<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1poglavje se je <strong>za</strong>čelo leta 1992 z demilitari<strong>za</strong>cijo žandarmerijein njeno ukinitvijo leta 1998. Na podlagi te reorgani<strong>za</strong>cije jenastala nova policijska organi<strong>za</strong>cija, ki išče ravnotežje medcentraliziranimi in decentraliziranimi oblikami policijskegadelovanja. Jan Terpstra je predstavil nizozemske izkušnjepri spremembah tradicionalno decentralizirane policijskeorgani<strong>za</strong>cije, ki je v <strong>za</strong>dnjih dvajsetih letih sprejela številneprocese centrali<strong>za</strong>cije. Do nedavnega so bile pobude <strong>za</strong> ustanovitevenotne centralizirane policijske organi<strong>za</strong>cije neuspešne,saj so temu ostro nasprotovali policijski načelniki, lokalneoblasti in župani. Z oblikovanjem nacionalne policijskeorgani<strong>za</strong>cije leta 2010 je prišlo do ključnega preobrata; kljubtradicionalnemu nasprotovanju centrali<strong>za</strong>ciji policijskegadela je podpora narasla predvsem <strong>za</strong>radi argumentov o nevarnostiorganiziranega kriminala, potrebi po večji učinkovitostiin zmanjševanju birokrati<strong>za</strong>cije. V <strong>za</strong>ključku sekcije jeNick Fyfe predstavil še politične, ekonomske in geografskevidike morebitne reforme škotske policije, ki je na vidiku<strong>za</strong>radi zmanjšanja sredstev <strong>za</strong> vse proračunske porabnike.Poudaril je predvidene centralizirane možnosti zmanjšanjaštevila policijskih organi<strong>za</strong>cij (z osem na tri ali celo eno samonacionalno policijsko organi<strong>za</strong>cijo) in se pri tem osredotočilna razpravo, ki se je <strong>za</strong>radi tega razvila na Škotskem. Debata,ki je sledila predstavitvi, se je med drugim dotaknila tudi pomembnihideoloških napetosti, predvsem v kontekstu sodobnegapolicijskega dela.V času odmora <strong>za</strong> kosilo so potekala <strong>za</strong>sedanja nekaterihdelovnih skupin ESC. Druga panelna sekcija takoj po odmoruje prav tako vključevala trinajst različnih sekcij s podobnihvsebinskih področij, dodatno pa še s področij zelene/okoljskekriminalitete, spletne kriminalitete ter pove<strong>za</strong>v med ženskamiin kriminaliteto. V tem sklopu sekcij je Paul Ponsaersvodil sekcijo o policijskem delu in politiki, <strong>za</strong> konec pa šepredstavil svoj prispevek v soavtorstvu z Antoinette Verhage.Ugotavljata, da policija izgublja svojo vlogo, policijsko delo paje podvrženo procesu »glokali<strong>za</strong>cije«, in dodajata, da na tempodročju nujno potrebujemo poglobljene raziskave. HelenGundhus je predstavila norveški sistem preprečevanja kriminalitetena lokalni ravni, ki temelji na multiagencijskemsodelovanju. Največjo oviro pri vzpostavljanju <strong>za</strong>upanja medpartnerji predstavljajo strogo birokratsko <strong>za</strong>stavljeni ka<strong>za</strong>lnikiuspešnosti. Jannie Noppe je predstavila belgijsko raziskavo opomembni vlogi policijskega dela v skupnosti pri prevencijiradikali<strong>za</strong>cije, ki lahko v nekaterih redkih primerih vodi vterorizem. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembno vlogocivilne družbe in lokalne ravni, vključno s policijskim delom vskupnosti. Christian Mouhanna je govoril o centrali<strong>za</strong>ciji policijskegadela v Franciji, ki vključuje tudi centrali<strong>za</strong>cijo nadzorain ocenjevanja ter poskuša po mnenju vedno glasnejšihkritikov svoje očitne pomanjkljivosti odpravljati z birokrati<strong>za</strong>cijoin tehnokrati<strong>za</strong>cijo delovnih procesov.Sekcijo o <strong>za</strong>porih je vodila doktorska študentka IslaMasson, ki je predstavila <strong>za</strong>nimivo študijo o izkušnjah <strong>za</strong>pornicmater med prestajanjem prve krajše <strong>za</strong>porne kazni. Napodlagi strukturiranih intervjujev z <strong>za</strong>pornicami med prestajanjemkazni in po njem <strong>za</strong>ključuje, da <strong>za</strong> odpravo socialnihtežav mater, ki so bile obsojene <strong>za</strong> večinoma nenasilna kaznivadejanja, prestajanje <strong>za</strong>porne kazni ni učinkovito. Mnogoučinkovitejše naj bi bilo prestajanje kazni v skupnosti, predvsem<strong>za</strong>radi nižjih finančnih, psiholoških in čustvenih posledic.Katarzyna Celinska z John Jay College of Criminal Justiceje nato spregovorila o vlogi družine v življenju <strong>za</strong>pornic, katerihštevilo v ZDA v <strong>za</strong>dnjih letih močno narašča. Ugotovitvepredstavljene kvantitativno-kvalitativne študije poudarjajoključno vlogo družine in otrok, s tem pa študija prispeva tudik boljšemu razumevanju potreb <strong>za</strong>pornic v času prestajanjakazni. Predlagani so bili še programi <strong>za</strong> krepitev družinskepodpore in izboljšanje prilagoditvenega procesa žensk v <strong>za</strong>porniškemokolju. Nikolaos Stamatakis je predstavil svoj pogledna restorativno pravičnost v <strong>za</strong>porih. Pri tem se sprašuje,ali sta lahko koncepta restorativne pravičnosti in <strong>za</strong>piranjakot kaznovanja združljiva. V okviru načel restorativne pravičnostije avtor izpostavil predvsem vidike, ki onemogočajonjeno implementacijo. Omenjeni so bili tudi nekateri predlogi,kako <strong>za</strong>obiti te težave. Algimantas Čepas je v <strong>za</strong>ključku tesekcije predstavil izkušnje pri spremembah v okviru <strong>za</strong>vodov<strong>za</strong> prestajanje kazni in sistemu probacije v Litvi. Pri tem se jev smislu zgodovinskega pregleda naslonil na reformo kazenskegaprava pred desetimi leti, ko so bili sprejeti novi Kazenski<strong>za</strong>konik, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o izvrševanjukazenskih sankcij. Kljub velikim pričakovanjem reforma niprinesla želenih rezultatov, po velikem padcu števila <strong>za</strong>pornikovkmalu po spremembi <strong>za</strong>konodaje je to v <strong>za</strong>dnjih letihnaglo naraslo, kar dokazuje zgolj neprimerno organiziranostlegalističnega kazenskega pravosodja. Kot odziv na to se pripravljajonekatere spremembe v sistemih prestajanja kazenskihsankcij in probacije, ki želijo spremeniti retributivne pristopev bolj rehabilitativne.Tretja panelna sekcija tega dne je vključevala enako številosekcij, na katerih so bile obravnavane tematike s področij probacije,neenakosti, primerjalne delinkventnosti, kaznovanja,pravosodja v Skandinaviji, transnacionalne kriminalitete, nasiljav družini, <strong>za</strong>porniškega življenja, mediacije, skupnostnihdejavnosti pri <strong>za</strong>gotavljanju varnosti in skrajnosti v policijskidejavnosti ter že prej omenjenih področij zelene/okoljske inmladoletniške kriminalitete.V tem času je potekala tudi sekcija o vključenosti skupnostiv <strong>za</strong>gotavljanje varnosti in sodelovanje s policijo, ki jo jevodil Evaldas Visockas. Referenti so nam predstavili svoje nacionalne(oziroma lokalne) izkušnje in tako smo imeli priložnostspoznati primer vključevanja prostovoljcev v Italiji, sode-74
Zapisilovanje državljanov s policijo kot temeljni princip policijskegadela v Veliki Britaniji, pozitivne spremembe v odnosih meddržavljani in policisti v Franciji ter težave z implementacijo,pravno podlago in pripravljenostjo državljanov <strong>za</strong> sodelovanjes policijo v Litvi. Andrew Bayes je strnil ugotovitve projektneskupine CECOPS (Community Engagement in CivicOrder, Policing and Security), ki je na podlagi ugotovitev izrazličnih držav oblikovala zbirko načel <strong>za</strong> primerno in učinkovitovključevanje prostovoljcev.Zadnja, četrta panelna sekcija tega dne je obsegala enakoštevilo sekcij z vsebinsko podobnimi tematikami, med katerimivelja omeniti področja policijskih vrednot, pedagoškihizboljšav v mednarodni kriminologiji, korporativne kriminalitete,strahu pred kriminaliteto in viktimologije.Naslednjo sekcijo, kjer so referenti predstavili svojeprispevke s področja policijskih vrednot, je vodil AndrewPilkington, ki je predstavil tudi svoj prispevek o rasizmu pripolicijskem delu v Veliki Britaniji. V svoji raziskavi je ocenjevalnapredek oziroma spremembe policijske kulture in praksev primerjavi s stanjem, opisanim v Macphersonovem poročiluiz leta 1999, ki ugotavlja prisotnost institucionalnega rasizmav policiji in drugih institucijah v Veliki Britaniji. Predstavilje nekatere pozitivne premike in Macphersona imenoval <strong>za</strong>katali<strong>za</strong>torja sprememb, poudaril pa je še vedno prisotnonizko stopnjo prijavljanja in obravnavanja kaznivih dejanj zrasističnimi elementi ter odločilen vpliv policijske kulture.Branko Lobnikar je v svoji raziskavi o policijskem dojemanjupravice do <strong>za</strong>sebnosti med drugim ugotovil, da policijski vodjev veliki meri razumejo pravico do <strong>za</strong>sebnosti. Kim Loyens jepredstavila izsledke raziskave med belgijskimi preiskovalcio prikrojevanju in kršenju pravil, v kateri se je osredotočilapredvsem na mehanizme, ki stojijo <strong>za</strong> temi procesi (na primerrazpršitev odgovornosti, »vsi to počnejo«). Annelies DeSchrijver se loteva policijske poklicne predsociali<strong>za</strong>cije – navzorcu belgijskih policijskih rekrutov raziskuje vpliv pomembnihdrugih na njihovo poklicno odločitev.Sledila je sekcija o pedagoških izboljšavah v mednarodnikriminologiji, ki jo je vodil Ivo Aertsen. Predstavil je prispevekv soavtorstvu o izkušnjah in zgodovini poučevanja kriminologijena Univerzi v Leuvnu. Bitna Kim in Alida Merlo sta predstavilištudijo primerjave med prispevki na konferencah ESCin članki, objavljenimi v European Journal of Criminology vobdobju od leta 2004 do leta 2010. Ocenjevali sta frekvencotematik, naravo predstavitev in lokacijo opravljenih in predstavljenihraziskav ter med drugim ugotovili, da obstajajo podobnitrendi med objavo na konferencah in v reviji.Tretji dan konference je v okviru plenarnega predavanja,ki ga je vodila Laima Žilinskienė, najprej spregovorila ReneeZauberman in predstavila ugotovitve viktimi<strong>za</strong>cijskih študij vParizu. Že desetletje vsako leto anketirajo približno deset tisočParižanov, starejših od 15 let. Na podlagi nazornih grafičnihprikazov in razlage analize podatkov je avtorica povzela, daviktimi<strong>za</strong>cija variira glede na tip naselja, strah pred kriminalitetopa glede na socialni status prebivalcev. Anna Markinanam je v nadaljevanju približala trende odzivanja na kriminalitetov pribaltskih državah, ki jih je preučevala kot študijoprimera postsocialističnih držav. Preučevanje je osredotočilana <strong>za</strong>dnjih dvajset let in na spremembe v kaznovalnem nazoruin gibanju števila <strong>za</strong>prtih oseb, ob upoštevanju socialnih, ekonomskihin političnih okoliščin.Prva panelna sekcija tega dne in hkrati peta v skupnemseštevku je prav tako obsegala trinajst sekcij z nekaterimi novimipodročji: policijsko delo v skupnosti, kriminaliteta belegaovratnika, kaznovanje in kazensko pravosodje v Evropi,<strong>za</strong>upanje v kazenskopravni sistem, trgovina z ljudmi, situacijskaprevencija in nasilje.Sekcijo na temo policijskega dela v skupnosti je vodilMatthew Light. Obenem je predstavil svoj prispevek o sovjetskemnačinu policijskega dela na primeru Gruzije in tamkajšnjipolicijski reformi iz leta 2003, ki je prinesla pomembnespremembe v načinu dela. Konkretni reformni ukrepi so senanašali na množična odpuščanja, zvišanje plač in intenzivnosodelovanje z vladami <strong>za</strong>hodnih držav in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami.Maja Jere je predstavila prispevek v soavtorstvu zBernardo Tominc, Gorazdom Meškom in Andrejem Sotlarjemo sodelovanju policije z lokalnim okoljem, natančneje z občinskimivarnostnimi sosveti, in o njihovi vlogi pri <strong>za</strong>gotavljanjuvarnosti na lokalni ravni. Prve ugotovitve kažejo, da sta obestrani bolj pripravljeni sodelovati kot med letoma 2002 in2004, poglobljena anali<strong>za</strong> stanja pa sledi v drugem delu raziskave.Aogan Mulcahy ugotavlja, da je policijsko delo v skupnostina Irskem neformalno obstajalo že veliko pred letom2005, ko je bil sprejet <strong>za</strong>kon o posvetovalnih telesih, ChristianKreis pa je na primeru petih švicarskih mest prika<strong>za</strong>l georačunalniškometodo <strong>za</strong> evalvacijo policijskega dela v skupnosti.Sekcijo o kriminaliteti in kaznovanju je vodila MariaAnagnostaki in predstavila nedavne pravne spremembe vgrškem sistemu kazenskega pravosodja, ki se nanašajo napodročje dela v korist skupnosti. Ugotavlja, da je bila kljubnekaterim pozitivnim spremembam <strong>za</strong>mujena priložnost <strong>za</strong>temeljito predstavitev ciljev reforme kazenskega pravosodja,predvsem s penološkega področja. Nina Peršak je predstavilaprispevek o kriminoloških dimenzijah (ne)varnosti na cestah.Opozorila je na prednosti, ki jih lahko kriminološko znanjeprispeva na področju prometne problematike (agresivna vožnja,vozniška kultura, strukturno nasilje in napetosti), ter naprevečkrat spregledano odgovornost države na tem področju.75
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24:
Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc