarsko znanje in obenem razvijejo trdna prijateljstva zotroci iz vse Slovenije. Organizator kampa je @OK TPV Novomesto, njegova vodja Jana Vernig, kot trenerji pa bodosodelovali trenerji kluba @OK TPV.

Stran 26 Informator 02/09Nordijska hojaHiter `ivljenjski slog nam narekuje, da moramo ve~ narediti zasvoje tele. Telovadba, aerobika, plavanje, ples in hoja. Nordijskahoja! Nordijska hoja je idealna oblika vzdr`ljivostne vadbe.Pomembno je, da je enostavna, lahkotna in ne zahteva drageopreme.Zametki nordijske hoje segajo v zgodovino Finske, domovinesmu~arskega teka. V 90-ih letih dvajsetega stoletja so Fincisprejeli nordijsko hojo za nacionalni {port, saj so strokovnjaki karkmalu ugotovili zdravilno mo~ celostne vadbe. Z veliko hitrostjose je raz{irila po vseh skandinavskih de`elah in tudi v na{ihsosednjih de`elah. Zato ni ni~ ~udnega, da je ta trend zajel tudiSlovenijo.Hoja je tradicionalna telesna aktivnost, ki jo izvaja velikoSlovencev. Planinarjenje, pohodni{tvo in hitra hoja so oblike, kiso dobro poznane, medtem ko si nordijska hoja {ele utira svojopot v na{i vsakdan. Pomembno je dejstvo, da to ni oblika gibanjaza ob~asno izvedbo, ampak je to oblika, ki je primerna za vsakdan in za njo velja, da je primerna tako za mlade kot starej{e, zavse letne ~ase.^eprav raste zavest in `elja po gibanju, se v~asih kljub dobri voljite`ko pripravimo, da bi za~eli. Morda bo ravno nordijska hojaena izmed {tevilnih gibalnih aktivnosti, ki bo zaradi svoje lahkotenavdu{ila tudi vas. Zakaj nordijska hoja tako privla~i ljudi?Zato, ker je zelo u~inkovita, poceni in ima velik sociolo{ki u~inekmedsebojnega povezovanja ljudi. Primerna je kot dopolnilnavadba za kondicijske priprave vseh {portnih zvrsti, tako zaob~asne rekreativce kot tudi za {portnike ter pripomore kizbolj{anju zdravja in `ivljenjskega sloga.^eprav se nam zdi nordijska hoja enostavna oblika vadbe,strokovnjaki opozarjajo, naj se posamezniki ne spu{~ajo v vadbokot samouki, ampak naj poi{~ejo strokovnjaka (vodnika), ki jihbo nau~il pravilne tehnike.Pravilna hoja in najbolj{i u~inek se pri nordijski hoji dose`eta zuporabo pravilnih palic. Najbolj{e palice so narejene izkarbonskih vlaken ali me{anice karbona in steklenih vlaken. Timateriali ne prena{ajo obremenjujo~ih tresljajev na zapestja,komolce ali ramena. Prenesejo veliko obremenitev, saj se medhojo podpiramo nanje. Zelo pomembno je, da so izredno lahketer nam dajejo zanesljivo oporo pri odrivu. Aluminijaste alidvodelne teleskopske palice niso priporo~ljive, saj so tr{e in manjstabilne.Palice so na voljo v dol`ini med 100 in 135 cm. Izbira je odvisnapredvsem od telesne vi{ine. Pri nakupu si pomagajte z naslednjoformulo: telesna vi{ina x 0,68 cm. Dol`ina palic je odvisna tudi oddrugih dejavnikov, kot je npr. dol`ina koraka, dol`ina rok,intenzivnost vadbe, razgibanost telesa. Pri izbiri vam bodonajbolje svetovali usposobljeni vodniki nordijske hoje.Obleka naj bo lahka in udobna, predvsem prilagojenavremenskim razmeram. Obuvalo naj bo primerno za zunanjouporabo s profilom, ki se oprijema tal, predvsem pa lahko inudobno.Izsledki znanstvenih raziskav so potrdili naslednja dejstva:• V gibanje je vklju~eno celo telo (kar 90 % vseh mi{ic).• Krepi dihalni in sr~no `ilni sistem.• Ob~utno zmanj{a bole~ine v vratu, ramenih, kri`u.• Vodi k bolj pokon~ni hoji.• Pove~uje gibljivost, zlasti hrbtenice.• V primerjavi z obi~ajno hojo je kalori~na poraba 20-40 %vi{ja, tudi poraba kisika je do 25 % vi{ja.• Izbolj{uje vzdr`ljivostno mo~ rok in ramenskega obro~a.• Izdatno u~vrsti zadnjico in mi{ice nog, trebu{ne in hrbtnemi{ice.• Zmanj{uje utrujenost, jezo in razdra`ljivost.• Izbolj{uje splo{no po~utje.V Sloveniji je bila `e konec leta 2005 ustanovljena zveza zanordijsko hojo in rekreacijo Slovenije, ki je v~lanjena vmednarodno zdru`enje INWA in v tem duhu tudi izobra`ujenove kadre.V zvezi delujeta dva mednarodna in{truktorja, ki svoje znanje inizku{nje posredujeta vsem, ki bi `eli postati vodniki nordijskehoje ali pa se le nau~iti pravilne tehnike.Vir: internet

Informator 02/09Stran 27Nagradna kri`ankaPravilno geslo prej{nje kri`anke: Zlatarna Aura Novo mesto. Prejemniki nagrad: Jo`ica Kaferle, Pre~na 13 A, 8000 Novo mesto (bon za40 EUR), Gregor Primc, Zalog 4, 8000 Novo mesto (bon za 30 EUR), Franc Vozelj, Kandijska cesta 37, 8000 Novo mesto (bon za 20 EUR).Nagrade bodo prejemniki prejeli po po{ti. Geslo tokratne kri`anke po{ljite na naslov: Uredni{tvo Informatorja, Erika Zagorc, Kandijskacesta 60, 8000 Novo mesto. Razpis [portnega dru{tva: ^e je med vami kdo, ki se ukvarja s sestavljanjem kri`ank, vas vabimo, da izdelatekri`anko za naslednjo {tevilko Informatorja. Geslo kri`anke naj bo vezano na Skupino TPV. [portno dru{tvo bo podelilo prakti~no nagrado.

Stran 28 Informator 02/09Otroci ustvarjajoDragi otroci, ker letos podjetje TPV praznuje 20. rojstni dan, vas vabimo, da tudi vi sodelujete pri obele`itvi te pomembne {tevilke.Vabimo vas, da nam najkasneje do 20.07.2009 po{ljete risbice na temo avtomobili. Pri svojem ustvarjanju lahko uporabite barvice,vo{~enke, vodene barvice ali karkoli drugega.Poprosite svoje star{e, da risbice odnesejo v tajni{tvo podjetja kjer so zaposleni ali pa jih po{ljejo na naslov: TPV d.d., Teja Bezeg,Kandijska cesta 60, 8000 Novo mesto. Seveda jih lahko po{ljete tudi po elektronski po{ti, in sicer na naslov t.bezeg tpv.siPogoji sodelovanja• Sodelujejo lahko vsi otroci ali vnuki zaposlenih v podjetju TPV in upokojencev oz. vseh bralcev Informatorja, ne glede na starost,poleg njih pa k sodelovanju vabimo tudi ostale otroke, ki berejo revijo Informator.• Otroci lahko ustvarjajo risbe v razli~nih tehnikah (svin~nik, barvice, vodene ali vo{~ene barvice, tempere) in pri tem uporabljajorazli~ne materiale, pozorni pa morajo biti, da bodo dela vklju~evala temo avtomobili.• Vsak otrok lahko ustvari ve~ likovnih del, lahko tudi ve~ otrok skupaj ustvari eno delo.• Risbice naj bodo opremljene z naslovom, imenom in priimkom otroka, starost in kontaktnimi podatki star{ev.Z A H V A L AVsem sodelavcem iz PE Bre`icese ob smrti o~eta zahvaljujemza izre~ena so`alja in podporo.Marko SU[AInformator je ~asopis Skupine TPVDan TPV 2009Prijavnica - 04.07.2009Ime in priimek: _____________________________________________________________Podjetje: __________________________________________________________________Zaposleni v TPV .d.d izpolnjene prijavnice oddajte Teji Bezeg, zaposleni naposameznih poslovnih enotah, v Arsedu, TPV Prikolicah, TPV Avtu inTPV [umadiji pa jih oddajte v tajni{tvu va{ega podjetja.Prijave obvezno oddajte na tem obrazcu (najkasneje do torka, 30. junija2009), na katerem navedite le eno ime. Telefonskih prijav ne sprejemamo.Naslov uredni{tva:TPV d.d.Kandijska cesta 608000 Novo mestoTelefon: 39 18 669Glavni in odgovorni urednik:dr. Toma` Sav{ekIzvr{na urednica:Erika Zagorc^lani uredni{kega odbora:Teja Bezeg, Stanislav Bobnar, Ljiljana^igoja Mitrovi}, Toma` Kri`an, SabinaGlavan, Jo`e Grozde, Suzana Hervol,Diana Kosar, Danijel Zupan~i~Fotografija na naslovni strani:Mira VovkTisk, grafi~na priprava, filmi:Tiskarna JordanNaklada:1.500 izvodov[tevilka:02/09