<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 50-59znotraj vseh treh vej oblasti) kršili kakršen koli <strong>za</strong>konski oziromapod<strong>za</strong>konski akt – s tem so kršili oziroma opustili svojet. i. dolžno ravnanje. V nadaljevanju bomo razčlenili ta korupcijskaravnanja, analizirali njihove značilnosti in se opredelilido vplivov – ali so negativni ali pozitivni.3.1 Identificirane značilnosti koruptivnih ravnanjIz načelnih mnenj jasno izhaja, da Komisija lahko opredelineko ravnanje odgovornih oseb kot korupcijo le in samo,kadar sta v obravnavanih ravnanjih izpolnjena (oziromarazvidna) dva pogoja: storjena kršitev in pridobljena korist(in ne povzročena škoda!) kot posledica storjene kršitve. 17 Kotje razvidno, se je največ tovrstnih ravnanj storilo v skupinikod »Sektor«, in sicer na državni ravni (98 primerov, kar je 60odstotkov vseh), sledita lokalna raven s 44 primeri (26 odstotkov)in <strong>za</strong>sebni sektor s 24 primeri (14 odstotkov).3.1.1 Storitvene oblike korupcije – skupina kod »Kršitev«Načelna mnenja izkazujejo, da so korupcijska ravnanjalahko storjena na več načinov – z opustitvijo dolžnega ravnanja(osebe bi nekaj morale oziroma so dolžne storiti, pa teganiso storile) ali pa s kršitvijo dolžnega ravnanja (osebe storijonekaj, kar je prepovedano oziroma česar ne bi smele storiti).Največ korupcijskih primerov je bilo v Sloveniji storjenih skršitvijo dolžnega ravnanja (112 primerov ali 67 odstotkov)– kršitev ustave, <strong>za</strong>konov in drugih pod<strong>za</strong>konskih aktov sstrani javnih uslužbencev. Taka ravnanja se na primer kažejopri delu uradnih oseb občine, ki pri vodenju postopka javneganaročila kršijo lastna razpisna navodila (NM 220); pri deluuradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z merili izdajo sklepo soglasju k podelitvi koncesije <strong>za</strong> opravljanje lekarniške dejavnosti(NM 219). Opustitev dolžnega ravnanja (55 primerovali 33 odstotkov) pa se kaže na primer pri delu uradnih oseb,ki opustijo dolžni nadzor in ukrepanje ob očitnih kršitvah temeljnihpravic delavcev, storjenih z neplačevanjem osebnihdohodkov in socialnih prispevkov ter z drugimi oblikami izkoriščanjain nečloveškega ravnanja z delavci (NM 221); terpri delu uradnih oseb upravnih organov in organov pravosodja,ki v postopkih, v katerih odločajo o vzgoji in varstvuotrok, nekritično sledijo ugotovitvam centrov <strong>za</strong> socialno deloali z njimi pove<strong>za</strong>nih strokovnjakov, čeprav bi na podlagi razpoložljivihpodatkov in dokazil mogle in morale vedeti, da stem eni od strank postopka očitno dajejo neupravičeno prednost(NM 164).Največ korupcije se torej v Sloveniji stori <strong>za</strong>radi neupoštevanjaprepovedi, ki jih določajo predpisi (na primer iz-17Povzeto po 1. točki 4. člena ZIntPK.dano soglasje kljub neizpolnjevanju pogojev), in ne <strong>za</strong>radineizpolnjevanja dolžnosti (na primer neizvajanje obvezneganadzora).3.1.2 Posledice storjenih kršitev (skupina kod »Negativneposledice« in »Korist«)Komisija pri dokazovanju kršitve ali opustitve dolžnegaravnanja ugotavlja tudi, ali je do takega ravnanja prišlo morebiti<strong>za</strong>radi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene alidane oziroma <strong>za</strong>htevane, sprejete ali pričakovane koristi <strong>za</strong>katero od udeleženih oseb. Pri tem je odločilnega pomena, da<strong>za</strong>konski pojem povoda, ki je izražen z besedno zvezo »<strong>za</strong>radi[...] koristi <strong>za</strong>se ali drugega«, ni pove<strong>za</strong>n z naklepom, namenomali voljo posameznika (teh elementov Komisija ni pristojna nitiugotavljati niti presojati), ampak <strong>za</strong>nj <strong>za</strong>dostuje ugotovljen objektivniobstoj koristi oziroma neposredne ali posredne obljube,<strong>za</strong>hteve, ponudbe ali pričakovanja koristi. Največkrat, kot jeto razvidno iz zgornjega grafa, je bila s korupcijskimi ravnanjipridobljena materialna korist (114 primerov ali 74 odstotkov),kot na primer: »… sprejela umetniško sliko v vrednosti več stotisoč tolarjev v svojo last in posest …« (NM 14), »… sprejelo koristv obliki plačila gostinskih storitev …« (NM 17), »… omogočiljavnemu uslužbencu opravljanje dejavnosti ter pridobivanje pričakovanekoristi …« (NM 215) in druge. Nematerialna korist(41 primerov ali 26 odstotkov) pa se je ka<strong>za</strong>la na primer kot:»… notarju pa pridobljena korist v obliki izognitvi postopkom <strong>za</strong>ugotavljanje odgovornosti …« (NM 224), »… omogoči predčasnoizvajanje vseh pravic …« (NM 212), »… omogočila neupravičenokorist, ki se odraža v ugodnem izidu inšpekcijskega pregleda…« (NM 179) in drugi primeri.Z opredeljenimi konkretnimi koristmi tretjim osebampa smo s tem delom ugotavljali in analizirali, kakšen je vplivkorupcije na samo državo (pravno državo, ekonomijo, gospodarstvoipd.). Pri tem smo merili, ali je <strong>za</strong>radi koristi na enistrani prišlo morebiti tudi do oškodovanja na drugi strani (naprimer javnega sektorja, državnega ali lokalnega proračuna,okolja). Iz analize koristi, kršitev in posledic je moč ugotoviti,da je bilo v skladu z elementi opredeljenih kod »Posledica: <strong>za</strong>državo – ekonomski vidik«, »Posledica: <strong>za</strong> okolje in prostor«in »Posledica: izguba <strong>za</strong>upanja v državne institucije« skupnokar 97 primerov (60 odstotkov) takih, ki so imeli <strong>za</strong>radi korupcije<strong>za</strong> posledico kakršno koli oškodovanje države (nepremoženjsko,premoženjsko). Oškodovanje se, statistično gledano,najbolj kaže v ogromnih stroških <strong>za</strong> proračun, 18 izgubi18Za ponazoritev navajamo primer, kjer so posamezniki v javnem<strong>za</strong>vodu <strong>za</strong> določene storitve <strong>za</strong>pravili več 100.000,00 EUR, zopustitvijo določenega projekta informati<strong>za</strong>cije pa <strong>za</strong>vrgli okrog700.000,00 EUR, pri projektu pomoči ne<strong>za</strong>poslenim pa samo <strong>za</strong>radi<strong>za</strong>mujanja financiranja <strong>za</strong> okoli 1.000.000 EUR (NM 186).Izstopa tudi primer (NM 60), kjer so uradne osebe v nasprotju s54
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državi<strong>za</strong>upanja ljudi v državne institucije in njene legitimne moči 19in v oškodovanju bivalnega okolja. 203.2 Najpogostejša področja vpliva korupcije na (pravno)državoKot je razvidno iz grafa 1, si področja po pogostosti, kjerje bila identificirana korupcija, sledijo po naslednjem vrstnemredu: upravni postopek, 21 javna naročila in drugi razpisi,razpolaganje s stvarnim premoženjem, zdravstvo in farmacija,okolje in prostor, <strong>za</strong>poslovanje in druga področja znotrajskupne kode »Področja«.3.2.1 Vplivanje na potek upravnega postopka (»Vrsta postopka:upravni postopek«)Vsebinska anali<strong>za</strong> načelnih mnenj (koda »Vrsta postopka:upravni postopek«) pokaže, da je največ korupcijskih ravnanjstorjenih z določenim ne<strong>za</strong>konitim vplivanjem storilcana celotni potek (upravnega) postopka (122 primerov ali 76odstotkov). 22 Pristranske odločitve državnih (upravnih) organov,<strong>za</strong>radi katerih prihaja do (hotenega, želenega) nepopolnougotovljenega dejanskega stanja, brez ustrezno utemeljenihdokazil, na katere se sicer te odločitve sklicujejo, in kis takšnim ravnanjem nato vplivajo na potek odločanja, nisoprimerna podlaga konkretnim pravnim aktom, ne glede na to,ali državni organ s temi akti posamezniku kakšno pravico podeljujeali jemlje. Uradna oseba je v postopku, v katerem odločao pravicah ali dolžnostih posameznika, vselej dolžna, daštevilnimi predpisi odločile, da lahko določen subjekt edini opravljadoločene storitve, <strong>za</strong>radi česar naj bi se na letni ravni stroškidržave povečali <strong>za</strong> 1,6 milijona EUR.19V časih gospodarske krize, ko ni na razpolago dovolj delovnihmest, je v družbi čedalje bolj uveljavljeno prepričanje, da se <strong>za</strong>poslitevlahko dobi zgolj s t. i. poznanstvi in dobrimi kontakti –neformalnimi mrežami (glej tudi Dobovšek in Meško, 2008). Nata način se seveda izgublja <strong>za</strong>upanje v pridobitev <strong>za</strong>poslitve pridržavnih institucijah oziroma