<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1V času odmora <strong>za</strong> kosilo je tudi tretji dan potekalo <strong>za</strong>sedanjenekaterih delovnih skupin ESC, hkrati se je <strong>za</strong>čela tudisekcija predstavitve posterjev s prisotnostjo avtorjev. V vsehdneh skupaj se je tako s sedemindvajsetimi posterji predstaviloveč kot trideset različnih avtorjev. Dalibor Doležal inAnita Jandrić Nišević s Fakultete <strong>za</strong> izobraževanje in rehabilitacijskeznanosti Univerze v Zagrebu sta v skupnem posterjupredstavila hrvaške izkušnje institucionalnega odziva na organiziranokriminaliteto. Pri tem sta poudarila, da poznajona Hrvaškem različne oblike organizirane kriminalitete še izčasov nekdanje skupne Jugoslavije, tranzicijski proces iz komunističnegarežima v sodobno demokratično obliko vladanjapa je prinesel tudi nove oblike kriminala in kriminalcev.Glavna ugotovitev predstavitve je, da je Hrvaška vzpostavilamočne in učinkovite institucionalne mreže <strong>za</strong> boj zoper organiziranokriminaliteto, ki sodelujejo s številnimi regionalnimiin mednarodnimi organi<strong>za</strong>cijami, odgovornimi <strong>za</strong> bojzoper tovrstno kriminaliteto. In čeprav je številna <strong>za</strong>konodajanudila ustrezno podporo, so se pravi rezultati <strong>za</strong>čeli ka<strong>za</strong>tišele, ko je vlada pod vodstvom predsednice vlade JadrankeKosor odstranila politični pritisk na te institucije, kar je šepoudarilo pomen politične volje v boju zoper organiziranokriminaliteto. V drugem posterju se je Anita Jandrić Niševićposvetila raziskavi o maloprodajnih cenah in razpoložljivostiprepovedanih drog na območju Hrvaške. Čeprav je odnosmed uživanjem nedovoljenih drog in njihovo ceno na tržiščuzelo <strong>za</strong>pleten, obstaja neka splošna ocena, da se s povečanjemcene drog zgodi dvoje; nekateri uporabniki se lahko še bolj<strong>za</strong>pletejo v kriminalne dejavnosti, spet drugi zmanjšajo poraboin poiščejo zdravljenje. Ker je omenjena raziskava prvatovrstna na Hrvaškem, je avtorica podala splošen pregled ocenah in razpoložljivosti nedovoljenih drog, podane so biletudi osnovne smernice <strong>za</strong> delo v prihodnje. Tako rezultati raziskavekažejo, da skoraj polovica vprašanih (n = 608) uživanedovoljene droge več kot deset let, cene trdih drog pa se gibljejood 57 EUR (heroin) do 86 EUR (kokain) <strong>za</strong> gram. Večinanedovoljenih drog je na Hrvaškem lahko dostopnih. Ti rezultatibodo pripomogli k učinkovitejšemu ustvarjanju smernic<strong>za</strong> preventivo in nove raziskave na tem področju.Šesta panelna sekcija je vsebovala približno enako številosekcij, tudi s področij, kot so policijska dejavnost na lokalniravni, organizirana kriminaliteta in družba, alternative <strong>za</strong>pornimkaznim, <strong>za</strong>upanje v policijo, kriminalne kariere ter kriminalitetnastatistika in raziskave.V sekciji na temo policijske dejavnosti na lokalni ravni,ki jo je moderirala Fiona McLean, so bile predstavljene številneizkušnje lokalnega policijskega dela iz različnih evropskihdržav. Betsy Stanko je predstavila ugotovitve londonskeiniciative z imenom Diamond, ki omogoča učinkovitejše delos storilci kaznivih dejanj po prestani kazni, saj jih poskušajoreintegrirati v družbo, ne da bi <strong>za</strong>padli med povratnike.Emanuel Banutai je v prispevku s soavtorji Staci Strobl, MakiHaberfeld in Susane Duque (John Jay College Of CriminalJustice, New York) predstavil nove ugotovitve širše raziskaveo delu slovenske policije v večetničnem okolju, s poudarkomna romski skupnosti. Kljub nekaterim razlikam (na primer vrstekaznivih dejanj, romski dialekti) je namreč moč potegnitivzporednice med obema preučevanima regijama (Pomurje inDolenjska). Ena glavnih ugotovitev je bila, da lahko policistiprav s pomočjo večetničnega usposabljanja pridobijo večje<strong>za</strong>upanje <strong>za</strong> učinkovitejše policijsko delo v romskem okolju,ki se vse bolj reflektira v policijski mediaciji v primeru konfliktov.Veerle Pashley je v nadaljevanju predstavila belgijskiprimer sosedske policijske dejavnosti, ki se je pojavil z reformoleta 1998. Predstavila je nekatere izsledke širše raziskave ososedski policiji, predvsem