Pregled strokovnih člankovCrime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/4:Rigakos, G. S., Ergul, A.: Policijski nadzor nad industrijskorezervno armado: mednarodna anali<strong>za</strong> (V prispevkuavtorja izpostavita štiri družbene trende: 1. vztrajno zmanjševanječlanstva v sindikatih; 2. povečanje dohodkovne neenakosti;3. dramatičen vzpon javnih protestov; 4. stabilnorast <strong>za</strong>poslenih v javnih in <strong>za</strong>sebnih varnostnih ustanovah.Pove<strong>za</strong>ve med navedenimi trendi iščeta v marksističnem konceptut.i. »industrijske rezervne armade« oziroma presežnegaprebivalstva. Ob tem število <strong>za</strong>poslenih v varnostnih organi<strong>za</strong>cijahv empirični analizi označita in uporabita kot barometerburžujskega občutka (ne)varnosti. Prav tako pa v<strong>za</strong>metapod drobnogled sistemsko vlogo sindikatov.) – Bitter, S.,Snider, L.: Rezultat »moralne panike«: propadli kanadski <strong>za</strong>konodajniodzivi na <strong>za</strong>hteve po varstvu delavcev na delovnemmestu in regulacijo goljufij na trgu (Avtorja problematizirataneizvrševanje najnovejše kanadske <strong>za</strong>konodaje na področjugospodarske kriminalitete. Predstavljena je gene<strong>za</strong> dveh <strong>za</strong>konodajnihpodvigov, rezultat v obliki sprejetih <strong>za</strong>konov inv končni fazi <strong>za</strong>konodajni učinek. Slednji se kaže v sporadičnemin komaj <strong>za</strong>znavnem izvrševanju sprejetih <strong>za</strong>konodajnihukrepov.) – Figg-Franzoi, L.: Maslahat, država in ljudje:uporaba opija v Islamski Republiki Iran (V prispevku je predstavljenrazvoj uporabe opija in odziv državnih organov nauporabo opija pred in po revoluciji v Iranu leta 1979. Gre <strong>za</strong>pester in poučen zgodovinski prikaz, ki se konča z analizo sedanjedržavne politike in predstavitvijo koncepta »Maslahat«oziroma bolj dinamične uporabe javnega reda prek pozitivnedržavne <strong>za</strong>konodaje in akcije. Zanimiv je predvsem obrat vrazmišljanju glede uporabnikov opija; medtem ko so <strong>za</strong>svojencipred revolucijo veljali <strong>za</strong> kriminalce, <strong>za</strong> katere je veljalastroga kazen, so danes obravnavani in predstavljeni kot <strong>za</strong>peljanežrtve. Državna politika omejevanja uporabe opija pa jena pragmatičen način prepletena z versko simboliko – tudi zjavnimi sežigi <strong>za</strong>seženih opiatov.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto2011, št. 56/5:Gre <strong>za</strong> tematsko številko z gostujočim urednikom, kjer jepredstavljenih sedem prispevkov na temo trgovanja z belimblagom. Predstavljamo štiri. Steinfatt, T. M.: Trgovina z belimblagom v Kambodži: izmišljene številke proti empiričnimdokazom (Avtor analizira nekatere poenostavljene in metodološkovprašljive ocene obsega trgovine z belim blagom vKambodži in s tem odpira vprašanje pravilnega metodološkegapristopa v razvijajočih se državah ter nakaže rešitev vobliki »zlatega standarda«. Na <strong>za</strong>nimiv način predstavi tudi,kako lahko interesi NVO-jev v negativnem smislu vplivajo naraziskovalno udejstvovanje in kako lahko t.i. »guesstimates«<strong>za</strong>koreninijo izkrivljeno predstavo o nekem pojavu.) – Chin,K., Finckenauer J.O.: Petelini, agentje, mamice in džokeji: socialnaorgani<strong>za</strong>cija transnacionalne trgovine z belim blagom(V mednarodni trgovini z belim blagom nastopajo posameznikiv različnih vlogah. Avtorja predstavita kvalitativnoraziskavo, opravljeno na podlagi terenskega dela in številnihintervjujev, ki so bili osnova <strong>za</strong> tipologijo udeležencev v trgoviniz belim blagom. Raziskava je potekala v azijskih državah.)– Goul, C.: Trgovina? Anali<strong>za</strong> relevantnosti konceptatrgovine z ljudmi <strong>za</strong> opis izkušenj »spolnih« delavcev v CapeTownu, Južnoafriška Republika (Predstavljeni so rezultatiraziskave, ki je potekala med leti 2006-2008 in je vključevalatako kvalitativne kot kvantitativne metode <strong>za</strong> analizo spolneindustrije v Cape Townu. Predmet analize so bili: delovnipogoji, rekrutiranje, anali<strong>za</strong> dejavnikov <strong>za</strong> vključitev, obsegtrgovine z belim blagom... Avtorica <strong>za</strong>v<strong>za</strong>me kritično stališčedo prevladujočega koncepta trgovine z belim blagom, <strong>za</strong> kateregameni, da ne odslikava izkušenj večine udeležencev vspolni industriji.) – O'Brien, E.: Dolivanje goriva trgovini zbelim blagom? Preverjanje trditev abolicionistov o kav<strong>za</strong>lnemneksusu med legali<strong>za</strong>cijo prostitucije in trgovino z belim blagom(Pomanjkanje <strong>za</strong>nesljivih statističnih podatkov o trgoviniz belim blagom je na široko odprlo vrata aktivistom, ki seborijo proti legali<strong>za</strong>ciji oziroma dekriminali<strong>za</strong>ciji prostitucije,<strong>za</strong> trditve o tem, da legali<strong>za</strong>cija/dekriminali<strong>za</strong>cija prostitucijepovečuje trgovino z belim blagom. Prispevek kritično razčlenjujeposkuse vsebinskega utemeljevanja navedenih trditevna primeru sprejemanja politike omejevanja trgovine z belimblagom v ZDA in v Avstraliji. Avtorica opozori na problematičnostugibanj o obsegu tega pojava in tudi na pomen ideologije<strong>za</strong> oblikovanje politike omejevanja trgovine z belimblagom – predvsem v ZDA.)Crime, Law and Social Change, Dordrecht, leto<strong>2012</strong>, št. 57/1:Shichor, D. : Sporne prakse »late trading« in »market-timing«pri delovanju v<strong>za</strong>jemnih skladov (Gre <strong>za</strong> predstavitevenega izmed manj odmevnih, a nič manj <strong>za</strong>nimivih finančnihškandalov prvega desetletja 21. stoletja. Škandal je izbruhnilleta 2003, ko je prišlo na dan, da v<strong>za</strong>jemni skladi v ZDA svojimpomembnejšim strankam nudijo ne<strong>za</strong>konito preferenčnoobravnavo. V<strong>za</strong>jemni skladi so tradicionalno veljali <strong>za</strong> varnonaložbo tudi <strong>za</strong> male delničarje, ob razkritju škandala leta2003 pa je bil njihov ugled <strong>za</strong>majan. Avtor v prispevku predstavikonkretni sporni praksi in ju v nadaljevanju prek razpravevključi v širši kontekst pomanjkljive finančne regulativenad v<strong>za</strong>jemnimi skladi in na splošno.) - Duck, W., WarfieldRawls, A.: Interakcijski družbeni red na območjih, kjer prihajado trgovine z drogo: kakšen je videti lokalni družbeni red60
Pregled strokovnih člankovv revni temnopolti četrti v ZDA (Avtorja predstavita analizodružbenega reda v revni urbani četrti v ZDA, kjer je poglavitna<strong>za</strong>poslitev prebivalcev »insiderjev« preprodaja drog.Osredotočita se na preprodajo drog z vidika organi<strong>za</strong>cijskegain sociali<strong>za</strong>cijskega dejavnika, ki vzpostavlja svojevrsten družbenired. V prispevku opišeta konkretni »kodeks ulice«, ki seje razvil v nave<strong>za</strong>vi na poglavitno »gospodarsko« dejavnost.)– Henham, R.: Penološka ideologija, odmera kazni in legitimnostsodnih postopkov (Prispevek analizira pove<strong>za</strong>vo medpenološko ideologijo in mednarodnimi sodnimi postopki zvidika odmere kazenskih sankcij. Odmera kazni je po avtorjevemmnenju bistvenega pomena, ker točno v tej točki medsodnim postopkom cilji kaznovanja dobijo konkretno in javnopojavno obliko na posameznih primerih. Postopek odmerekazni tako predstavlja temeljno pove<strong>za</strong>vo med ideologijo,na kateri temelji kaznovanje, in kontekstom, v okviru kateregase presoja legitimnost kazni. V ospredju prispevka je anali<strong>za</strong>teze, da cilji kaznovanja in njihova konkreti<strong>za</strong>cija z odmerokazenske sankcije postajajo čedalje bolj odtujeni od tega, karposamezniki <strong>za</strong>znavajo kot »pravico« <strong>za</strong> določene tipe ravnanjin kršitelje. Zaradi te odtujenosti in erozije percipiranekolektivne legitimnosti pa trpi tudi učinkovitost kazenskegasistema in posledično pravna država.Journal of Research in Crime and Delinquency,Beverly Hills, leto <strong>2012</strong>, št. 49/1:Stucky, T.D.: Pogojni učinki rase in politike na socialninadzor (Avtor s statističnimi metodami preverja odnos medvariacijo v rasni strukturi mesta na eni strani in socialnimnadzorom nad manjšinami na drugi strani. Hipote<strong>za</strong>, ki joavtor testira je, da je eden izmed pomembnih dejavnikov političnastruktura mestne oblasti. Na podlagi analize podatkov<strong>za</strong> 100 ameriških mest iz treh popisnih obdobij ugotovi, davečje ko je število temnopoltih prebivalcev v mestu, manjšaje frekvenca aretacij temnopoltih posameznikov <strong>za</strong> nasilnakazniva dejanja. Na število aretacij pa v skladu z avtorjevohipotezo vpliva struktura mestnega političnega sistema,število temnopoltih svetnikov in rasa župana.) - Resenfeld,R. in drugi: Starost šteje: vpliv starosti na policijski pregledmladih in starih voznikov različnih ras (Predhodne raziskaveso ka<strong>za</strong>le na to, da so temnopolti vozniki stalna tarča policijskihpregledov vozil in veliko bolj nadzorovani kot belopoltivozniki. Avtorji pa so s statističnimi metodami preizkušalihipotezo, da je pomemben dejavnik pri razlikovanju tudi starostvoznikov. Anali<strong>za</strong> je poka<strong>za</strong>la, da je veliko razlikovanjemed mladimi temnopoltimi in mladimi belopoltimi vozniki,medtem ko v starostnem razredu nad 30 let temnopoltiposamezniki niso nič bolj pogosto tarča preiskave kot njihovibelopolti vrstniki; v nekaterih vzorcih, so celo manjkrattarča diskrecijskih pregledov.) – Van de Rakt, M. in drugi:Dolgoročni učinki bivanja očeta v <strong>za</strong>poru <strong>za</strong> kriminalno pototroka (Raziskava analizira vpliv izrečene kazni <strong>za</strong>pora <strong>za</strong>očeta na obsodbe njihovih otrok (na vzorcu potomcev, starihmed 18-30 let). Zaznana je pozitivna korelacija, še posebejče je bil oče v <strong>za</strong>poru v času, ko je bil otrok star med 0 in12let.) – Pires S., Clarke, R.V.: Anali<strong>za</strong> divjega lova na papige vMehiki (Avtorji skušajo z uporabo teorije racionalne izbirein teorijo vsakodnevnih aktivnosti razložiti strukturo divjegalova na papige v Mehiki. S statističnimi metodami so preverilidejavnike, ki se skrivajo v akronimu CRAVED (concealable,removable, available, valuable, enjoyable, disposable) vpove<strong>za</strong>vi z 22 vrstami papig. Besedna igra z akronimom se izgubiv prevodu, sicer pa avtorji ugotavljajo, da so najbolj pogostobjekt napada papige, ki so široko razširjene in katerihpotomstvo je najlažje odstraniti iz gnezda, kar nakazuje nato, da so divji lovci v Mehiki dandanes povečini oportunističnidomačini. Ob tem avtorji opozorijo na to, da so bile boljvredne in redke papige polovljene <strong>za</strong> izvoz že v osemdesetihletih prejšnjega stoletja.)Ciril KeršmancCriminal Justice and Behavior, Beverly Hills,leto <strong>2012</strong>, št. 2:Felson et al.: Duševne bolezni in delinkventnost v <strong>za</strong>poru(Avtorji na podlagi analize obširnega vzorca iz ameriških <strong>za</strong>porovugotavljajo, da nekatere vrste duševnih bolezni izrazitovplivajo na konformno oz. nekonformno vedenje <strong>za</strong>pornikov.Psiho<strong>za</strong> in hude oblike depresije se tako povezujejo z bolj nasilnimioblikami prestopkov, hkrati pa tudi z nenasilnimi oblikami,kar daje vtis, da na splošno zmanjšujejo stopnjo konformnostipri posameznem bolniku <strong>za</strong>porniku. Nasprotno je zraznimi oblikami anksioznosti, ki se manj očitno povezujejos prestopki, izjemno močna pa je pove<strong>za</strong>nost med paranoidnimimotnjami in prekrški, še posebej tistimi z elementi nasilja.)- Day A. in drugi: Ocenjevanje terapevtskega vzdušjav <strong>za</strong>porih (Študija analizira merjenje družbenega vzdušja vdveh avstralskih <strong>za</strong>porih tako z vidika <strong>za</strong>pornikov kot z vidikaosebja. Ob tem gre <strong>za</strong> primerjavo klasičnega <strong>za</strong>pora s terapevtskim,pri čemer so se poka<strong>za</strong>le razlike med obema, ki pa sonekoliko manj izražene v odgovorih <strong>za</strong>pornikov kot pa v odgovorih<strong>za</strong>poslenih.)European Journal of Criminology, London, leto2011, št. 6:Posebna številka na temo: Zapor - osebje in kultura.Molding Nielsen, M.: O humorju v <strong>za</strong>poru (Avtorica se lote-61
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10:
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc