Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

12.07.2015 Views

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 50-59pravne države, enakosti pred zakonom, pravic do informacijjavnega značaja, sodelovanja pri upravljanju javnih zadevin uresničevanju pravnih interesov fizičnih in pravnih oseb.O tega sta odvisni predvsem predvidljivost pravnega reda inpravna varnost oseb v pravnem prometu.Slovenija je ravno na področju javnih naročil najbolj izpostavljenakorupciji. Z vidika analize kršitev pri postopkih javnihnaročil je bilo namreč ugotovljeno, da so bila v Sloveniji skoruptivnimi ravnanji največkrat kršena načela enakopravneobravnave ponudnikov, javne objave oziroma transparentnostinaročanja in načelo zagotavljanja konkurence medponudniki. Naročniki oziroma uradne osebe naročnikov sokoruptivno ravnanje večkrat storili tudi s tem, da so kljubneizpolnjevanju razpisnih pogojev izbrali ponudnike, ki nisoizpolnjevali zahtevanih pogojev. 25Načelo enakopravne obravnave ponudnikov v prvi vrstizahteva, da naročnik zagotovi, da med ponudniki v vseh fazahpostopka javnega naročanja in glede vseh elementov nirazlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernostzahtev naročnika glede na predmet naročila. Prav takomora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijokrajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.Take okoliščine se kažejo v najmanj devetih primerih pri ravnanjuuradnih oziroma odgovornih oseb, saj je naročnik ali pacelo sam ponudnik s svojim ravnanjem omogočal prednost leenemu »tekmecu« v postopku javnega naročanja (primer NM16 in 28).Samo načelo javne objave glede na transparentnost naročanj(8. člen ZJN-2 26 ), kot pove že ime, zahteva od naročnika,da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanempostopku ter da so postopki naročanja javni, kar se zagotavljaz brezplačnimi objavami javnih naročil tako v Uradnem listuEvropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V nekajprimerih v Sloveniji naročniki sploh niso ustrezno objavili aliizvedli naročila (primer NM 110 in NM 201) oziroma nisoomogočali transparentnega pregleda postopka naročanja(NM 176 ali NM 207).25Najbolj tipična primera takšnega ravnanja sta bila ravnanje odgovornihoseb naročnika, ki so v postopku javnega naročanja opustiledolžno ravnanje pri preverjanju predpisanih pogojev in izbraleponudnika, ki pogojev za opravljanje prometa z medicinskimipripomočki sploh ni izpolnjeval (NM 188), ter ravnanje uradnihoziroma odgovornih oseb občine, javnega gospodarskega zavodater občinske uprave, ki so izvedele postopek javnega naročanja,pri katerem so v celoti zanemarile določbe zakona, ki ureja to področje,in tako s podelitvijo naročila neupravičenemu ponudnikuomogočile pridobitev koristi (NM 190).26Zakon o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: ZJN-2; Uradnilist RS, št. 128/06, in sprem.).Zadnje, tudi eno izmed najpogosteje kršenih, pa je načelozagotavljanja konkurence med ponudniki, ki zahteva, da naročnikv postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurencemed ponudniki, zlasti ne sme omejevati mogočih ponudnikovz izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s temzakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati vskladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanjakonkurence (primer NM 60 in 109).3.2.3 Razpolaganje z državnim oziroma lokalnim premoženjemKot tretje najpogostejše področje, kjer se pojavlja korupcijav Sloveniji, je področje razpolaganja z državnim (oziromalokalnim) premoženjem (koda »Področje: razpolaganjes stvarnim premoženjem«; 33 primerov, kar predstavlja 21odstotkov kršitev), kjer odgovorne oziroma uradne osebe skršitvijo dolžnega ravnanja na nezakonit način oddajo, prodajoali zamenjajo nepremično premoženje in tako drugimosebam pridobijo korist. Dejstvo je namreč, da morajo poustavnopravnem stališču take osebe (posebej pa predstojnikiorganov) ravnati z zaupanim premoženjem in finančnimisredstvi državnega (lokalnega) organa, ki ga vodijo, skladnoz njihovim namenom in z načelom skrbnosti, poštenosti ingospodarnosti. Za potrditev slednjega navajamo primer koruptivnegaravnanja, kjer je občina oddala v najem nepremičninoz neposredno pogodbo, najemniku pa nato dovolila oddajotega v podnajem, ne da bi pri tem upoštevala predpisanipostopek in metode oddaje v najem (NM 154); prav tako jebila korupcija identificirana v primeru, kjer so uradne osebeobčine odtujile zemljišče po bistveno nižji ceni, kot so ga pridobile,pri tem pa niso bili upoštevani sklepi občinskega svetao višini postavljene cene za to zemljišče.3.2.4 Področje zdravstvaČetrto najpogostejše področje, ki predstavlja izrazitotveganje za korupcijo, je zdravstvo. Slednje predstavlja nevarnostza različne vrste nepravilnosti, nezakonitosti in korupcijezaradi neurejenosti oziroma preslabe sistemske ureditvesistema izvajanja zdravstvene dejavnosti, na področju nabavestrojne in programske medicinske opreme, na področju nabaveoziroma predpisovanja zdravil, v postopkih pridobivanjapravice izvajanja zdravstvene dejavnosti v breme javnihsredstev, pri čakalnih vrstah in na drugih podobnih mestihoziroma področjih. Razmerje oziroma odnos med zdravnikomin pacientom, ki je očem najbolj vidno kot priložnost zanastanek koruptivnega ravnanja, ni tako škodljivo in nevarnokot prej navedene nevarnosti. Najpomembnejša je ugotovitev,da bi moral javni sektor zagotoviti ustrezen sistem za izvajanjezdravstvene dejavnosti in zagotoviti nadzorne mehanizme,ki bi imeli znanje in usposobljenost za izvajanje nadzora56

Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državinad vsemi delujočimi sklopi zdravstvenega sistema. Ker nadzornihmehanizmov ni, se organi pregona vedno pogostejeukvarjajo z obravnavo kaznivih dejanj in tudi korupcije napodročju zdravstva.3.2.4 Korupcija visokih državnih (lokalnih) funkcionarjevZa zaključek analize bi izpostavili še korupcijo, ki jo storijotisti posamezniki funkcionarji, 27 ki bi morali v prvi vrsti dajatidober zgled družbi. Kot primer naj izpostavimo NM 220, kjerje bilo ugotovljeno, da je prišlo do korupcije pri sprejemanjuzakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da so bili razlogi in osnova zasprejetje zakonskega akta izdelani na podlagi neutemeljenihocen in trditev, s čimer je bilo v nasprotju z ustavno zajamčenimaneodvisnostjo in integriteto sodne oblasti omogočenoenemu od udeležencev konkretnega sodnega postopka, da si vnjem izboljša svoj položaj. Podobnih primerov, kjer so storilcivisoki državni ali lokalni funkcionarji, je kar 29 (petina vsehstorilcev korupcije so torej funkcionarji) (primeri NM 149,152 in 177). S tem je ogrožena celotna integriteta javnega sektorja,saj so (bi morali biti) funkcionarji predstavniki institucijz visoko stopnjo resnosti, poštenosti in zaupanja.4 Zaključna razpravaV načelnih mnenjih, ki jih Komisija izda na podlagi analizedejanskega konkretnega stanja, se natančno opredeli vsebinazakonsko definiranega pojma korupcije. Kot izhaja iz rezultatovanalize, se slednje kaže predvsem z dikcijo »ravnanje[…], ki s kršitvijo predpisov o […] omogoča […] neupravičenokorist v obliki […], ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2.člena ZPKor oziroma 1. točki 4. člena ZIntPK«. Iz navedenegajasno sledi, da sta za korupcijo potrebna dva pogoja: storjenakršitev (ki se v Slovenji največkrat stori s kršitvijo dolžnegaravnanja – torej z neupoštevanjem predpisanih prepovedi) inpridobljena neupravičena korist (in ne povzročena škoda kotposledica storjene kršitve). 28 Pri »koristi« je treba v zaključnirazpravi opozoriti, da po ZPKor oziroma ZIntPK ni vezana nanamen, naklep ali voljo posameznika po njeni pridobitvi, ampakzadostuje zgolj objektivni obstoj koristi za posameznika.Koristi zaradi korupcije pa niti v enem primeru načelnegamnenja oziroma korupcije ni bilo zaznati za državo samo. Izanalize namreč izhajajo zgolj negativne posledice za slednjo,za družbo, v kateri živimo, okolje in državni (oziroma lokal-27Pod pojmom funkcionarji razumemo posameznike, ki so opredeljeniv 6. točki 4. člena ZIntPK (ministri, poslanci, predsednik vlade,predsednik republike, evropski poslanci, funkcionarji v lokalnisamoupravi in drugi).28Povzeto po 1. točki 4. člena ZIntPK.ni) proračun. Omenjene posledice se največkrat pojavijo naravni države na področju upravnih postopkov in javnih naročanj,kjer posamezniki ne spoštujejo osnovnih načel javneganaročanja, predvsem načela enakopravne obravnave ponudnikov,transparentnosti in gospodarnosti. Gospodarnost jekot ključni problem izpostavljena tudi pri razpolaganju z lokalnimpremoženjem – predvsem glede nepremičnin (zemljišča,objekti ipd.), saj odgovorne oziroma uradne osebe nalokalni ravni ne ravnajo v skladu z določili področnih aktovin z dobrinami razpolagajo na subjektiven in pristranski način.Pereč problem koruptivnih ravnanj se je pokazal tudi prizaposlovanju, saj so uradne osebe v več primerih kršile delovnopravnepredpise, pri čemer so zaposlovale osebe, ki nisoizpolnjevale razpisnih pogojev, ali pa razpisana mesta splohniso bila sistemizirana, še več, objavile so javne razpise, le dabi zadostile pravnim formalnostim, ker so imele že vnaprejznane kandidate za zasedbo prostih delovnih mest.Ugotovitve torej kažejo, da v Sloveniji vsi upravni postopkine potekajo transparentno in niso objektivno izvedeni, sajje bilo največ korupcije mogoče zaznati ravno pri upravnihpostopkih, postopkih javnega naročanja in razpolaganja sstvarnim premoženjem. Pri slednjih namreč izstopajo privilegiraniposamezniki, ki svoje delo utemeljijo na interesnihpovezavah, kar izkazuje problematiko konflikta interesov, kise kaže v okoliščinah, kjer zasebni interesi prevladujejo nadjavnimi, in s tem posledično v popolnem razvrednotenjuobjektivnih in nepristranskih ravnanj oziroma postopkov odločanjao pravici, obveznosti ali pravni koristi. Tovrstno prepletanjeje mogoče iz načelnih mnenj zaznati na vseh ravneh– od državnega, povezanega z javnimi naročili, prek lokalnegav zvezi z gradbeništvom in spremembami namembnostmi zemljiščpa vse do zasebnega sektorja, kjer govorimo predvsemo odgovornih osebah v gospodarskih družbah.S pomočjo raziskovanih metod smo uspeli potrditi, da korupcijav Sloveniji vpliva na samo delovanje države, predvsempa na doktrino pravne države, njeno delovanje in na načinrazmišljanja ljudi oziroma vzpostavljanja določenih vrednot.Takšne trditve potrdi tudi večina v uvodnem delu citiranihavtorjev, ki se ukvarjajo s korupcijo in pravno državo. Pravtako analiza raziskave pokaže, da v Slovenji prednjačijo koruptivnekršitve načel pravne države, in sicer kršitve osnovnegaustavnega elementa pravne države – načela vezanostiizvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti ustavi, zakonu indrugim podzakonskim aktom (tudi na primer kodeksom); tokaže na skrb vzbujajoč podatek, saj temelje moralnih in etičnihvrednot v prvi vrsti kršijo že posamezniki, ki naj bi skrbeliza integriteto, jo širili in krepili.Največ korupcijskih ravnanj torej storijo ravno tisti, ki bimorali biti zgled pravilnega in poštenega odnosa do zadev57

<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 50-59pravne države, enakosti pred <strong>za</strong>konom, pravic do informacijjavnega značaja, sodelovanja pri upravljanju javnih <strong>za</strong>devin uresničevanju pravnih interesov fizičnih in pravnih oseb.O tega sta odvisni predvsem predvidljivost pravnega reda inpravna varnost oseb v pravnem prometu.Slovenija je ravno na področju javnih naročil najbolj izpostavljenakorupciji. Z vidika analize kršitev pri postopkih javnihnaročil je bilo namreč ugotovljeno, da so bila v Sloveniji skoruptivnimi ravnanji največkrat kršena načela enakopravneobravnave ponudnikov, javne objave oziroma transparentnostinaročanja in načelo <strong>za</strong>gotavljanja konkurence medponudniki. Naročniki oziroma uradne osebe naročnikov sokoruptivno ravnanje večkrat storili tudi s tem, da so kljubneizpolnjevanju razpisnih pogojev izbrali ponudnike, ki nisoizpolnjevali <strong>za</strong>htevanih pogojev. 25Načelo enakopravne obravnave ponudnikov v prvi vrsti<strong>za</strong>hteva, da naročnik <strong>za</strong>gotovi, da med ponudniki v vseh fa<strong>za</strong>hpostopka javnega naročanja in glede vseh elementov nirazlikovanja, upoštevaje v<strong>za</strong>jemno priznavanje in sorazmernost<strong>za</strong>htev naročnika glede na predmet naročila. Prav takomora naročnik <strong>za</strong>gotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijokrajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.Take okoliščine se kažejo v najmanj devetih primerih pri ravnanjuuradnih oziroma odgovornih oseb, saj je naročnik ali pacelo sam ponudnik s svojim ravnanjem omogočal prednost leenemu »tekmecu« v postopku javnega naročanja (primer NM16 in 28).Samo načelo javne objave glede na transparentnost naročanj(8. člen ZJN-2 26 ), kot pove že ime, <strong>za</strong>hteva od naročnika,da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanempostopku ter da so postopki naročanja javni, kar se <strong>za</strong>gotavljaz brezplačnimi objavami javnih naročil tako v Uradnem listuEvropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V nekajprimerih v Sloveniji naročniki sploh niso ustrezno objavili aliizvedli naročila (primer NM 110 in NM 201) oziroma nisoomogočali transparentnega pregleda postopka naročanja(NM 176 ali NM 207).25Najbolj tipična primera takšnega ravnanja sta bila ravnanje odgovornihoseb naročnika, ki so v postopku javnega naročanja opustiledolžno ravnanje pri preverjanju predpisanih pogojev in izbraleponudnika, ki pogojev <strong>za</strong> opravljanje prometa z medicinskimipripomočki sploh ni izpolnjeval (NM 188), ter ravnanje uradnihoziroma odgovornih oseb občine, javnega gospodarskega <strong>za</strong>vodater občinske uprave, ki so izvedele postopek javnega naročanja,pri katerem so v celoti <strong>za</strong>nemarile določbe <strong>za</strong>kona, ki ureja to področje,in tako s podelitvijo naročila neupravičenemu ponudnikuomogočile pridobitev koristi (NM 190).26Zakon o javnem naročanju (v nadaljnjem besedilu: ZJN-2; Uradnilist RS, št. 128/06, in sprem.).Zadnje, tudi eno izmed najpogosteje kršenih, pa je načelo<strong>za</strong>gotavljanja konkurence med ponudniki, ki <strong>za</strong>hteva, da naročnikv postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurencemed ponudniki, zlasti ne sme omejevati mogočih ponudnikovz izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem<strong>za</strong>konom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati vskladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanjakonkurence (primer NM 60 in 109).3.2.3 Razpolaganje z državnim oziroma lokalnim premoženjemKot tretje najpogostejše področje, kjer se pojavlja korupcijav Sloveniji, je področje razpolaganja z državnim (oziromalokalnim) premoženjem (koda »Področje: razpolaganjes stvarnim premoženjem«; 33 primerov, kar predstavlja 21odstotkov kršitev), kjer odgovorne oziroma uradne osebe skršitvijo dolžnega ravnanja na ne<strong>za</strong>konit način oddajo, prodajoali <strong>za</strong>menjajo nepremično premoženje in tako drugimosebam pridobijo korist. Dejstvo je namreč, da morajo poustavnopravnem stališču take osebe (posebej pa predstojnikiorganov) ravnati z <strong>za</strong>upanim premoženjem in finančnimisredstvi državnega (lokalnega) organa, ki ga vodijo, skladnoz njihovim namenom in z načelom skrbnosti, poštenosti ingospodarnosti. Za potrditev slednjega navajamo primer koruptivnegaravnanja, kjer je občina oddala v najem nepremičninoz neposredno pogodbo, najemniku pa nato dovolila oddajotega v podnajem, ne da bi pri tem upoštevala predpisanipostopek in metode oddaje v najem (NM 154); prav tako jebila korupcija identificirana v primeru, kjer so uradne osebeobčine odtujile zemljišče po bistveno nižji ceni, kot so ga pridobile,pri tem pa niso bili upoštevani sklepi občinskega svetao višini postavljene cene <strong>za</strong> to zemljišče.3.2.4 Področje zdravstvaČetrto najpogostejše področje, ki predstavlja izrazitotveganje <strong>za</strong> korupcijo, je zdravstvo. Slednje predstavlja nevarnost<strong>za</strong> različne vrste nepravilnosti, ne<strong>za</strong>konitosti in korupcije<strong>za</strong>radi neurejenosti oziroma preslabe sistemske ureditvesistema izvajanja zdravstvene dejavnosti, na področju nabavestrojne in programske medicinske opreme, na področju nabaveoziroma predpisovanja zdravil, v postopkih pridobivanjapravice izvajanja zdravstvene dejavnosti v breme javnihsredstev, pri čakalnih vrstah in na drugih podobnih mestihoziroma področjih. Razmerje oziroma odnos med zdravnikomin pacientom, ki je očem najbolj vidno kot priložnost <strong>za</strong>nastanek koruptivnega ravnanja, ni tako škodljivo in nevarnokot prej navedene nevarnosti. Najpomembnejša je ugotovitev,da bi moral javni sektor <strong>za</strong>gotoviti ustrezen sistem <strong>za</strong> izvajanjezdravstvene dejavnosti in <strong>za</strong>gotoviti nadzorne mehanizme,ki bi imeli znanje in usposobljenost <strong>za</strong> izvajanje nadzora56

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!