<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1va neortodoksne teme tako, da analizira pojavnost humorja v<strong>za</strong>porskem okolju. Ob tem ugotavlja, da so humorne izmenjavena eni strani nujne <strong>za</strong> razreševanje konfliktov in vzpostavljanjekohezije med osebjem, na drugi strani pa praktičnoedina interakcija, pri kateri sta si <strong>za</strong>posleni in <strong>za</strong>pornikenakopravna. ) - Johnsen in drugi.: Izjemni pogoji v <strong>za</strong>poruin kakovost življenja v <strong>za</strong>poru – velikost <strong>za</strong>pora in <strong>za</strong>porskakultura v norveških <strong>za</strong>porih (V luči drugačnosti skandinavskih<strong>za</strong>porov od preostalih <strong>za</strong>hodnih držav avtorji s pomočjovprašalnikov <strong>za</strong> osebje in <strong>za</strong> <strong>za</strong>pornike analizirajo vzdušje v32 norveških <strong>za</strong>porih <strong>za</strong>prtega tipa. Ob tem ugotavljajo, daje velikost <strong>za</strong>pora izjemnega pomena, saj so posamezne postavkeocenjene izrazito bolj pozitivno v manjših <strong>za</strong>porih (do50 <strong>za</strong>pornikov) v primerjavi s srednje velikimi (50-100) invelikimi <strong>za</strong>pori (nad 100).)British Journal of Criminology, London, leto2011, št. 5:Pridemore, W. A.: Vprašanje revščine – ponovna ocenarazmerja med neenakostjo in umori v čeznacionalnih študijah(Avtor z novo analizo oporeka številnim raziskavam, kikažejo na korelacijo med družbeno neenakostjo in številomumorov v posamezni družbi. S prikazom lastne raziskave dokazuje,da je takšna interpretacija posledica napake v oblikovanjustatističnega modela, saj je v omenjenih raziskavahizpuščena - po avtorjevem mnenju - ključna spremenljivkain to je revščina. Prav revščina je ključni dejavnik, ki ga grepovezovati s frekvenco umorov, kar je skladno tudi s spoznanjištevilnih ameriških empiričnih študij.) – Fynbo, L. inJärvinen, M.: Najboljši vozniki na svetu – vožnja pod vplivomalkohola in ocena tveganja (Študija temelji na intervjujihz vozniki, ki so bili obsojeni <strong>za</strong>radi vožnje pod vplivomalkohola. Le-ti tako vožnjo interpretirajo v sklopu svoje moralneidentitete, pri čemer se osredotočajo na štiri dimenzije:vožnja pod vplivom alkohola kot nenamerno dejanje, vožnjapod vplivom alkohola kot strateško vedenje, vožnja pod vplivomalkohola in nadzor ter vožnja pod vplivom alkohola in»normalnost«. Ključno pri tej samointerpretaciji je, da velikoobsojenih voznikov izhaja iz okolja, v katerem je (bila) vožnjapod vplivom alkohola sprejeta kot normalna in je nisodojemali kot deviantno.) – Weatherburn, D. in Moffatt, S.:Generalno-preventivni učinek višjih glob na voznike pod vplivomalkohola (Statistična anali<strong>za</strong>, ki sta jo avtorja izvedla napodlagi primerov v avstralskem okrožju New South Wales,kaže, da je generalno-preventivni učinek višjih denarnih kazni<strong>za</strong> vožnjo pod vplivom alkohola <strong>za</strong>nemarljiv. Kljub velikimrazlikam v višinah glob avtorja nista <strong>za</strong>znala razlik v preventivnemučinku med nižjimi in višjimi kaznimi.)The Prison Journal, Abbotsford, leto 2011, št. 4:Posebna številka na temo: Slovenska penologija v teoriji in praksiMeško, G. in drugi: Strnjen pregled penologije v Sloveniji v teorijiin praksi – nespremenjene zmogljivosti, novi standardi inprenatrpanost <strong>za</strong>porov (Avtorji orišejo penologijo v Slovenijiod njenih <strong>za</strong>četkov do danes in se opredelijo do problemov, skaterimi se sooča v sodobnem času. Posebno pozornost posvetijoprenatrpanosti v <strong>za</strong>porih, ki skupaj s proračunskimiin kadrovskimi rezi na področju izvrševanja kazenskih sankcij,postavlja vse večje ovire ohranjanju vzdržnih razmer v<strong>za</strong>porih. Avtorji dodatno opo<strong>za</strong>rjajo, da je problem globlji odtrenutne gospodarske (in posledično proračunske) krize inda izhaja iz sistemskih težav slovenske ureditve, ki npr. edinav EU ne pozna posebne probacijske (postpenalne) službe.)-Petrovec D., Muršič M.: Znanstvena fantastika ali resničnost– odpiranje <strong>za</strong>porskih institucij (Avtorja s študijo razvoja slovenskepenologije prikažeta njen sodobni odklon od tradicionalnohumanističnih praks, ki so vladale v slovenskih <strong>za</strong>porihod sedemdesetih let do osamosvojitve. Socioterapevtskipristop se je poka<strong>za</strong>l <strong>za</strong> uspešnega tudi v redne raziskavahvzdušja v <strong>za</strong>porih, s spremembami <strong>za</strong>konodaje in spremembamivodilnih posameznikov v <strong>za</strong>porih (!) pa so ga vse prevečzlahka skoraj povsem opustili in po<strong>za</strong>bili na njegove prednosti.)– Filipčič, K., Prelić, D.: Odvzem prostosti pri mladoletnihstorilcih v Sloveniji (Avtorici analizirata stanje mladoletniškekriminalitete v Sloveniji. Ta je v primerjavi z drugimi evropskimidržavami ena najnižjih, enako velja tudi <strong>za</strong> umeščanjemladoletnih storilcev v mladoletniški <strong>za</strong>por ter vzgojne oz.prevzgojne domove. Področje mladoletniške kriminalitete jeeno redkih, ki v Sloveniji povsem sledi mednarodnim standardom,pri čemer avtorici poudarjata, da ostaja kar nekajpodročij, kjer bi bila ureditev lahko <strong>za</strong>stavljena drugače, dabi se bolj upoštevala korist otroka.) – Ambrož, M., ŠugmanStubbs, K.: Pogojni odpust v Sloveniji – problemi in možne rešitve(Glede na sodobno sliko naše evropske soseščine institutpogojnega odpusta vse bolj pridobiva na pomenu. V tem oziruavtorja kritično ovrednotita slovensko ureditev, pri čemerše posebej izstopajo njene postopkovne pomanjkljivosti. Meddrugim se <strong>za</strong>vzemata <strong>za</strong> postopen prehod na sodno izvrševanjekazenskih sankcij vključno z odločanjem o pogojnem odpustu,ki v primerjavi z upravnim izvrševanjem posameznikunudi več garancij.)Mojca Mihelj Plesničar62
Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Cohen: Tri predavanja o postindustrijski družbiPrevod: Miranda Bobnar; spremna beseda: Branko Bembič. Ljubljana: Sophia, 2011, 155 strani.Vprašanje: kaj nam – zlasti v kriminološki perspektivi –prinaša knjiga, ki vključuje tri predavanja (iz cikla »Široki kot«na Collège de France), katerih avtor je Daniel Cohen (profesorekonomskih znanosti na École normale supérieure in naUniverzi Panthéon–Sorbonne, vodja Centra <strong>za</strong> ekonomskeraziskave in njihovo uporabo, član Sveta <strong>za</strong> ekonomske raziskavepri predsedniku vlade in kolumnist časnika Le Monde),družbo pa jim dela obsežna, <strong>za</strong>vidljivo pronicljiva spremnabeseda, ki jo je prispeval Branko Bembič? Odgovor: to je vprvi vrsti pojmovni koordinatni sistem, ki je nadvse dragocen<strong>za</strong> razumevanje in vrednotenje <strong>za</strong>res temeljnih problematik,in sicer predvsem v zvezi s strukturnim nasiljem (sistemskimterorjem kapitalistične politične ekonomije) in delovanjemosrednjih mehanizmov (ne)formalnega družbenega in še posebejrazrednega nadzorstva. Pojdimo po vrsti.Prvo poglavje ima pomenljiv naslov, ki obdobje <strong>za</strong>dnjihtrideset (»tranzicijskih«) let opiše z besedno zvezo »doba prelomov«.Pisec razloči pet razsežnosti »velike preobrazbe«, kisicer precej spominja na tisto iz devetnajstega stoletja: (a) tretjoindustrijsko revolucijo (dve stoletji po prvi s konca osemnajstegastoletja, ki jo povezujemo z iznajdbo parnega – patudi predilnega – stroja in razvojem metalurgije, in stoletjepo drugi s konca devetnajstega stoletja, katere emblematičnaodkritja so bili elektrika, telefon in motor na <strong>notranje</strong> izgorevanje);(b) predrugačeno pojmovanje in organiziranje/izkoriščanječloveškega (mezdnega) dela; (c) kulturno revolucijo, kise kaže v prebuditvi sodobnega individualizma (ki je <strong>za</strong>menjalpred letom 1968 prevladujoči »industrijski holizem«); (č)spremenjeno delovanje finančnih trgov (ki so znova prevzelioblastne in kontrolne vajeti v svoje tolste roke); (d) »drugo«globali<strong>za</strong>cijo, ki se navezuje na vstop Kitajske, Indije in državnekdanjega sovjetskega bloka v »igre« (»brez meja«) svetovnegakapitalizma. Vse te dramatične spremembe so medsebojnopove<strong>za</strong>ne. Denimo: revolucija v sferi informacijske in komunikacijsketehnologije je omogočila (ne pa tudi determinirala)vzpostavitev novih načel organi<strong>za</strong>cije dela oziroma produkcijenasploh. Fordistična piramida (velikega industrijskega podjetja)se drobi na vedno tanjše sloje. Organi<strong>za</strong>cijske hierarhijepostajajo vedno bolj sploščene. Priporočeno je, da se podjetjaosredotočajo na svoje primerjalne prednosti, nebistvene dejavnostipa preložijo na podizvajalce. Inženirski in drugi ekspertnioddelki se osamosvajajo, proizvodnja se seli v tujinoin celo v zelo oddaljene kraje (kjer je kvazisuženjska delovnasila pripravljena in prisiljena ubogljivo garati <strong>za</strong> bedne mezdev poniževalnih, živinskih razmerah). Storilnostni pritiski na<strong>za</strong>poslene »srečneže« se morilsko stopnjujejo. Zdaj je delavectisti, ki naj bi sam skrbel <strong>za</strong> svojo čim višjo produktivnost: izkoriščaninaj samega sebe motivira ali priganja k čim boljšemudelu. Cilj nove organi<strong>za</strong>cije proizvodnih procesov v bistvusploh ni tako zelo nov: odpraviti »čas mirovanja« (tj. dobrostaro »<strong>za</strong>bušavanje«), preprečiti, da bi bil nekdo plačan tudi<strong>za</strong> tisti čas, ko »ne dela ničesar« (ko na primer zgolj spokojnočaka na novo stranko ali nalogo, ki mu jo bo naložil šef).Skratka: cilj ali vsaj ideal je »novo stahanovstvo« (PhilippeAskenazy), delo brez prekinitve, čim bolj izkoriščen delovni(plačani) čas oziroma njegov nebogljeni – sistematično ustrahovani– lastnik, ki je pod stanovitnim in tudi bolj ali manjstresnim pritiskom (na primer »ponuditi stranki najboljšostoritev v najkrajšem času« in »prevzeti odgovornost, ne da bibila ta vključena v opis delovnih nalog«). Posledica: povečevanjekronične telesne in duševne (pre)utrujenosti, psihičnihnapetosti, obolenj, ki se vežejo na delo, in »nesreč« (ter kajpakpoškodb) na delovnem mestu. Po drugi strani pa tehnološki»napredek« v osemdesetih letih spremlja tudi rast materialnihin z njimi zlepljenih statusnih neenakosti. Zaradi novihtehnologij se namreč zvišuje produktivnost kvalificiranihdelavcev, zmanjšuje pa se vrednost manj kvalificiranega dela,katerega ponudba se je v tem obdobju izrazito povečala, in topo eni strani <strong>za</strong>radi avtomati<strong>za</strong>cije (work-saving technology, kiukinja delovna mesta), po drugi strani pa <strong>za</strong>radi nenehnegapovečevanja srhljive rezervne armade brezposelnih in odvečnihljudi. Cohen v zvezi s tem poudarja, da je treba novostiv sferi produkcije razumeti primarno v luči razrednega boja.V Združenih državah Amerike so bila na primer najprej prestrukturiranapodjetja, v katerih so bili sindikati najmočnejši.Vidimo torej, da je novi kapitalizem razbil delavske kolektivev veliki meri iz istega razloga, kot je stoletje prej znanstvenaorgani<strong>za</strong>cija dela (zloglasni »taylorizem«) obračunala s takoimenovano delavsko aristokracijo (izkušenimi delavci, ki sov okviru »tovarniškega sistema« v marsičem še vedno posnemalisrednjeveški model proizvodnje, utemeljen na cehovskihmojstrih in vajencih ali pomočnikih). Za razliko od fordizma,ki si je pri<strong>za</strong>deval povečati produktivnost nekvalificiranih delavcev,postfordizem <strong>za</strong>sleduje drugačne cilje: tovarne, ki potrebujejočedalje manj tovrstnega dela.Drugo predavanje podrobneje osvetljuje značilnosti »novegagospodarskega sveta«. Pisec opozori najprej na razlikemed »prvo« globali<strong>za</strong>cijo (prosto trgovinsko menjavo, kijo je v devetnajstem stoletju pospeševala predvsem VelikaBritanija, tedanja hegemonska velesila v svetovnem kapitalističnemsistemu) in drugo, današnjo globali<strong>za</strong>cijo. Cohen– na prvi pogled paradoksno – ugotavlja, da sedanja glo-63
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc