Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

ZapisiPonoven razmislek o kriminaliteti in kaznovalni politiki v Evropi11. konferenca Evropskega združenja za kriminologijo, 21.–24. september 2011, Vilna, LitvaEvropsko združenje za kriminologijo (ESC) je po lanskijubilejni 10. letni konferenci v Liègu tokratno 11. letno konferencozaupalo organizaciji kriminologov z Univerze v Vilni.Slikovita prestolnica Litve, kjer se pestra zgodovina, predvsemod srednjega veka naprej, zrcali v številnih gotskih, renesančnih,baročnih in klasičnih arhitekturnih rešitvah, se med drugimponaša tudi z uvrstitvijo na UNESCOV seznam svetovnekulturne dediščine. Zato je bila odlično prizorišče za razpravoin razmislek o temeljnih in klasičnih kriminoloških idejahs sodobnega vidika, pa tudi o trenutnih preobrazbah, spremembahin novostih na področju varstvoslovja. Univerza vVilni slovi kot ena najstarejših in najprestižnejših v srednji invzhodni Evropi, ustanovljena je bila daljnega leta 1579. Danesveč kot 16.000 študentom ponuja številne do- in podiplomskeštudijske programe na dvanajstih fakultetah, zaposluje več kot3600 pedagoških in raziskovalnih delavcev, ob tem pa obsegaše sedem inštitutov, štiri raziskovalne centre, najstarejšoknjižnico v Litvi, tri univerzitetne bolnišnice, astronomskiobservatorij, botanični vrt, center za razvoj informacijsketehnologije in cerkev sv. Janeza, kjer je potekala slovesnost obodprtju.Konferenco, ki je potekala od 21. do 24. septembra 2011,so v soorganizaciji gostili Univerza v Vilni, Pravni inštitutLitve, Litovski center za preprečevanje kriminalitete inLitovsko združenje za kriminologijo. Podobno kot lani je biloregistriranih več kot 600 referentov iz kar 46 držav. Urnik referatovje bil zelo zgoščen, kajti predstavitve so namreč potekalev štirih panelnih sekcijah vsak dan, v vsaki je hkratipotekalo kar trinajst vzporednih sekcij in eno plenarno predavanje.Le zadnji dan je bil nekoliko bolj »sproščen«, v dvehdopoldanskih sekcijah je bilo mogoče izbirati med devetnajstimisekcijami. Če povzamemo številke: skupaj je bilo organiziranihkar 123 sekcij in štiri plenarna zasedanja, z drugimibesedami skoraj 500 različnih prispevkov in sedem plenarnihpredavanj. Ob robu srečanja so zasedale tudi številne delovneskupine Evropskega združenja za kriminologijo. Izbira medsekcijami je bila resnično pestra, vendar smo zaradi zgoščenostisekcij udeleženci lahko obiskali le tri do štiri različnesekcije dnevno. Organizacija znanstvene konference je bilatokrat zaupana profesorju Aleksandrasu Dobryninasu s sodelavci,ki je predavanje ob odprtju posvetil kriminaliteti inmožnostim boja zoper »zlo«. Letošnje konference so se pravtako udeležili nekateri slovenski raziskovalci in pedagoškidelavci. Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru sotako zastopali Branko Lobnikar, Matevž Bren, Nina Peršak,Eva Bertok, Maja Jere in Emanuel Banutai, Inštitut za kriminologijopri Pravni fakulteti v Ljubljani pa Alenka Šelih inAleš Završnik. Pozornost konference z naslovom »Ponovenrazmislek o kriminaliteti in kaznovalni politiki v Evropi« jebila torej usmerjena k pregledu zadnjih novosti v kriminologiji,tako na teoretičnem področju kot tudi z vidika uporabnostiin upravljanja teh trendov.Slovesnost ob odprtju, ki je bila v cerkvi sv. Janeza v staremmestnem središču, se je začela s kulturnim koncertnimvložkom mednarodno priznanih glasbenikov Litovskeglasbene akademije, mlade solistke na violini Ugnė Katinskaitėob spremljavi Line Šatkutė na klavirju, svoje mojstrstvo inpoklon W. A. Mozartu in A. Messagesu pa je v nadaljevanjudodal še Viktoras Kusas na klarinetu. Udeležence je natonagovoril Benediktas Joudka, rektor Univerze v Vilni, ki seje zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji konference.Poudaril je veliko vlogo Univerze v Litvi in številnih institucijznotraj univerze v lokalnem in mednarodnem okolju ter nekatereodmevne rezultate s področja naravoslovja (matematika,fizika) in družboslovja, vse udeležence pa je povabil tudik raziskovanju mesta in pokušini odličnega domačega piva.Sledil je pozdravni nagovor mladega ministra za pravosodjeRemigijusa Šimašiusa, ki se je dotaknil predvsem penološkegasistema v Litvi. Trenutno naj bi bila Litva na visokem četrtemmestu med državami Evropske unije po številu zaprtih osebglede na število prebivalcev, zato se je Remigijus Šimašiuszavzel za mehkejše probacijske rešitve, milejše kazni in spremembopenološke filozofije v Litvi z retoričnim povzemanjem:»Bistvo je v miru in ne v kriminaliteti.« Udeležencem jezaželel obilo pozitivne energije in veliko uspeha na konferenci.Kot predsednik ESC je v zaključnem delu uvodne slovesnostivse navzoče pozdravil tudi Miklós Levay in se zahvalillokalnim organizatorjem za ves vloženi trud. Predstavil je okvirletošnje konference in vsem sodelujočim zaželel uspešno»spopadanje« s kriminološkimi izzivi na letošnji konferenci.V zaključku prvega dne je sledilo prvo plenarno predavanjeprof. Dobryninasa s filozofske fakultete, ki se je dotakniltematike kriminala, kriminalitete in možnosti boja zoper»zlo«. Po začetnem samokritičnem opravičilu za svoj »socialEnglish« (ki naj bi po njegovem mnenju bil pogosto razumljivle govorcu) se je veliko resneje posvetil tematiki preprečevanjakriminalitete. Z zgodovinskega in sodobnega vidikaznotraj Evropske unije je bilo poudarjeno, da je Zahod dolgoohranjal razdelitev na »pravilno« in »napačno« tudi na podlagireligiozne delitve na »dobro« in »zlo«. Sledilo je obdobjeklasične kriminološke tradicije, ki je podpirala nove liberalne72