<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 14-26Post-modern normative systems from a criminological perspectiveZoran Kanduč, LL. D. Scientific Counselor, Institute of Criminology at the Faculty of Law,University of Ljubljana, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana, SloveniaIn the post-modern context, the obligation exerted by normative systems would appear to no longer have any effect. On one hand– at the level of core value orientations, at least – such systems are challenged by rebelling crowds while, on the other hand (which,in fact, is deeply conformist), they are undermined by the I-would-prefer-something-else mentality, i.e. by the impatient consumer’swish list, which is aggressively exacerbated by the advertising industry. Although the structural crisis in the capitalist economy hasexposed the grotesque absurdity of the dominant ideals, the intelligentsia are still babbling about solving the situation the “good oldway”: more work, more competition, more private ownership, etc. And, above this, they have unfurled the tattered umbrella of “humanrights” – a doctrine which is radical at its very core (because it calls into question the existing regime of ownership rights) and whichthe ideological apparatus of the bourgeois state has modified to the extent that it has become acceptable even for the Establishment andits guardian angels.Key words: normative systems, criminology, crisis of values, capitalism, social ethicsUDK: 172:321:343.926
<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 27-38Pove<strong>za</strong>nost družbenih značilnosti s prometniminesrečami z najhujšimi posledicamiMiran Mitar, 1 Boštjan Žnidaršič 2Nihče, ki živi v motorizirani družbi, ne more biti brez skrbi <strong>za</strong>radiogromnih stroškov prometnih nesreč (Leonard Evans, 1991: 1).Glavni namen članka so primerjave trendov varnosti cestnega prometa (merjeno s številom mrtvih v prometnihnesrečah na 100.000 prebivalcev) v Sloveniji in v državah Evropske unije (27) ter preučitev pove<strong>za</strong>nosti števila žrtev vprometu z izbranimi ka<strong>za</strong>lniki kvalitete življenja (bruto družbeni produkt - pariteta kupne moči, indeks človekovegarazvoja in ginijev indeks družbene neenakosti). V okviru sistemskega teoretskega pristopa (teorija družbene entropije)so prika<strong>za</strong>ni osnovni trendi (2000 - 2010) in primerjave števila mrtvih v prometnih nesrečah (leto 2009) z izbranimika<strong>za</strong>lniki (BDP ppp, HDI in ginijev indeks neenakosti, po na<strong>za</strong>dnje dostopnih podatkih <strong>za</strong> leto 2007). Podatki sovzeti iz podatkovnih baz Evropskega statističnega urada in iz Poročil o človekovem razvoju. V Sloveniji se je številosmrtnih žrtev v prometu v <strong>za</strong>dnjem desetletju razpolovilo, vendar je obremenitev s številom žrtev (6,7 na 100.000prebivalcev) še vedno nad evropskim povprečjem (6,2). Anali<strong>za</strong> podatkov je poka<strong>za</strong>la, da imajo države z večjim brutodružbenim produktom - pariteta kupne moči (BDP ppp) in večjim indeksom človekovega razvoja (HDI) manjše številomrtvih v cestnem prometu (na 100.000 prebivalcev). Domneve o obstoju pove<strong>za</strong>nosti družbene neenakosti (znotrajdružb, merjene z ginijevim indeksom ekonomske neenakosti dohodka) s številom smrtnih žrtev (na 100.000 preb.)ni bilo mogoče sprejeti. Sistemski teoretski pristop (teorija družbene entropije) - in uporaba sekundarnih podatkovomogočata jasen pregled in primerjave števila mrtvih v prometu ter - vpogled v nekatere družbene makrodejavnike,ki so pove<strong>za</strong>ni z varnostjo cestnega prometa.Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, Evropska unija, Slovenija, teorija družbene entropijeUDK: 614.86:656.25:061.1EU1 Uvod1 2Med cilji združitve držav v Evropsko unijo sta tudi svobodnogibanje oseb in trgovina med državami članicami, obacilja pa sta tesno pove<strong>za</strong>na s prometom. Ker je gibanje ljudi inblaga del družbenih procesov proizvodnje, delitve, menjave inpotrošnje v sodobnih družbah, ogrožanje življenj in dobrin vcestnem prometu ne pri<strong>za</strong>dene samo posameznikov, ampaktudi širšo družbo. Namen prispevka je poudariti pove<strong>za</strong>nost1Dr. Miran Mitar, docent, dipl. sociolog, magister obramboslovjain doktor družbenih ved s področja obramboslovja, se ukvarja zmetodologijo raziskovanja varnostnih pojavov in ocenjevanjemvarnosti v sodobni družbi, sodeluje v mednarodnih raziskavah ovarnosti, tveganju in kriminaliteti. Je predstojnik katedre <strong>za</strong> družboslovje,humanistične vede in metodologijo na Fakulteti <strong>za</strong> varnostnevede Univerze v Mariboru.E-pošta: miran.mitar@fvv.uni-mb.si.2Boštjan Žnidaršič, diplomirani varstvoslovec, višji policist, pomočnikkomandirja na Policijski postaji Postojna, dela na področjuvarnosti prometa. E-pošta: bostjan.znidarsic@policija.sivarnosti družbe in prometne varnosti - oziroma pove<strong>za</strong>nostznačilnosti posameznih družb s prometnimi nesrečami z najhujšimiposledicami.1.1 Teoretska izhodišča <strong>za</strong> preučevanje prometne varnostikot sestavine varnosti družbeProbleme varnosti je mogoče opazovati z zornega kotarazličnih subjektov varnosti (varnost posameznikov, varnostskupnosti, nacionalna, mednarodna in globalna varnost) inrazličnih področij (vojaško, politično, ekonomsko, okoljsko),ki se medsebojno prepletajo (Liotta, 2002:478; Mitar, 2008:22).Zato je treba opredeliti značilnosti in pove<strong>za</strong>nost posameznegapodročja varnosti (na primer prometne varnosti) z drugimipodročji (na primer politično, ekonomsko, okoljsko) insubjekti varnosti (posameznik, skupnosti, država), če hočemooceniti pomen posameznega področja varnosti. Vplivi solahko različni (majhni, veliki, neposredni, posredni), visokestopnje ogroženosti na posameznem področju lahko vplivajonegativno tudi na druga področja in subjekte varnosti.27
- Page 1 and 2: ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9 and 10: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 11 and 12: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64: Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66: Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68: Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70: Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72: Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74: Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76: Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78: Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80:
Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82:
Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83:
Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc