<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 39-49analitične izdelke (obveščevalne informacije, analize, ocene,napovedi in druge oblike celovitih obveščevalnih izdelkov) inkončne izdelke, ki so po njegovem izdelki obveščevalne dejavnostiin so po vsebini in obliki prilagojeni analitični izdelki,namenjeni uporabniku <strong>za</strong> neposredno uporabo, kar verjetnopomeni, da so analitiki v obveščevalni izdelek vključili priporočila<strong>za</strong> ukrepanje. Kot smo ugotovili, pa bi morali kriminalističnianalitiki tovrstna priporočila vedno vključiti v končnokriminalističnoobveščevalno informacijo oziroma kriminalističnoobveščevalniizdelek.Strinjamo se, da lahko v širšem smislu vsako analiziranoinformacijo, ki predstavlja segment v kriminalističnoobveščevalnemciklusu, poimenujemo kriminalističnoobveščevalnainformacija. To poimenovanje, ki ga uporablja večina tujihstrokovnjakov, se predvsem uporablja na splošno <strong>za</strong> vse informacije,ki jih je analizirala kriminalistična analitika. Ko pase <strong>za</strong>čne vzpostavljati kriminalističnoobveščevalna dejavnostna višji ravni in tako prerašča v poslovni model policijske organi<strong>za</strong>cijes standardiziranimi kriminalističnoobveščevalnimiizdelki (koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti),je po našem mnenju primerneje, da se termin kriminalističnoobveščevalnainformacija nadomesti s terminom kriminalističnoobveščevalniizdelek, ki bolj odraža kompleksnostvsebine analitičnega izdelka. 84 »Criminal intelligence« kot kriminalističnoobveščevalniprocesUgotovili smo, da ima angleška beseda »intelligence« trojnipomen, in sicer lahko pomeni proces, končni izdelek obveščevalnedejavnosti in strukturo, ki je odgovorna <strong>za</strong> izvajanjete dejavnosti. Ratcliffe (2004) ugotavlja, da je kriminalističnoobveščevalnastruktura sestavljena iz formalnih in neformalnihmrež ljudi. Sem poleg policijskih obveščevalnih uradnikovin kriminalističnih analitikov, ki se tradicionalno štejejo kotčloveški del kriminalističnoobveščevalne strukture, uvrščamotudi ljudi na vodstvenih funkcijah, ki določajo naloge in angažirajokriminalističnoobveščevalno dejavnost <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanjevpliva na kriminalno okolje. Kriminalističnoobveščevalnedejavnosti se pretežno izvajajo v kriminalističnoobveščeval-8Tako na primer v okviru Nacionalnega obveščevalnega modelaZdruženega kraljestva razlikujejo med devetimi analitičnimiizdelki oziroma anali<strong>za</strong>mi, to so: rezultatska anali<strong>za</strong>, anali<strong>za</strong> kriminalnegavzorca, anali<strong>za</strong> tržnega profila, anali<strong>za</strong> poslovnega kriminalnegaprofila, mrežna anali<strong>za</strong>, anali<strong>za</strong> ciljnega profila, anali<strong>za</strong>demografskih/socialnih trendov, anali<strong>za</strong> ogroženosti in operativnakriminalističnoobveščevalna ocena ter štirimi obveščevalnimiizdelki, ki so proizvod kombiniranja različnih analitičnih izdelkovoziroma analiz, to pa so: strateška ocena, taktična ocena, subjektniprofil in problemski profil (Harfield in Harfield, 2008: 101–104).nih enotah. Drugače pa je pri konceptu obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti, saj v tem primeru celotna policijska organi<strong>za</strong>cijadeluje kot poslovni model, v katerem vsak od <strong>za</strong>poslenihposredno ali neposredno prispeva k delovanju modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. 9Mednarodno združenje policijskih šefov (InternationalAssociation of Chiefs of Police – IACP) opredeljuje kriminalističnoobveščevalnodejavnost kot policijsko dejavnost, katereposlanstvo je <strong>za</strong>konito zbiranje informacij iz vseh razpoložljivihvirov ter njihovo analiziranje z namenom <strong>za</strong>gotavljanjataktičnih in strateških kriminalističnoobveščevalnih informacij10 o obstoju in identiteti oseb in združb, ki so osumljenekaznivih dejanj, ter o njihovih razpoložljivih sredstvih. S temnaj bi se izboljšalo preprečevanje in omejevanje kriminaliteteter lažje dosegali cilji in prioritete, ki jih ima policijskaorgani<strong>za</strong>cija. Končni izdelek tega procesa je kriminalističnoobveščevalnainformacija, ki vsebuje združeno in analiziranoinformacijo, posredovano končnemu uporabniku <strong>za</strong>radipredvidevanja, preprečevanja ali nadzora kriminalnih dejavnosti(IACP v Peterson, 2005: 39– 40).Na podlagi spoznanja, da so kvalitetne kriminalističnoobveščevalneinformacije krvni obtok moderne policijskeorgani<strong>za</strong>cije, ki omogoča jasno razumevanje kaznivih dejanjin kriminalitete, identifikacijo