Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Zapisilovanje državljanov s policijo kot temeljni princip policijskegadela v Veliki Britaniji, pozitivne spremembe v odnosih meddržavljani in policisti v Franciji ter težave z implementacijo,pravno podlago in pripravljenostjo državljanov za sodelovanjes policijo v Litvi. Andrew Bayes je strnil ugotovitve projektneskupine CECOPS (Community Engagement in CivicOrder, Policing and Security), ki je na podlagi ugotovitev izrazličnih držav oblikovala zbirko načel za primerno in učinkovitovključevanje prostovoljcev.Zadnja, četrta panelna sekcija tega dne je obsegala enakoštevilo sekcij z vsebinsko podobnimi tematikami, med katerimivelja omeniti področja policijskih vrednot, pedagoškihizboljšav v mednarodni kriminologiji, korporativne kriminalitete,strahu pred kriminaliteto in viktimologije.Naslednjo sekcijo, kjer so referenti predstavili svojeprispevke s področja policijskih vrednot, je vodil AndrewPilkington, ki je predstavil tudi svoj prispevek o rasizmu pripolicijskem delu v Veliki Britaniji. V svoji raziskavi je ocenjevalnapredek oziroma spremembe policijske kulture in praksev primerjavi s stanjem, opisanim v Macphersonovem poročiluiz leta 1999, ki ugotavlja prisotnost institucionalnega rasizmav policiji in drugih institucijah v Veliki Britaniji. Predstavilje nekatere pozitivne premike in Macphersona imenoval zakatalizatorja sprememb, poudaril pa je še vedno prisotnonizko stopnjo prijavljanja in obravnavanja kaznivih dejanj zrasističnimi elementi ter odločilen vpliv policijske kulture.Branko Lobnikar je v svoji raziskavi o policijskem dojemanjupravice do zasebnosti med drugim ugotovil, da policijski vodjev veliki meri razumejo pravico do zasebnosti. Kim Loyens jepredstavila izsledke raziskave med belgijskimi preiskovalcio prikrojevanju in kršenju pravil, v kateri se je osredotočilapredvsem na mehanizme, ki stojijo za temi procesi (na primerrazpršitev odgovornosti, »vsi to počnejo«). Annelies DeSchrijver se loteva policijske poklicne predsocializacije – navzorcu belgijskih policijskih rekrutov raziskuje vpliv pomembnihdrugih na njihovo poklicno odločitev.Sledila je sekcija o pedagoških izboljšavah v mednarodnikriminologiji, ki jo je vodil Ivo Aertsen. Predstavil je prispevekv soavtorstvu o izkušnjah in zgodovini poučevanja kriminologijena Univerzi v Leuvnu. Bitna Kim in Alida Merlo sta predstavilištudijo primerjave med prispevki na konferencah ESCin članki, objavljenimi v European Journal of Criminology vobdobju od leta 2004 do leta 2010. Ocenjevali sta frekvencotematik, naravo predstavitev in lokacijo opravljenih in predstavljenihraziskav ter med drugim ugotovili, da obstajajo podobnitrendi med objavo na konferencah in v reviji.Tretji dan konference je v okviru plenarnega predavanja,ki ga je vodila Laima Žilinskienė, najprej spregovorila ReneeZauberman in predstavila ugotovitve viktimizacijskih študij vParizu. Že desetletje vsako leto anketirajo približno deset tisočParižanov, starejših od 15 let. Na podlagi nazornih grafičnihprikazov in razlage analize podatkov je avtorica povzela, daviktimizacija variira glede na tip naselja, strah pred kriminalitetopa glede na socialni status prebivalcev. Anna Markinanam je v nadaljevanju približala trende odzivanja na kriminalitetov pribaltskih državah, ki jih je preučevala kot študijoprimera postsocialističnih držav. Preučevanje je osredotočilana zadnjih dvajset let in na spremembe v kaznovalnem nazoruin gibanju števila zaprtih oseb, ob upoštevanju socialnih, ekonomskihin političnih okoliščin.Prva panelna sekcija tega dne in hkrati peta v skupnemseštevku je prav tako obsegala trinajst sekcij z nekaterimi novimipodročji: policijsko delo v skupnosti, kriminaliteta belegaovratnika, kaznovanje in kazensko pravosodje v Evropi,zaupanje v kazenskopravni sistem, trgovina z ljudmi, situacijskaprevencija in nasilje.Sekcijo na temo policijskega dela v skupnosti je vodilMatthew Light. Obenem je predstavil svoj prispevek o sovjetskemnačinu policijskega dela na primeru Gruzije in tamkajšnjipolicijski reformi iz leta 2003, ki je prinesla pomembnespremembe v načinu dela. Konkretni reformni ukrepi so senanašali na množična odpuščanja, zvišanje plač in intenzivnosodelovanje z vladami zahodnih držav in nevladnimi organizacijami.Maja Jere je predstavila prispevek v soavtorstvu zBernardo Tominc, Gorazdom Meškom in Andrejem Sotlarjemo sodelovanju policije z lokalnim okoljem, natančneje z občinskimivarnostnimi sosveti, in o njihovi vlogi pri zagotavljanjuvarnosti na lokalni ravni. Prve ugotovitve kažejo, da sta obestrani bolj pripravljeni sodelovati kot med letoma 2002 in2004, poglobljena analiza stanja pa sledi v drugem delu raziskave.Aogan Mulcahy ugotavlja, da je policijsko delo v skupnostina Irskem neformalno obstajalo že veliko pred letom2005, ko je bil sprejet zakon o posvetovalnih telesih, ChristianKreis pa je na primeru petih švicarskih mest prikazal georačunalniškometodo za evalvacijo policijskega dela v skupnosti.Sekcijo o kriminaliteti in kaznovanju je vodila MariaAnagnostaki in predstavila nedavne pravne spremembe vgrškem sistemu kazenskega pravosodja, ki se nanašajo napodročje dela v korist skupnosti. Ugotavlja, da je bila kljubnekaterim pozitivnim spremembam zamujena priložnost zatemeljito predstavitev ciljev reforme kazenskega pravosodja,predvsem s penološkega področja. Nina Peršak je predstavilaprispevek o kriminoloških dimenzijah (ne)varnosti na cestah.Opozorila je na prednosti, ki jih lahko kriminološko znanjeprispeva na področju prometne problematike (agresivna vožnja,vozniška kultura, strukturno nasilje in napetosti), ter naprevečkrat spregledano odgovornost države na tem področju.75