Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

12.07.2015 Views

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38Relationship between societal characteristics and very serious roadtraffic accidentsMiran Mitar, Ph.D., Assistant Professor, B.A. in sociology, M.A. in defence studies, Ph.D. in defence studies.His professional interests are the methodology of researching security phenomena, security assessments relatedto modern society, and international research on security, threat assessment and crime. He is Head of the Chair forSocial Sciences, Humanities and Methodology at the Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor.E-mail address: miran.mitar@uni-mb.siBoštjan Žnidaršič, B.A. in defence studies, Senior Police Officer, Assistant Commander at Postojna Police Station.His main area of work is road traffic safety. E-mail address: bostjan.znidarsic@policija.siThe main purpose of this article is to compare recent trends in road safety (expressed as the number of deaths in road trafficaccidents per 100,000 inhabitants) in Slovenia and in the EU’s 27 member states, and to analyse the relationship between the numberof road traffic accident deaths and certain life quality indicators (e.g. GDP, PPP, HDI and the Gini coefficient). The systemic theoreticalapproach (the theory of social entropy) shows the underlying trends (2000–2010) and comparisons between the number of deaths in2009 for the various indicators selected (e.g. GDP, PPP, HDI and the Gini coefficient, using data from 2007). The data are taken fromEurostat databases and from Human Developments Reports. The number of traffic victims in Slovenia has halved in the last decade (6.7per 100,000 inhabitants), but remains above the European mean (6.2). The data analysis shows that countries with higher GDP, PPPand HDI have lower rates of road traffic victims. Therefore, the hypothesis on the relationship between social inequality (measured insocieties using the Gini coefficient) and the number of road traffic victims (per 100,000 inhabitants) cannot be confirmed. The systemstheory approach and the use of secondary data provide for a clear overview and comparison between road traffic safety characteristics,as well as for an adequate exploration of selected macro societal factors related to road traffic safety.Key words: road safety, traffic accidents, European Union, Slovenia, social entropy theoryUDC: 614.86:656.25:061.1EU38

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 39-49Oblikovanje osnovne terminologije na področjukriminalističnoobveščevalne dejavnostiDamjan Potparič, * Anton Dvoršek *Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno nov koncept policijskega dela. Razvila se je iz klasične obveščevalnedejavnosti, od katere je v veliki meri prevzela tudi izrazoslovje. V prispevku ugotavljamo nedosledno in napačnouporabo pojmov na področju klasične in kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Prispevek opozarja na potrebo počimprejšnjem oblikovanju terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki bo podlaga za nadaljnjirazvoj te dejavnosti v okviru slovenske kriminalistike pa tudi širšega področja policijskega dela v okviru novega modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. V prispevku s pomočjo kvalitativne deskriptivne analize razčlenjujemo tujoin domačo strokovno in znanstveno literaturo, identificiramo pojme, ki predstavljajo termine, in ugotavljamo, kakšnoje njihovo mesto v pojmovnem sistemu kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Raba obravnavanih izrazov je bilapreverjena v relevantnih korpusih, kar nam je pomagalo pri njihovi dokončni določitvi, urejanju in standardiziranju.Prispevek je pomemben korak k oblikovanju terminološke baze na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti.Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalne informacije, kriminalističnoobveščevalniproizvodiUDK: 343.98:81'373.461 UvodČe je Pečar leta 2001 ugotavljal, da je policijsko delo vskupnosti ena od osrednjih tem sodobnega »policinga«, ki gakvečjemu dosegata le še mednarodni organizirani kriminal inkorupcija, pa lahko danes z gotovostjo trdimo, da kriminalističnoobveščevalnadejavnost in na njej zasnovana obveščevalnovodena policijska dejavnost (Intelligence-Led Policing) sestavljatapomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja.To gibanje pomembno prispeva k izboljšanju učinkovitosti napodročju preprečevanja in omejevanja kriminalitete in postajaeden od glavnih stebrov boja proti organiziranemu kriminalu.Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno novkoncept policijskega dela. Razvil se je na angleškem govornemobmočju na podlagi izkušenj in znanja iz klasične obveščevalnedejavnosti, ki so jo v policijo prinesli vojaški incivilni obveščevalni strokovnjaki s svojim prestopom v policijskevrste. Kriminalističnoobveščevalno dejavnost lahkoopredelimo kot policijsko dejavnost, katere poslanstvo je zakonitozbiranje podatkov in informacij iz vseh razpoložljivih* Damjan Potparič, univ. dipl. obramboslovec, spec. kriminalističnegapreiskovanja, vodja Nacionalne enote Europola v Upravi kriminalističnepolicije, študent doktorskega programa na Fakultetiza varnostne vede, Univerza v Mariboru.** Anton Dvoršek, doktor prava, izr. prof. za kriminalistiko, Fakultetaza varnostne vede, Univerza v Mariboru.virov ter njihovo analiziranje zaradi zagotavljanja taktičnih instrateških kriminalističnoobveščevalnih informacij. Končniizdelek tega procesa je tako kriminalističnoobveščevalna informacija;ta po Europolovi definiciji (Brown, 2007: 338) temeljina neobdelani informaciji, ki lahko govori o kaznivemdejanju, dogodku, storilcu kaznivega dejanja, osumljencu itd.Kriminalističnoobveščevalna informacija zagotavlja dodatnoznanje o dejavnosti kriminalcev in je nadgradnja osnovneinformacije. Kriminalističnoobveščevalna informacija dajenovo znanje, ki ga prej policija ni imela, in je namenjena za izboljšanjedejavnosti policije. Tako se kriminalističnoobveščevalnainformacija pogosto označuje kot »informacija, izdelanaza delovanje«. Vsekakor pa za učinkovito delovanje celotnegaprocesa potrebujemo ustrezno organizacijsko strukturo.Ker se je kriminalističnoobveščevalna dejavnost razvila izklasične obveščevalne dejavnosti, ki je bila in je še v domeniobveščevalnih služb (civilnih in vojaških), je v veliki meri prevzelatudi njeno izrazoslovje. To je le omejeno uporabno, čeni prilagojeno specifikam policijske dejavnosti. 1 Ocenjujemo,1Bistvena razlika med obveščevalno dejavnostjo in kriminalističnoobveščevalnodejavnostjo je v tem, da prva zbira in analizirainformacije z namenom izdelave obveščevalnih informacij, kiomogočajo sprejemanje odločitev na podlagi logičnih zaključkov,za kriminalističnoobveščevalno dejavnost pa je značilno, da so kriminalističnoobveščevalneinformacije usmerjene v pridobivanjedokazov, ki omogočajo kazenski pregon. Pri obveščevalni dejavnostije tako ključnega pomena informiranje, pri kriminalistično-39

<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 39-49Oblikovanje osnovne terminologije na področjukriminalističnoobveščevalne dejavnostiDamjan Potparič, * Anton Dvoršek *Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno nov koncept policijskega dela. Razvila se je iz klasične obveščevalnedejavnosti, od katere je v veliki meri prevzela tudi izrazoslovje. V prispevku ugotavljamo nedosledno in napačnouporabo pojmov na področju klasične in kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Prispevek opo<strong>za</strong>rja na potrebo počimprejšnjem oblikovanju terminologije na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki bo podlaga <strong>za</strong> nadaljnjirazvoj te dejavnosti v okviru slovenske kriminalistike pa tudi širšega področja policijskega dela v okviru novega modelaobveščevalno vodene policijske dejavnosti. V prispevku s pomočjo kvalitativne deskriptivne analize razčlenjujemo tujoin domačo strokovno in znanstveno literaturo, identificiramo pojme, ki predstavljajo termine, in ugotavljamo, kakšnoje njihovo mesto v pojmovnem sistemu kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Raba obravnavanih izrazov je bilapreverjena v relevantnih korpusih, kar nam je pomagalo pri njihovi dokončni določitvi, urejanju in standardiziranju.Prispevek je pomemben korak k oblikovanju terminološke baze na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti.Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalne informacije, kriminalističnoobveščevalniproizvodiUDK: 343.98:81'373.461 UvodČe je Pečar leta 2001 ugotavljal, da je policijsko delo vskupnosti ena od osrednjih tem sodobnega »policinga«, ki gakvečjemu dosegata le še mednarodni organizirani kriminal inkorupcija, pa lahko danes z gotovostjo trdimo, da kriminalističnoobveščevalnadejavnost in na njej <strong>za</strong>snovana obveščevalnovodena policijska dejavnost (Intelligence-Led Policing) sestavljatapomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja.To gibanje pomembno prispeva k izboljšanju učinkovitosti napodročju preprečevanja in omejevanja kriminalitete in postajaeden od glavnih stebrov boja proti organiziranemu kriminalu.Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno novkoncept policijskega dela. Razvil se je na angleškem govornemobmočju na podlagi izkušenj in znanja iz klasične obveščevalnedejavnosti, ki so jo v policijo prinesli vojaški incivilni obveščevalni strokovnjaki s svojim prestopom v policijskevrste. Kriminalističnoobveščevalno dejavnost lahkoopredelimo kot policijsko dejavnost, katere poslanstvo je <strong>za</strong>konitozbiranje podatkov in informacij iz vseh razpoložljivih* Damjan Potparič, univ. dipl. obramboslovec, spec. kriminalističnegapreiskovanja, vodja Nacionalne enote Europola v Upravi kriminalističnepolicije, študent doktorskega programa na Fakulteti<strong>za</strong> varnostne vede, Univer<strong>za</strong> v Mariboru.** Anton Dvoršek, doktor prava, izr. prof. <strong>za</strong> kriminalistiko, Fakulteta<strong>za</strong> varnostne vede, Univer<strong>za</strong> v Mariboru.virov ter njihovo analiziranje <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>gotavljanja taktičnih instrateških kriminalističnoobveščevalnih informacij. Končniizdelek tega procesa je tako kriminalističnoobveščevalna informacija;ta po Europolovi definiciji (Brown, 2007: 338) temeljina neobdelani informaciji, ki lahko govori o kaznivemdejanju, dogodku, storilcu kaznivega dejanja, osumljencu itd.Kriminalističnoobveščevalna informacija <strong>za</strong>gotavlja dodatnoznanje o dejavnosti kriminalcev in je nadgradnja osnovneinformacije. Kriminalističnoobveščevalna informacija dajenovo znanje, ki ga prej policija ni imela, in je namenjena <strong>za</strong> izboljšanjedejavnosti policije. Tako se kriminalističnoobveščevalnainformacija pogosto označuje kot »informacija, izdelana<strong>za</strong> delovanje«. Vsekakor pa <strong>za</strong> učinkovito delovanje celotnegaprocesa potrebujemo ustrezno organi<strong>za</strong>cijsko strukturo.Ker se je kriminalističnoobveščevalna dejavnost razvila izklasične obveščevalne dejavnosti, ki je bila in je še v domeniobveščevalnih služb (civilnih in vojaških), je v veliki meri prevzelatudi njeno izrazoslovje. To je le omejeno uporabno, čeni prilagojeno specifikam policijske dejavnosti. 1 Ocenjujemo,1Bistvena razlika med obveščevalno dejavnostjo in kriminalističnoobveščevalnodejavnostjo je v tem, da prva zbira in analizirainformacije z namenom izdelave obveščevalnih informacij, kiomogočajo sprejemanje odločitev na podlagi logičnih <strong>za</strong>ključkov,<strong>za</strong> kriminalističnoobveščevalno dejavnost pa je značilno, da so kriminalističnoobveščevalneinformacije usmerjene v pridobivanjedokazov, ki omogočajo kazenski pregon. Pri obveščevalni dejavnostije tako ključnega pomena informiranje, pri kriminalistično-39

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!