se posredno tudi izgublja <strong>za</strong>upanjev državne institucije, kjer pa sploh velja, da se <strong>za</strong>poslitve ne dobibrez <strong>za</strong>veznikov znotraj organov. To jasno potrjujejo tudi korupcijskaravnanja, še posebej v primeru NM 167, ko so uradne osebeže vnaprej, še pred dejansko objavo javnega natečaja, določile inizbrale kandidate <strong>za</strong> <strong>za</strong>sedbo prostih delovnih mest, kar predstavljakršitev Zakona o javnih uslužbencih.20Več ne<strong>za</strong>konitih legali<strong>za</strong>cij nedovoljenih posegov v okolje (na primerNM 73 in NM 74).21Gre <strong>za</strong> področje, ki smo ga identificirali pri skupini kod »Postopek«.22Primer načelnega mnenja št. 164, kjer je bilo ugotovljeno, da so uradneosebe centrov <strong>za</strong> socialno delo pri opravljanju strokovnih nalog<strong>za</strong> ureditev izvrševanja roditeljske pravice in stikov z otroki pristranskoodločale v postopku ter tako enemu od staršev omogočileneupravičeno prednost v nadaljnjih postopkih dodeljevanja otroka.pred dokončno odločitvijo pridobi in z ustrezno skrbnostjopreizkusi vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih nato sprejmeodločitev, ki lahko v vsakem pogledu prestane preizkus<strong>za</strong>konitosti v procesnem in materialnopravnem pomenu. Čeorgan ne ravna strokovno in nepristransko, prihaja do zgorajomenjenih kršitev (opustitev) dolžnega ravnanja.Komisija se je v načelnih mnenjih velikokrat srečala tudis takim vprašanjem – kršitvijo, pri kateri so pri odločanjuuradno osebo vodili drugi interesi – v nasprotju z objektivnomaterialno resnico. Komisija je v enem izmed primerov (NM179) ocenila, da bi morala uradna oseba (inšpektor) skladno stemeljnimi pravnimi načeli ugotoviti resnično dejansko stanjein pri tem upoštevati vsa pomembna dejstva, ne le tistih, ki jihje v postopku predložila le ena stranka, da sploh lahko pravilnouporabi (materialno) pravo. 23 Kot drug podoben primer(NM 212) naj navedemo ravnanje uradne osebe ministrstva,ki iz upravnega postopka v nasprotju z načelom materialneresnice ni izločila vseh pristranskih oseb; tako je ustvarila pogoje<strong>za</strong> pristransko odločanje v upravni <strong>za</strong>devi in s tem enistranki omogočila korist.3.2.2 Javna naročanja in razpisiIz grafa je razvidno, da je bilo 63 primerov (več kot polovicavseh primerov korupcije), vplivanj in kršitev načel pravnedržave predvsem na področju javnih naročanj (glej koda»Področje: javna naročila in drugi razpisi«). Da so javna naročanjanajpomembnejši standard »zdravega gospodarstva«,ugotavlja že praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kiv svojih odločitvah 24 pravi, da ima postopek javnega naročanjapoleg siceršnje neoblastne narave sestavine, ki kažejo na državnooblastno urejanje. Eden od pomembnih ciljev urejanjajavnih naročil namreč izhaja iz dejstva, da so javna naročilapogosto načrtno sprejet instrument državne politike, ki jelahko usmerjena k različnim ciljem, na primer: skrb <strong>za</strong> obramboin nacionalno varnost, oživitev gospodarstva, skrb <strong>za</strong>konkurenčnost narodnega gospodarstva, skrb <strong>za</strong> posameznepanoge, skrb <strong>za</strong> enakomeren regionalni razvoj in gospodarskonerazvite dele države. Še več, kot je razvidno iz NM 162,so javna naročila <strong>za</strong>radi svoje pomembnosti in uradne objavena splošno ključna <strong>za</strong> uresničevanje načel demokratične in23Popolnoma enako velja <strong>za</strong> pooblaščene uradne osebe – policiste.Iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskegasodišča <strong>za</strong> človekove pravice namreč izhaja, da sta nepristranskostin poštenost med glavnimi sestavinami stvarne in moralno-etičneupravičenosti (legitimnosti) delovanja policije in drugih represivnihorganov države proti posamezniku, na primer US RS št. Up-555/03-41, Up-827/04-26.24Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-264/99(Uradni list RS, št. 97/00).55
- Page 1 and 2:
ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3:
Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc