<strong>Revija</strong> <strong>za</strong> kriminalistiko in kriminologijo / Ljubljana 63 / <strong>2012</strong> / 1, s. 3-13Raziskava stanja na področjuv skupnost usmerjenegapolicijskega dela – stališčaobčinskih varnostnih sosvetov(<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve)2010 Občine, ki imajoustanovljene varnostnesosvete (n = 117)Stanje na področju policijskega dela v skupnosti,anali<strong>za</strong> stališč članov občinskih varnostnih sosvetovo različnih vidikih sodelovanja med lokalnoskupnostjo, policijo in občinskimi redarstvi.Kvantitativna –anketiranjeJavnomnenjska raziskava oocenah in stališčih prebivalcevRepublike Slovenije o delupolicije 2010 (M. Černič, M.Makarovič in M. Macur)2010 Polnoletni prebivalciSlovenije (n = 2007)Zaupanje v policijo, <strong>za</strong>dovoljstvo z delom policije,mnenje o nadzoru nad policijo, ocene lastnostipolicije, ocene uspešnosti delovanja policije, primerjavas policijami v drugih evropskih državah,pripravljenost sodelovati s policijo, ocena sodelovanjapolicije z lokalnim okoljem, ocenjevanjepreventivnih akcij.Kvantitativna–telefonskoanketiranjeZagotavljanje varnosti v lokalniskupnosti (V. Gorenak in I.Gorenak)2010 Župani in občinskisvetniki v Sloveniji (n= 520)Ocene in stališč županov in svetnikov do delapolicistov, njihova pripravljenost <strong>za</strong> sodelovanje spolicisti.Kvantitativna –anketiranjeCRP – Občutki ogroženostiin <strong>za</strong>gotavljanje varnosti vlokalnih skupnostih, ki gaizvaja Fakulteta <strong>za</strong> varnostnevede Univerze v Mariboru (G.Meško in sodelavci)2010–<strong>2012</strong>(vteku)Policisti (n = 581),prebivalci (n = 961),policijski šefi (n = 24),župani – predstavnikiobčin in civilnedružbe (n = 24)Stopnja vpetosti policije v posamezne lokalneskupnosti, partnerstvo med policijo in lokalnimiskupnostmi, obstoječe oblike policijskega dela vskupnosti, delovanje varnostnih sosvetov v občinahin odzivanje policije na subjektivne in objektivneoblike ogroženosti lokalnega prebivalstva.Kvantitativna inkvalitativna –anketiranje, skupinskiusmerjeniintervjujiV letu 1998 je bila med prebivalci z območja Metlike,Severne Primorske in Ljubljane izvedena raziskava, v kateri soanketiranci med drugim poročali o svojih stališčih do policijskegapreventivnega dela. Ugotovitve so poka<strong>za</strong>le, da ljudje pričakujejosodelovanje policije in so tudi pripravljeni sodelovatiz njo – policistom bi pomagali, jim posredovali informacije, nebi pa jim dovolili vstopa v svoje stanovanje (Meško et al., 2000).Raziskava iz leta 2000 o razlikah med policisti in prebivalciv mestu Ljubljana in okolici, v odnosu do policijskegadela v skupnosti in pripravljenosti prebivalcev <strong>za</strong> sodelovanjepri posameznih policijskih opravilih je poka<strong>za</strong>la, da so takopolicisti kot prebivalci bolj naklonjeni policijskemu delu vskupnosti kot tradicionalnim pristopom k izvajanju policijskedejavnosti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so prebivalcipripravljeni sodelovati s policisti v veliko večji meri, kot to<strong>za</strong>znavajo policisti (Pagon in Lobnikar, 2001).Rezultati raziskave o stališčih komandirjev policijskihpostaj o policijskem delu v skupnosti iz leta 2004 kažejo, daso komandirji relativno <strong>za</strong>dovoljni z motiviranostjo vodijpolicijskih okolišev <strong>za</strong> delo v skupnostih, z vsebino strategijepolicijskega dela v skupnosti in usmeritvami <strong>za</strong> izvajanje policijskegapreventivnega dela, bistveno manj pa so <strong>za</strong>dovoljniz navodili <strong>za</strong> evidentiranje preventivnega dela. Po mnenju komandirjevpolicijskih postaj vodje policijskih okolišev v celotiin zelo dobro poznajo vsebino dokumentov, ki opredeljujejopolicijsko delo v skupnosti, prav tako ocenjujejo, da vodjepolicijskih okolišev v manjši meri opravljajo represivne naloge.Komandirji so ocenili, da ima policija ustrezne <strong>za</strong>konskepodlage <strong>za</strong> delo v posvetovalnih telesih, komandirji sami tudisodelujejo pri njihovem ustanavljanju, vendar čutijo premaloposluha lokalnih skupnosti <strong>za</strong> delo v posvetovalnih telesih(Kosmač in Gorenak, 2004).Meško in Lobnikar (2005) v študiji o varnostnih sosvetihugotavljata, da je vzpostavljanje lokalnega partnerstva prekvarnostnih sosvetov sicer korak v pravo smer, ki pa, kot kaže,do zdaj še ni prineslo želenih rezultatov. Glavna odgovornost<strong>za</strong> reševanje raznovrstnih problemov je še vedno na plečih policije.Po mnenju vprašanih so namreč <strong>za</strong> reševanje varnostneproblematike na lokalni ravni v največji meri odgovorni policisti,sledijo subjekti socialnega skrbstva, državno tožilstvo,sodišča, nevladne organi<strong>za</strong>cije in na koncu izobraževalne institucije.Vprašani so menili, da so ovire <strong>za</strong> reševanje varnostneproblematike v okviru varnostnih sosvetov pove<strong>za</strong>ne predvsemz nejasno opredeljenimi vlogami sodelujočih, različnimpojmovanjem varnostne problematike, nerazumevanjempartnerskega odnosa, ne<strong>za</strong>interesiranostjo ljudi in centraliziranoureditvijo. Avtorja ugotavljata, da imajo preventivnedejavnosti na lokalni ravni več vpliva na zmanjševanje strahupred kriminaliteto in občutkov ogroženosti kot pa na dejanskozmanjšanje nereda in kriminalitete v skupnostih.Lobnikar in sodelavci (2005) so med prebivalci ob bodočischengenski meji izvedli raziskavo o njihovih ocenah in stališčihdo dela policistov. Anketiranci so med drugim izrazili potrebopo večjem sodelovanju policije s prebivalstvom, komuniciranjuz njimi in nudenju pomoči. Glede na ugotovitve soprebivalci večinoma pripravljeni sodelovati s policisti – skoraj8
Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd Meško: Praksa in raziskovanje policijskega dela v skupnosti v Slovenijipolovica jih je izrazila pripravljenost <strong>za</strong> posredovanje podatkovo ilegalnih prehodih državne meje, več kot polovica anketirancevbi bila pripravljena poročati o raznih oblikah policijskekorupcije in o storjenem kaznivem dejanju. Manjšo pripravljenost<strong>za</strong> sodelovanje pa so anketirani izka<strong>za</strong>li pri opravilih, vkatera v preteklosti policija prebivalcev ni tradicionalno vključevala– skupno patruljiranje, določanje policijskih pooblastil,ocenjevanje uspešnosti in <strong>za</strong>konitosti policijskega dela.Na območju Policijske uprave Maribor je v letu 2005 potekalaraziskava o razhajanju med oceno stanja in med pričakovanjiljudi do policije (Virtič, 2006). Rezultati so poka<strong>za</strong>li, daso prebivalci z delom policije <strong>za</strong>dovoljni, a vendar po njihovioceni policisti ne dosegajo tega, kar ljudje od njih pričakujejo.Predvsem pričakujejo več <strong>za</strong>vzetosti pri reševanju njihovihproblemov, več kot polovica prebivalcev pa je tudi pripravljenasodelovati s policijo.Rezultati študije o profesionalnosti slovenske policije(2006) kažejo, da je 61,2 odstotka policistov v vzorcu 847 policistovodgovorilo, da policijsko delo v skupnosti ni izgubačasa in da je koristno <strong>za</strong> policijo in ljudi v skupnostih. Vsi vodjepolicijskih okolišev so na to vprašanje odgovorili pritrdilno.Problemi, ki so jih navedli, so, da je malo ljudi pripravljenosodelovati s policijo pri reševanju problemov v soseskah, kjerživijo (28 odstotkov), in da jih je še manj pripravljenih sodelovatipri nudenju informacij pri preiskovanju kriminalitete (21odstotkov), vendar pa so v nekoliko večjem številu pripravljenipoklicati na policijo in jo obvestiti o sumljivih pojavih (35odstotkov). Problem, ki so ga navedli vodje policijskih okolišev,je pomanjkanje policistov na policijskih postajah, karvodi v to, da vodje policijskih okolišev opravljajo tudi drugepolicijske naloge in jim <strong>za</strong>to zmanjkuje časa <strong>za</strong> policijsko delov skupnosti (Meško, 2006 a).<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je leta 2010 naročilo raziskavostališč slovenske javnosti o policiji (Černič, Makarovičin Macur, 2010), ki je poka<strong>za</strong>la, da so prebivalci <strong>za</strong>dovoljni ssodelovanjem policije z lokalnim okoljem. Prebivalci so najboljeocenili trud policistov pri reševanju težav, najslabše panjihovo prisotnost na terenu. Dve tretjini vprašanih sta menili,da se policisti trudijo ali zelo trudijo pri reševanju težavv lokalnem okolju. Sodelovanje med ljudmi in vodjo policijskegaokoliša so vprašani ocenili kot <strong>za</strong>dovoljivo, pri čemerveč kot polovica vprašanih meni, da vodja policijskega okolišadobro ali zelo dobro sodeluje z ljudmi v skupnostih.V raziskavi o stališčih članov občinskih varnostnih sosvetovo različnih vidikih sodelovanja med lokalno skupnostjo,policijo in občinskimi redarstvi, ki je bila izvedena konec leta2009 in v <strong>za</strong>četku leta 2010 pod okriljem Ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><strong>za</strong>deve (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, 2010), so članivarnostnih sosvetov poročali, da se navadno sestajajo enkratdo trikrat letno, <strong>za</strong> varnost v občinah pa skrbi predvsem policija,sledijo občinska redarstva in družbe <strong>za</strong> <strong>za</strong>sebno varovanje.V letu 2010 je bila izvedena raziskava o ocenah in stališčihžupanov in svetnikov 42 slovenskih občin. Župani in občinskisvetniki so med različnimi področji (<strong>za</strong>dovoljstvo z delompolicistov, uspešnost policistov, varnostno počutje, pripravljenost<strong>za</strong> sodelovanje s policisti, sodelovanje policistov z občani,medosebne kompetence policistov) najbolje ocenili pripravljenost<strong>za</strong> sodelovanje s policisti, slabše (s povprečno oceno3,26 na lestvici od 1 do 5) pa so ocenili sodelovanje policistovz občani in varnostno počutje (Gorenak in Gorenak, 2011).Zanimivost preučevanja policijskega dela v skupnostise kaže tudi v sodelovanju policistov v raziskovalnem deluFakultete <strong>za</strong> varnostne vede in drugih fakultet. Ti so v praksiizvajali in v okviru študija preučevali policijsko delo v skupnosti(na primer: Meško, Bahor in Kosmač, 2004; Žerak,2004; Gorenak in Prijatelj, 2005; Pungerčar in Meško, 2005;Tomaževic in Koporec, 2007; Virtič in Gorenak, 2008; Smolejin Gorenak, 2011; Majcenovič, 2011).Kot primer akcijskega raziskovalnega projekta s področjapolicijskega dela v skupnosti je treba omeniti projekt »Na<strong>za</strong>j kljudem« (Ivančić, 2011). V Usmeritvah in obveznih navodilih <strong>za</strong>pripravo letnega načrta dela policije v letu 2011 (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, 2010 a) je projekt naveden kot primer dobreprakse <strong>za</strong> okrepitev dela policije v skupnosti. Vodstvo policijskeuprave Murska Sobota se je leta 2009 odločilo, da <strong>za</strong>čneintenzivne dejavnosti <strong>za</strong> usmerjanje dela vodij policijskih okolišev,policijskih postaj in policijske uprave v lokalno skupnost,k ljudem. Temeljne naloge, ki so si jih <strong>za</strong>dali v okviru projekta,so obsegale izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti s policijskimiukrepi in s pomočjo lokalnega prebivalstva; določanje ukrepovv sodelovanju s prebivalci; ter vzpostavitev procesa analizeproblematike, uskladitve skupnih ukrepov in preverjanje učinkovitostiob koncu leta. V okviru projekta je policijska upravaMurska Sobota v marcu 2011 organizirala okroglo mizo z naslovomSodelovanje lokalne skupnosti in policije, ki so se je polegstrokovne javnosti, generalnega direktorja policije, direktorjevpolicijskih uprav ter drugih pripadnikov policije udeležili tudižupani iz Pomurja. Po dveh letih izvajanja se je avtor odločil spomočjo anketiranja predstavnikov občine in policije ugotoviti,kako dobro poznajo projekt Na<strong>za</strong>j k ljudem in ali je projektprispeval k boljšemu sodelovanju in boljši varnosti na lokalniravni. Med vprašanimi je 55 odstotkov <strong>za</strong>dovoljnih, 20 odstotkovpa zelo <strong>za</strong>dovoljnih s trenutnimi varnostnimi razmeramiv pomurski regiji, na področju identifikacije problemov, načrtovanjaukrepov, izvajanja nalog ter merjenja učinkov pa postopnji vpletenosti še vedno prednjači policija. Z vidika uspešnostisodelovanja policije in lokalne skupnosti v pozitivnem9
- Page 1 and 2: ISSN 0034-690 X20121letnik 63Revija
- Page 3: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 6: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 9: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 13 and 14: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 15 and 16: Maja Jere, Andrej Sotlar in Gorazd
- Page 17 and 18: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 19 and 20: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 21 and 22: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 23 and 24: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 25 and 26: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 27 and 28: Zoran Kanduč: Postmoderni najstven
- Page 29 and 30: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 31 and 32: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 33 and 34: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 35 and 36: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 37 and 38: PPNMiran Mitar, Boštjan Žnidarši
- Page 39 and 40: Miran Mitar, Boštjan Žnidaršič:
- Page 41 and 42: Revija za kriminalistiko in krimino
- Page 43 and 44: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 45 and 46: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 47 and 48: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 49 and 50: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 51 and 52: Damjan Potparič, Anton Dvoršek: O
- Page 53 and 54: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 55 and 56: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 57 and 58: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 59 and 60: Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 61 and 62:
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec: Koru
- Page 63 and 64:
Pregled strokovnih člankovv revni
- Page 65 and 66:
Prikazi, ocene, recenzijeDaniel Coh
- Page 67 and 68:
Prikazi, ocene, recenzijeodpravo al
- Page 69 and 70:
Prikazi, ocene, recenzijeRobert J.
- Page 71 and 72:
Prikazi, ocene, recenzijePo Le Blan
- Page 73 and 74:
Prikazi, ocene, recenzijeekološke
- Page 75 and 76:
Zapisiin demokratične oblike druž
- Page 77 and 78:
Zapisilovanje državljanov s polici
- Page 79 and 80:
Zapisišanje tega zaupanja. Medtem
- Page 81 and 82:
Nove knjigev knjižnicah Inštituta
- Page 83:
Nove knjigeGlasgow, N. A.: What suc