Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Damjan Potparič, Anton Dvoršek: Oblikovanje osnovne terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnostiSicer pa se obveščevalna dejavnost pogosto opredeljuje inrazume tako, kot jo je opredelil Herman (v Podbregar, 2008:24), ki pravi, da je to vrsta znanja, vrsta organizacije, ki proizvajato znanje, in sama dejavnost organizacije, ki to dejavnostizvaja. Obveščevalna dejavnost tako predstavlja izvajanje obveščevalnegaciklusa, v katerem se izvajajo faze načrtovanja,zbiranja, analiziranja in posredovanja informacij.Na angleškem govornem območju se termin »intelligence«v povezavi s policijsko dejavnostjo dokaj pogosto pravtako opredeljuje s tremi različnimi pomeni, in sicer (Ratcliffe,2004: 7; United Nations Office on Drugs and Crime, 2006: 7):• proces zbiranja, analize in interpretacije informacij, kinam pojasni njihov pomen;• organizacijska enota, ki je odgovorna za zbiranje, obdelovanjein analizo informacij;• končni izdelek prej omenjenega procesa oziroma organizacijskeenote.To pomeni, da ima beseda v angleškem jeziku širši pomen,kot ga ima njen dobesedni prevod v slovenščino; slovenščinane premore enega termina, ki bi lahko kot termin »intelligence«predstavljal tri različne pomene. Za različne pomenetako v slovenskem jeziku uporabljamo različne izraze, katerihpravilna uporaba zmanjšuje možnost nesporazumov. Za termin»intelligence« se tako v domači in prevedeni tuji literaturiuporabljajo naslednji izrazi:• za proces: (kriminalistično)obveščevalna dejavnost, obveščevalnodelovanje, obveščevalni proces in obveščevalni ciklus;• za strukturo: (kriminalistično)obveščevalna struktura,obveščevalni sistem, obveščevalna skupnost, obveščevalna organizacijaali obveščevalna enota;• za izdelek: (kriminalistično)obveščevalni podatek, obveščevalnainformacija, obveščevalni izdelek, obveščevalni proizvodali obveščevalni produkt.Analiza slovenskih terminoloških slovarjev je pokazala,da je uporaba termina »intelligence« v praksi dokaj različna.Že omenjeni angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološkislovar na področju kriminologije in kazenskopravnihznanosti (Sket, 1997) ne vsebuje samostojnega termina »intelligence«,temveč ga prikazuje le kot pridevnik v povezavis službo. Pomanjkljivo prevajanje termina »intelligence« jerazvidno tudi pri vpogledu v Evroterm, 3 kjer se ta termin različnoprevaja na vojaškem in na obveščevalnem področju:3Evroterm je terminološka zbirka izrazov, ki je nastala z namenom,da zagotovi čim bolj poenoteno rabo terminologije pri pripravislovenske različice pravnih aktov EU ter v drugih dokumentih inprevodih (http://evroterm.gov.si).• na vojaškem področju se prevaja kot obveščevalna informacija.Dodana je tudi definicija termina »intelligence«, kipoleg končnega izdelka pri obdelavi podatkov o drugih narodih,sovražnih ali potencialno sovražnih silah ali elementihali območjih dejanskega ali možnega delovanja obsega tudidejavnost, katere rezultat je navedeni izdelek, in organizacije,dejavne na tem področju. Kot referenco za ta prevodEvroterm navaja Angleško-slovenski vojaški terminološkislovar (MORS, 2006); 4• na obveščevalnem področju se termin »intelligence«prevaja kot obveščevalni podatek. Kot referenco za ta prevodEvroterm navaja Slovensko-angleški slovar obveščevalnih izrazov(SOVA). 5Ugotovimo lahko, da Evroterm korektno prevaja »intelligence«na vojaškem področju, pomanjkljivo pa na obveščevalnem,prevod za policijsko (kriminalistično) področje pasploh ne obstaja.Tudi nekateri slovenski avtorji dokaj nejasno opredeljujejotermin »intelligence« in s tem vnašajo nejasnost pri njegovemprenosu v slovenski prostor. Tako Črnčec (2009: 34)termin »intelligence« najprej izenači z obveščevalno dejavnostjo,ki jo potem opredeli na tri različne načine: kot zgornjoplast obveščevalnoinformacijske piramide in zmožnost sprejemanjaocen in koherentnega prilagajanja okoliščinam, kotdejavnost, ki je povezana s pridobivanjem podatkov nacionalnihobveščevalnih struktur, in širše (po njegovem mnenjubritanska uporaba), kot katero koli družbeno organizacijo. Taopredelitev termina »intelligence« pa je pomanjkljiva, ker, kotsmo že prej ugotovili, v slovenskem jeziku ne moremo z enobesedo zajeti procesa, strukture in končnega izdelka.Razumevanje termina »intelligence« kot procesa, strukturein končnega izdelka najdemo pri nekdanjem vodji kriminalističneanalitike v slovenski kriminalistični policiji, ki pravi,da lahko termin »obveščevalno« uporabimo za opis procesapojasnjevanja informacije, s katerim ji damo pomen. Terminse uporablja tudi za opis skupine ljudi in določenih enot, kizbirajo in analizirajo informacije. Poleg tega pa z njim lahko4Pregled Angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja(Brinc, D., in drugi, 2006: 147–148) nam pokaže, da ni doslednostipri uporabi prevoda »intelligence« saj se pri prevajanju »intelligencecycle« za poimenovanje istega pojma enkrat uporablja termin»obveščevalna informacija«, drugič pa termin »obveščevalnipodatek«.5Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agencije (SOVA) v 2.členu, ki opredeljuje osnovne naloge SOVE, govori o pridobivanjupodatkov, vrednotenju podatkov in posredovanju informacijiz tujine ali v povezavi s tujino. Zanimivo pa zakon ne vsebuje nititermina »obveščevalna informacija« niti termina »obveščevalnipodatek«.2. j41