aktivnih storilcev kaznivih de-9Opozoriti je treba na to, da smo s konceptom obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti dobili poslovni model, ki ni uporaben samo <strong>za</strong>področje preprečevanja in omejevanja kriminalitete, temveč tudi <strong>za</strong>druga področja policijske dejavnosti (Dvoršek in Frangež, 2009).Kljub temu pa strokovna literatura obravnava obveščevalno vodenopolicijsko dejavnost največkrat v pove<strong>za</strong>vi s področjem kriminalitete,torej bi v tem primeru lahko govorili o konceptu kriminalističnoobveščevalnovodene policijske dejavnosti oziroma »CriminalIntelligence – Led Policing«. Termin »obveščevalno vodena policijskadejavnost« lahko najdemo tudi v Evrotermu, ki kot vir navajaPotparič in Dvoršek (2010). Poleg tega pa ugotavljamo, da je bil termin»obveščevalno vodena policijska dejavnost« uporabljen že na1. srečanju kriminalističnoobveščevalnih analitikov slovenske policijev Gotenici leta 2005 (Veršnik, 2005). Pri pregledu besedilnegakorpusa Inštituta <strong>za</strong> slovenski jezik Frana Ramovša, Evrokorpusa inkorpusa Fidaplus ne najdemo nobenega <strong>za</strong>detka <strong>za</strong> ta termin.10Taktične kriminalističnoobveščevalne informacije neposrednousmerjajo kriminalistične preiskave in s tem prispevajo k njihovemuuspešnemu <strong>za</strong>ključku, medtem ko so strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije namenjene širšemu in dolgoročnejšemupogledu na kriminalno okolje ter so osnova <strong>za</strong> načrtovanje inrazporejanje razpoložljivih sredstev (Peterson, 2005: 3). V EU se <strong>za</strong>taktične kriminalističnoobveščevalne informacije uporablja termin»operativna kriminalističnoobveščevalna informacija«, in sicer<strong>za</strong>radi Europolove delitve na operativne in strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije. Europolova opredelitev se vsebinskoujema s prej omenjeno ameriško razdelitvijo na taktične in strateškekriminalističnoobveščevalne informacije (Europol, 2000).44
Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostijanj, ugotavljanje pove<strong>za</strong>nih kaznivih dejanj in predvidevanjenastanka problemov (HMIC, 1997: 1), se je <strong>za</strong>čela kriminalističnoobveščevalnadejavnost razvijati v smeri konceptaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. Pri konceptuobveščevalno vodene policijske dejavnosti se v nasprotju stradicionalističnim razumevanjem in uporabo obveščevalnedejavnosti kot izključne podpore posameznih preiskav predvidevauporaba kriminalističnoobveščevalnih informacij pristrateškem planiranju in razporejanju razpoložljivih sredstev.Vidimo torej, da je kriminalističnoobveščevalna dejavnostv bistvu proces, ki <strong>za</strong>jema več faz. Zaradi tega si tudi v policijskihorgani<strong>za</strong>cijah pomagajo pri formaliziranju posameznihsegmentov kriminalističnoobveščevalne dejavnosti z obveščevalnimciklusom, ki običajno obsega šest stopenj: usmerjanje(opredelitev nalog), zbiranje informacij, vrednotenje informacij(ocena verodostojnosti vira in kvalitete informacije), obdelava(urejanje zbranih informacij v format, ki je primeren<strong>za</strong> dostopanje do njih in njihovo analiziranje), analiziranjein razširjanje (posredovanje uporabnikom) (Europol, 2000).Opozoriti pa velja, da različni strokovnjaki delijo obveščevalniciklus na različno število faz, in sicer <strong>za</strong>radi tega, ker celotenproces, zlasti fazo analiziranja, različno podrobno razčlenijo.Kriminalističnoobveščevalno dejavnost kot proces lahkotorej v širšem smislu poenostavljeno opredelimo kot policijsko(preiskovalno) dejavnost in filozofijo, katere osnovni elementiso organizirano zbiranje informacij, njihovo analiziranje in posredovanjekončnih izdelkov <strong>za</strong> potrebe podpore učinkovitegapreprečevanja in omejevanja kriminalitete na vseh ravneh.V ožjem smislu pa se kriminalističnoobveščevalna dejavnostopredeljuje kot stopnja zbiranja obveščevalnih informacijo kaznivih dejanjih v fazi, ko se še ni <strong>za</strong>čel predkazenski postopekv smislu preiskave kaznivega dejanja. Ta dejavnost sev angleškem jeziku najpogosteje opredeli kot »criminal intelligenceoperation« (kriminalističnoobveščevalno delovanje) 1111»Kriminalističnoobveščevalno delovanje« je najustreznejši prevodtermina »criminal intelligence operation«, glede na to, dase uporaba angleškega termina nanaša na razumevanje kriminalističnoobveščevalnedejavnosti izključno v ožjem smislu. Taproces predpostavlja med drugim tudi uporabo prikritih ukrepov<strong>za</strong> zbiranje informacij o sumih kaznivega dejanja, ko se predkazenskipostopek formalno še ni <strong>za</strong>čel. V primerih, ko policijske inobveščevalne službe uporabljajo prikrite ukrepe, se najpogostejeuporabljajo termini, kot so prikrito delovanje, uporaba prikritihpreiskovalnih ukrepov, tajno delovanje (ta pojem hkrati predstavljaenega od prikritih preiskovalnih ukrepov, ki ga definira ZKP).Izhajajoč iz tega, ocenjujemo, da bi uporaba termina »kriminalističnoobveščevalnodelovanje« najbolj odražala bistvo uporabekriminalističnoobveščevalne dejavnosti v fazi pred formalnim<strong>za</strong>četkom predkazenskega postopka, kjer se že lahko uporabljajodoločeni <strong>za</strong>konsko regulirani prikriti preiskovalni ukrepi.in se s tem razlikuje od kriminalistične preiskave, ki potekav okviru predkazenskega postopka. De Buseer (2007: 36–37)pravi, da je kriminalističnoobveščevalno delovanje namenjenougotavljanju, ali obstaja možnost storitve enega ali več kaznivihdejanj v prihodnosti, v nasprotju s kriminalistično preiskavo, kije namenjena zbiranju informacij <strong>za</strong> ugotavljanje in potrjevanjedejstev, oseb in okoliščin glede enega ali več znanih konkretnihkaznivih dejanj. Bistvena razlika med kriminalističnoobveščevalnimdelovanjem in kriminalistično preiskavo je tudi v tem,da kriminalističnoobveščevalno delovanje izvaja samostojnopolicijska organi<strong>za</strong>cija, kriminalistično preiskavo pa pravilomavodijo in nadzirajo neodvisni pravosodni organi (tožilec,preiskovalni sodnik). De Busser (2007: 37) tudi ugotavlja, dana podlagi rezultata kriminalističnoobveščevalnega delovanjav ožjem smislu ni nujno, da se bo <strong>za</strong>čela uradna kriminalističnapreiskava v okviru določil predkazenskega postopka. 12Kriminalističnoobveščevalno delovanje je namreč ločeno odkriminalistične preiskave, ki se izvaja v okviru uradnega predkazenskegapostopka. Pridobljene kriminalističnoobveščevalneinformacije v fazi kriminalističnoobveščevalnega delovanjase šele naknadno vključijo v dosje, ki se vodi v okviru kriminalističnepreiskave, če se ugotovi pove<strong>za</strong>va s konkretnim kaznivimdejanjem, ki je predmet kriminalistične preiskave.12Z vidika slovenske preiskovalne prakse bi lahko rekli, da kriminalističnoobveščevalnodelovanje <strong>za</strong>jema klasično in/ali prikritozbiranje informacij (vendar ne neprekinjeno in ponavljajoče se vsmislu 149.a člena ZKP), da bi se zbrali razlogi <strong>za</strong> sum storitvekaznivega dejanja, da bi preiskovalci <strong>za</strong>čeli predkazenski postopekoziroma potrdili utemeljene razloge <strong>za</strong> sum priprave ali storitvekaznivega dejanja ali da bi lahko sprožili postopke <strong>za</strong> prikrito zbiranjeobvestil po 149.a členu ZKP. V preteklosti se je <strong>za</strong> preiskovalnedejavnosti, ki naj bi podkrepile utemeljenost uporabe prikritihpreiskovalnih ukrepov uporabljal izraz »operativni nadzor«. Čepoteka takšno kriminalističnoobveščevalno delovanje zoper določeneosebe sistematično na širšem prostoru (Evropske unije),mora biti tudi posebej pravno urejeno. Zakon o policiji v 36.a in36.b členu, upoštevajoč določbe Konvencije o izvajanju schengenskegasporazuma, tako vsebuje določila, ki jih vsebinsko lahkoumestimo v kriminalističnoobveščevalno delovanje. Ta dva členadoločata, da »če obstajajo utemeljeni razlogi <strong>za</strong> sum, da določenaoseba izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje iz drugega odstavkatega člena, ali kadar na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljenena podlagi informacij, pridobljenih v skladu z <strong>za</strong>konom, zlastina podlagi operativnih informacij policije, podanih kazenskihovadb, uvedenih kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočnodokončani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane,obstaja utemeljen razlog <strong>za</strong> sum, da bo tudi v prihodnje izvrševalakazniva dejanja iz drugega in šestega odstavka tega člena, selahko zoper to osebo ali vozilo odredi razpis prikritega evidentiranjaali namenske kontrole, ki se vnese v schengenski informacijskisistem.« Razpis prikritega evidentiranja s pisno odredbo dovolidržavni tožilec na pisni predlog policije. Izvajanje ukrepa lahkotraja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njegovo trajanjes pisno odredbo podaljša vsakič <strong>za</strong> tri mesece. Skupno lahkoukrep traja največ 24 mesecev.45
- Page 1 and 2: ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80: Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82: Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83: Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc