Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49analitične izdelke (obveščevalne informacije, analize, ocene,napovedi in druge oblike celovitih obveščevalnih izdelkov) inkončne izdelke, ki so po njegovem izdelki obveščevalne dejavnostiin so po vsebini in obliki prilagojeni analitični izdelki,namenjeni uporabniku za neposredno uporabo, kar verjetnopomeni, da so analitiki v obveščevalni izdelek vključili priporočilaza ukrepanje. Kot smo ugotovili, pa bi morali kriminalističnianalitiki tovrstna priporočila vedno vključiti v končnokriminalističnoobveščevalno informacijo oziroma kriminalističnoobveščevalniizdelek.Strinjamo se, da lahko v širšem smislu vsako analiziranoinformacijo, ki predstavlja segment v kriminalističnoobveščevalnemciklusu, poimenujemo kriminalističnoobveščevalnainformacija. To poimenovanje, ki ga uporablja večina tujihstrokovnjakov, se predvsem uporablja na splošno za vse informacije,ki jih je analizirala kriminalistična analitika. Ko pase začne vzpostavljati kriminalističnoobveščevalna dejavnostna višji ravni in tako prerašča v poslovni model policijske organizacijes standardiziranimi kriminalističnoobveščevalnimiizdelki (koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti),je po našem mnenju primerneje, da se termin kriminalističnoobveščevalnainformacija nadomesti s terminom kriminalističnoobveščevalniizdelek, ki bolj odraža kompleksnostvsebine analitičnega izdelka. 84 »Criminal intelligence« kot kriminalističnoobveščevalniprocesUgotovili smo, da ima angleška beseda »intelligence« trojnipomen, in sicer lahko pomeni proces, končni izdelek obveščevalnedejavnosti in strukturo, ki je odgovorna za izvajanjete dejavnosti. Ratcliffe (2004) ugotavlja, da je kriminalističnoobveščevalnastruktura sestavljena iz formalnih in neformalnihmrež ljudi. Sem poleg policijskih obveščevalnih uradnikovin kriminalističnih analitikov, ki se tradicionalno štejejo kotčloveški del kriminalističnoobveščevalne strukture, uvrščamotudi ljudi na vodstvenih funkcijah, ki določajo naloge in angažirajokriminalističnoobveščevalno dejavnost za zagotavljanjevpliva na kriminalno okolje. Kriminalističnoobveščevalnedejavnosti se pretežno izvajajo v kriminalističnoobveščeval-8Tako na primer v okviru Nacionalnega obveščevalnega modelaZdruženega kraljestva razlikujejo med devetimi analitičnimiizdelki oziroma analizami, to so: rezultatska analiza, analiza kriminalnegavzorca, analiza tržnega profila, analiza poslovnega kriminalnegaprofila, mrežna analiza, analiza ciljnega profila, analizademografskih/socialnih trendov, analiza ogroženosti in operativnakriminalističnoobveščevalna ocena ter štirimi obveščevalnimiizdelki, ki so proizvod kombiniranja različnih analitičnih izdelkovoziroma analiz, to pa so: strateška ocena, taktična ocena, subjektniprofil in problemski profil (Harfield in Harfield, 2008: 101–104).nih enotah. Drugače pa je pri konceptu obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti, saj v tem primeru celotna policijska organizacijadeluje kot poslovni model, v katerem vsak od zaposlenihposredno ali neposredno prispeva k delovanju modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. 9Mednarodno združenje policijskih šefov (InternationalAssociation of Chiefs of Police – IACP) opredeljuje kriminalističnoobveščevalnodejavnost kot policijsko dejavnost, katereposlanstvo je zakonito zbiranje informacij iz vseh razpoložljivihvirov ter njihovo analiziranje z namenom zagotavljanjataktičnih in strateških kriminalističnoobveščevalnih informacij10 o obstoju in identiteti oseb in združb, ki so osumljenekaznivih dejanj, ter o njihovih razpoložljivih sredstvih. S temnaj bi se izboljšalo preprečevanje in omejevanje kriminaliteteter lažje dosegali cilji in prioritete, ki jih ima policijskaorganizacija. Končni izdelek tega procesa je kriminalističnoobveščevalnainformacija, ki vsebuje združeno in analiziranoinformacijo, posredovano končnemu uporabniku zaradipredvidevanja, preprečevanja ali nadzora kriminalnih dejavnosti(IACP v Peterson, 2005: 39– 40).Na podlagi spoznanja, da so kvalitetne kriminalističnoobveščevalneinformacije krvni obtok moderne policijskeorganizacije, ki omogoča jasno razumevanje kaznivih dejanjin kriminalitete, identifikacijo aktivnih storilcev kaznivih de-9Opozoriti je treba na to, da smo s konceptom obveščevalno vodenepolicijske dejavnosti dobili poslovni model, ki ni uporaben samo zapodročje preprečevanja in omejevanja kriminalitete, temveč tudi zadruga področja policijske dejavnosti (Dvoršek in Frangež, 2009).Kljub temu pa strokovna literatura obravnava obveščevalno vodenopolicijsko dejavnost največkrat v povezavi s področjem kriminalitete,torej bi v tem primeru lahko govorili o konceptu kriminalističnoobveščevalnovodene policijske dejavnosti oziroma »CriminalIntelligence – Led Policing«. Termin »obveščevalno vodena policijskadejavnost« lahko najdemo tudi v Evrotermu, ki kot vir navajaPotparič in Dvoršek (2010). Poleg tega pa ugotavljamo, da je bil termin»obveščevalno vodena policijska dejavnost« uporabljen že na1. srečanju kriminalističnoobveščevalnih analitikov slovenske policijev Gotenici leta 2005 (Veršnik, 2005). Pri pregledu besedilnegakorpusa Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, Evrokorpusa inkorpusa Fidaplus ne najdemo nobenega zadetka za ta termin.10Taktične kriminalističnoobveščevalne informacije neposrednousmerjajo kriminalistične preiskave in s tem prispevajo k njihovemuuspešnemu zaključku, medtem ko so strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije namenjene širšemu in dolgoročnejšemupogledu na kriminalno okolje ter so osnova za načrtovanje inrazporejanje razpoložljivih sredstev (Peterson, 2005: 3). V EU se zataktične kriminalističnoobveščevalne informacije uporablja termin»operativna kriminalističnoobveščevalna informacija«, in sicerzaradi Europolove delitve na operativne in strateške kriminalističnoobveščevalneinformacije. Europolova opredelitev se vsebinskoujema s prej omenjeno ameriško razdelitvijo na taktične in strateškekriminalističnoobveščevalne informacije (Europol, 2000).44