z organi<strong>za</strong>cijskega, funkcionalnegain strokovnega vidika, ter pri tem podala nekatere predloge<strong>za</strong> delo v prihodnje. Na koncu je Fiona McLean predstavilaugotovitve opazovalne študije o delu policistov v skupnostiv dveh angleških policijskih organi<strong>za</strong>cijah. Analizirali so način,kako policisti porabijo delovni čas, in ugotovili, da delus skupnostjo namenijo povprečno 44 odstotkov svojega časa,še vedno pa je preveč časa namenjenega birokratskim opravilom.Druga ugotovitev opo<strong>za</strong>rja na dejstvo, da delovne navadein organi<strong>za</strong>cijska kultura še vedno močno vplivajo na načinporabe delovnega časa.Naslednja panelna sekcija je fokus obravnavanih tematikše nekoliko razširila. Tako so v sekciji delovne skupine ESC<strong>za</strong> področje policijske dejavnosti referenti predstavili prispevkena temo teoretičnih vidikov policijskega dela v skupnosti.Marleen Easton, ki je vodila sekcijo, je predstavila svojprispevek o sodelovanju državljanov, ki predstavlja pomembnokomponento demokracije, varnostne politike in policijskegadela v skupnosti. Susana Durao je predstavila primerepolicijskega dela v skupnosti na Portugalskem in v Braziliji,André Roos pa je predstavil ugotovitve o tem, kako je policijav Stockholmu neuspešna pri vzbujanju <strong>za</strong>nimanja javnosti <strong>za</strong>sodelovanje.Patricia Gray, ki je vodila sekcijo o mladoletniški kriminaliteti,je predstavila strateške dileme s področja partnerstvapri mladoletniški kriminaliteti v Angliji in opozorila nanekatere socialne pomanjkljivosti. Alida Merlo se je skupaj sPetrom Benekosom osredotočila na pregled pravnih reformameriškega sistema na področju mladoletniške kriminalitete.Pri tem sta predstavila pregled preventivnih ukrepov, kazenskoobravnavo in primere najboljših praks. Neal Hazel je predstavilanalizo študij o pridobivanju <strong>za</strong>upanja v policijski dejavnostiv angleškem okolju. Čeprav strokovna literatura večinomaugotavlja, da negativne izkušnje s policijo vodijo v zmanjšanje<strong>za</strong>upanja, pozitivne izkušnje ne vplivajo bistveno na izbolj-76
Zapisišanje tega <strong>za</strong>upanja. Medtem izsledki študije »Street-A-Week«manchesterske policije vlivajo nekaj upanja, saj so pozitivni instrokovni stiki policije s skupnostjo povečali <strong>za</strong>upanje v policijskodelo. Jarmo Houtsonen je predstavil izkušnje finskemladine z manjšimi prekrški v zvezi z nedovoljenimi drogami,katerih število se je v <strong>za</strong>dnjih treh letih povečalo.Zadnja panelna sekcija tretjega dne je vključevala manjsekcij s podobnimi tematikami, kot so na primer nadzor nadorganizirano kriminaliteto, kriminološke metode, globalnokazensko pravosodje, kazensko pravosodje in človekove praviceter sovražna kriminaliteta. Po <strong>za</strong>ključku sekcije je sledilageneralna skupščina ESC, <strong>za</strong> primeren <strong>za</strong>ključek večera pa jebila organizirana gala večerja v »Belmontas Entertainmentand Recreation Centre« v središču Vilne, kjer so postregli zizbrano hrano in pijačo.Zadnji, četrti dan konference so sledili še dve panelnisekciji in <strong>za</strong>dnje plenarno predavanje. V okviru devete panelnesekcijo je bilo obravnavanih več že omenjenih tematik.Na sekciji o policiji je Emanuel Banutai v soavtorstvu zIztokom Podbregarjem predstavil nekatere preliminarne rezultateraziskave o odnosu med vodstvenimi kompetencamiin upravljanjem sprememb v policijskih organi<strong>za</strong>cijah v evropskemprostoru. Na podlagi analize relevantne literature,intervjujev in fokusnih skupin je bil med drugim predstavljenkompetenčni model <strong>za</strong> uspešno upravljanje sprememb. MarkBrunger je s kritičnega vidika obravnaval sistem odgovornostineodvisnih članov lokalnih policijskih odborov v SeverniIrski, Fien Gilleir pa je predstavila, kako relativen je lahkokoncept diskrecije. Caroline Liedenbaum, ki je bila <strong>za</strong>radi časovnestiske premeščena v to sekcijo, je primerjala policijskodelo v dveh nizozemskih in dveh sosednjih nemških mestihiz pokrajine North-Rhine-Westphalia ter ugotovila precejrazlik v načinu izvajanja policijskega dela, ki izhajajo iz različnihpolicijskih sistemov. Za konec je vodja sekcije LaurenceFrench predstavil prispevek o izzivih policijskega dela v Bosniin Hercegovini, predvsem v smislu vzpostavljanja medagencijskegasodelovanja.Deseta in hkrati <strong>za</strong>dnja panelna sekcija je združila prispevkez nekoliko manj področij; predvsem s področja odklonskostiin družine, korupcije, žrtev kriminalitete in vloge policije.V sekciji o odklonskosti in družini je Christopher Trotter,ki je sekcijo vodil, predstavil model obravnave družin mladihprestopnikov v Avstraliji in pozitivne odzive uporabnikov.Olga Siegmund je predstavila raziskavo o vplivu družine, šolein soseske na samokontrolo, in sicer na vzorcu devetošolcev vtreh ruskih mestih. Kerstin Svensson je predstavila prispevekLine Ponnert o evalvaciji programa <strong>za</strong> starše, katerih otrociso vključeni v prevzgojne programe na Švedskem. Eva Bertokje v soavtorstvu z Matevžem Brenom, Gorazdom Meškom inPetrom Umekom predstavila potek in preliminarne rezultateraziskave o nadzoru staršev in delinkventnosti otrok vSloveniji, ki je bila opravljena na vzorcu 800 otrok, starih 12in 16 let.Na <strong>za</strong>ključnem plenarnem <strong>za</strong>sedanju sta predavanji podalaMichael Tonry in Krzysztof Krajewski. Michael Tonry se jeosredotočil na spremembe družbenega in kulturnega pomenakaznovanja skozi čas in prostor. Kot pravi, razlage <strong>za</strong> spremembein raznolikost kaznovalne politike in prakse iščemo v javnemmnenju, politiki, kulturnih značilnostih in zgodovinskihizkušnjah, še dodatno pa poudarja razlike v načinu razmišljanjain govora o pravicah posameznika in namenu kaznovanja.Krzysztof Krajewski je v <strong>za</strong>ključnem predavanju grafičnoprika<strong>za</strong>l statistične podatke o gibanju kriminalitete v državahosrednje in vzhodne Evrope v <strong>za</strong>dnjih dvajsetih letih in sespraševal o razlikah med regijo in preostalo Evropo, predvsemz vidika vprašanja, ali lahko upravičeno govorimo o evropskipenologiji in kaznovalni politiki. V <strong>za</strong>ključnem nagovoru smobili, poleg <strong>za</strong>hval in refleksij o iztekajoči se konferenci, deležnitudi vabila na naslednjo konferenco Evropskega kriminološkegazdruženja, ki bo potekala v baskovski prestolnici Bilbaov Španiji med 12. in 15. septembrom <strong>2012</strong>. Več o tem si lahkopreberete na spletni strani ESC (http://esc-eurocrim.org/).Splošni vtis tistih, ki smo se udeležili konference, je odličen.Tako kot pretekla leta so bile z vsebinskega vidikapoglobljeno obravnavane številne kriminološke, policijske,varnostne, kazenske in druge teme. Tudi letos so bile zelo aktualneštevilne kriminološke teme, kot na primer kriminalitetain kriminalna politika, refleksija kriminološke znanostiin politike, kriminaliteta v tranzicijskih državah, kriminalitetav pove<strong>za</strong>vi z zlorabo nedovoljenih substanc, penologijain probacija, restorativna pravičnost, viktimologija, pove<strong>za</strong>vemed ženskami in kriminaliteto, mladoletniška delinkvenca inpodobno. V skladu s splošnimi družbenimi trendi je moč <strong>za</strong>sleditiporast <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> preučevanje elektronske, spletnein zelene/okoljske kriminalitete. Na plenarnih predavanjih stanekoliko več pozornosti poželi Srednja in Vzhodna Evropa,kar je glede na lokacijo gostiteljev tudi razumljivo, konferencapa je ob tem ponudila tudi referate s številnih področij, ki sedotikajo policijske dejavnosti. Tako so bili med drugim predstavljenirezultati <strong>za</strong>nimivih študij s področja reforme na področjupolicijske dejavnosti, policijske dejavnosti v skupnosti(tudi manjšinske in etnične skupnosti), <strong>za</strong>upanja v delo policije,boja zoper kriminaliteto belega ovratnika in organiziranokriminaliteto, terorizma, korupcije ter novih oblik policijskedejavnosti (vloga dialoga, vpliv kariernega sistema, novi načinivarovanja umetnin). Manjša organi<strong>za</strong>cijska kritika leti lena časovnico konference, kajti kljub našim velikim naporomnam izredno zgoščeni urnik ni dopuščal udeležbe na še večsekcijah, saj so številne <strong>za</strong>nimive teme potekale hkrati. Treba77
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc