Revija 1, 2012 - Ministrstvo za notranje zadeve

Revija za kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / 2012 / 1, s. 27-38V izhodišču je predpostavka, da je mogoče probleme varnostisodobnih družb (vključno s problemi prometne varnosti)obravnavati s pomočjo sodobnih sistemskih teorij. Medtem kose je v okviru preučevanja varnosti cestnega prometa pojavilnajprej pristop uporabnika ceste (angl.: the road - user approach),ki je dal največji poudarek vedenju posameznikov kotuporabnikov cest, pa se v novejšem času poudarja sistemskipristop (in v tem okviru program Vizija nič 3 ) - kot teoretskiokvir za opisovanje, pojasnjevanje, napovedovanje in vrednotenjeproblemov in ukrepov na področju varnosti cestnegaprometa (Larsson, 2007, in Larsson, 2010). Tako je v dvajsetemstoletju, po mnenju strokovnjakov Organizacije za ekonomskosodelovanje in razvoj (OECD 4 ), kot jih je povzel Wegman(2002:13) (glej tabelo 1 spodaj) - prišlo do spremembe poudarkovpri raziskovanju prometne varnosti; najprej so bile nesrečeobravnavane kot slučajne, potem je bila pozornost namenjenaposameznim vzročnim dejavnikom, danes pa se poudarja tudiprilagajanje sistema cestnega prometa posameznikom.Tabela 1: Pogled na nesreče (Wegman, 2002: 13)Obdobje1900-19201920-19501940-19601950-19801980-20002000-Pogled na nesrečeNesreče kot slučajen pojavNesreče povzročajo k nesrečam nagnjeni voznikiNesreče imajo en vzrokKombinacija več vzrokov v okviru » sistemskegapristopa«Človek je šibki člen: več vplivov na njegovo vedenjeBoljša izvedba obstoječih politikTrajnostna zaščita: prilagoditev sistema človekuČeprav obstaja več verzij sistemske teorije (op.p.: en pregledv Bausch, 2001), je kot ena od novejših teorij izbrana za izhodiščeteorija družbene entropije (Bailey, 1990, 1997), 5 ker omogo-3Tingwall in Haworth (1999) sta na konferenci o prometni varnostipredstavila osnovno izhodišče programa Vizije nič, da je etičnonesprejemljivo, če je kdo v prometu ubit ali resno poškodovan.Vizijo nič je leta 1997 sprejel švedski parlament, pozneje pa je bilasprejeta kot izhodišče v državah članicah Evropske unije (EuropeanComission, 2003). V Sloveniji sta pomembna mejnika Nacionalniprogram varnosti cestnega prometa za 2007-2011 (2006)in Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od2012 do 2021 (2011).4Dokumenta OECD Road safety principles and models (1997) inSafety on roads. What's the vision? (2002) sta pomembno prispevalak razširjenemu pogledu na problematiko varnosti cestnegaprometa.5Teorijo družbene entropije (angl.: social entropy theory) je v devetdesetihletih prejšnjega stoletja razvil ameriški sociolog in metodologKenneth Bailey. Teorija družbene entropije spada med novejšesistemske teorije – in poudarja, da se posamezniki in družbeneskupnosti soočajo s problematiko premagovanja entropije (nepočaoperacionalizacijo problemov na različnih ravneh (makro-,mezo- in mikro-) in različne primerjave pri raziskovanju različnihvarnostnih pojavov (vojn, kriminalitete, prometnih nesreč)v različnih družbenih okoljih (skupine, organizacije, skupnosti,države, mednarodna skupnost). Osnovni model za preučevanjepovezanosti prometne varnosti z dejavniki družbe je bilD = f(PLOTIS) (1.1)(prirejeno po Mitar, 2008: 130, in Mitar, 2010: 944). Številoprometnih nesreč (D) je pogojeno (f kot funkcija) z dejavnikiprebivalstva (P), kvalitete življenja (L), organizacije družbe(O), tehničnega razvoja (T), informacij in kulture (I) ter značilnostmiprostora (S). Ta model je bil v nadaljevanju skrčenna ožji modelD = f(BDP ppp, HDI in GINI), (1.2)ki obravnava samo povezanost števila mrtvih v prometnihnesrečah z izbranimi kazalniki kakovosti življenja 6 (brutodružbeni proizvod pariteta kupne moči, indeks človekovegarazvoja, ginijev indeks ekonomske neenakosti) 7 iz sklopavratne izgube energije) na različne načine v različnih zgodovinskihobdobjih in da je individualni in družbeni razvoj (oziroma kvalitetaživljenja) pogojen ne samo z nekaterimi relativno stalnimi dejavniki(na primer prebivalstvo, prostorske danosti na določenem območju),ampak tudi z dejavniki, ki so v določeni meri pod vplivom ljudi(tehnični razvoj, vrste organiziranosti, informiranosti in kulture).Nobena družba v celoti in trajno ne more odpraviti entropije, zatoso poleg želenih rezultatov (kvaliteta življenja) - v vsaki družbi prisotnitudi neželeni pojavi (na primer vojne, konflikti različnih vrst,kriminaliteta, prometne nesreče in drugi negativni pojavi). Zmanjšanještevila teh pojav ni pogojeno samo z objektivnimi dejavniki,ampak tudi s prizadevanji posameznikov in različnih družbenihakterjev. Na uporabnost teorije družbene entropije za empiričnopreučevanje negativnih družbenih pojavov (na primer vojn in kriminalitete)je v nekaterih prispevkih opozoril Mitar (2008, 2010).6Osnovne spremenljivke so opredeljene v Human Development Report2009 v poglavju Definition of statistical terms and indicators,str. 209- 212. BDP ppp je bruto družbeni produkt – pariteta kupnemoči, tj. bruto družbeni produkt, izračunan v ameriških dolarjih indeljen s prebivalstvom v sredini leta. Ginijev indeks meri razlikoporazdelitve dohodka od idealno enakomerne porazdelitve. Lorenčevakrivulja meri kumulativne odstotke prejemnikov dohodka odnajrevnejših do najbogatejših. Ginijev indeks meri površino medLorenčovo krivuljo in hipotetično črto absolutne enakosti. Vrednostnič predstavlja absolutno enakost, vrednost 1 pa absolutno neenakost.Indeks človekovega razvoja (angl.: Human development index= HDI) je sestavljen indeks, ki meri povprečen dosežek v trehosnovnih dimenzijah človekovega razvoja – dolgem in zdravem življenju,dostopu do znanja in v spodobnem standardu življenja.7Ginijev indeks je predlagal italijanski statistik Corrado Gini(1884-1965). Postopek izračuna iz individualnih podatkov je prikazalLovrenc Pfajfar (2011: 258-263).28