Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49Opredelitev termina »intelligence« kot obveščevalnegaprocesa najdemo tudi v uradnih dokumentih EU. TakoOkvirni sklep Sveta (Council Framework Decision, 2006) opoenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkovmed organi kazenskega pregona držav članic Evropske unijedefinira kriminalističnoobveščevalno delovanje/operacijo kotfazo v postopku, ki še ni dosegla kriminalistične preiskave kaznivegadejanja, znotraj katere pristojni policijski organi, ki sopo nacionalni zakonodaji pristojni za zbiranje, obdelovanje inanalizo informacij o kaznivih dejanjih in kriminalnih dejavnostih,ugotavljajo, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila vprihodnosti storjena konkretna kazniva dejanja.Probleme, ki jih analiziramo, nakazuje prevod angleškegateksta Okvirnega sklepa Sveta o poenostavitvi izmenjaveinformacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskegapregona držav članic Evropske unije, ki je uporabljenv Uredbi o poenostavitvi izmenjave informacij in podatkovmed Policijo in Carinsko upravo Republike Slovenije terpristojnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije(2008). Uredba, ki predstavlja implementacijo Okvirnegasklepa Sveta o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnihpodatkov med organi kazenskega pregona državčlanic Evropske unije v slovenski pravni red, pravi: »zbiranjepodatkov o kaznivem dejanju – pomeni stopnjo v postopku,ki še ni dosegla stopnje preiskave kaznivega dejanja, znotrajkatere pristojni organ, ki je po zakonodaji pristojen za zbiranje,obdelovanje in analizo informacij o kaznivih dejanjih,ugotavlja, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila v prihodnostistorjena konkretna kazniva dejanja«. Iz tega prevodakot tudi iz samega naslova uredbe nepoučeni bralec sploh nemore razbrati, da pravni akt vsebuje določila, ki se nanašajona kriminalističnoobveščevalno dejavnost. Prav tako se termin»podatek« in »informacija« uporabljata kot sinonima,kar pa, kot kaže naša analiza, ni pravilno.Ta primer nam nazorno pokaže, kako lahko pomanjkanjeslovenske kriminalističnoobveščevalne terminologije in njenopomanjkljivo poznavanje v celoti spremeni razumevanjedoločenih pravnih aktov ter predstavlja potencialni vir težavpri njihovi implementaciji.Vendar pa je pregled relevantnih korpusov ter strokovnein znanstvene literature pokazal, da obstajajo različna poimenovanjaza pojem, ki označuje kriminalističnoobveščevalniproces. Tako v besedilnem korpusu Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša (http://bos.zrc-sazu.si) najdemo dvazadetka za izraz »kriminalistična obveščevalna dejavnost«,v Evrokorpusu (http://evrokorpus.gov.si) najdemo dva zadetkaza priredno zloženko »kriminalistično-obveščevalni«,ki se uporablja v povezavi s podatkom in službo, v korpusuFidaplus (http://www.fidaplus.net) pa najdemo dva zadetka, insicer enega za »kriminalistično obveščevalni načrt« in drugegav obliki drugega sklona za izraz »kriminalistična obveščevalnadejavnost«. V različni strokovni in znanstveni literaturi pa zasledimouporabo izrazov, kot so »kriminalistično obveščevalnadejavnost«, »kriminalistična obveščevalna dejavnost«, »kriminalistično-obveščevalnadejavnost«, »kazensko obveščevalnadejavnost«, »varnostno-obveščevalna dejavnost«.Tudi uradni dokumenti državnih organov vsebujejo različneizraze za uporabo obveščevalne dejavnosti na področjukriminalitete. Tako se v osnutku Resolucije o nacionalnemprogramu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobjeod leta 2012 do leta 2016 uporablja izraz »kriminalistično obveščevalnadejavnost«, v osnutku Zakona o nalogah in pooblastilihpolicije pa najdemo v identičnem zakonu, objavljenemna dveh različnih spletnih naslovih, različno uporabo termina,in sicer enkrat se uporablja »kriminalistična obveščevalnadejavnost« (www.sindikat-policistov.si), drugič pa »kriminalističnoobveščevalna dejavnost« (http://www.mnz.gov.si).Glede na to, da naša analiza ugotavlja, da je prišlo do vzporednegaoblikovanja več terminoloških rešitev, je, kot ugotavljatudi Loger Berginc (2009: 68), treba te različne terminološkerešitve z dogovorom poenotiti. Pri tem si lahko pomagamo sterminološkimi načeli, ki dajejo prednost terminu, ki:— je pomensko ustreznejši, natančnejši in jasnejši;— se bolje vključuje v že obstoječi terminološki sistem;— bolj ustreza sistemu slovenskega knjižnega jezika;— je bolj ustaljen;— nima ekspresivne vrednosti;— je krajši (eno- ali dvobesedni);— ni moteče podoben kakšnemu že znanemu izrazu izistega pojmovnega polja ali besedi iz splošnega jezika, ki pomenskozavaja.Upoštevajoč prej omenjena terminološka načela v zvezis terminom, ki naj bi poimenoval uporabo obveščevalne dejavnostina področju zatiranja in preprečevanja kriminalitete,je uporaba novotvorjenke, in sicer podredne pridevniškezloženke »kriminalističnoobveščevalna«, ki skupaj z besedo»dejavnost« tvori dvobesedni termin, najprimernejši načinpoimenovanja. 13 S tem se vzpostavljata natančnost in nedvoumnostpoimenovanja brez dodatnih konotacij.Z novim terminom bi lahko takoj odpravili napačno uporabopriredne pridevniške zloženke »kriminalistično-obveščevalna«dejavnost, ki napeljuje na to, da govorimo o dveh enakovrednihdejavnostih, in sicer kriminalistični in obveščevalni,13Podoben primer pridevniške zloženke najdemo pri poimenovanju»kriminalističnotehnična dejavnost« ali »kriminalističnotehničnapreiskava«.46