Po naših znanih poteh - Pomurje.si

6 lokalna scena3. december 2009 –Slovesna akademija ob 90-letnici Gimnazije Murska SobotaČez meje viden svetilnikGimnazija Murska Sobota kot branik slovenstva, svetilnik znanja in centernaprednih idej na skrajnem severovzhodu države SlovenijeGimnazija, ki je nastala v času razpada avstro-ogrskemonarhije in združevanja Slovencevv skupno državo z drugimi slovanskiminarodi, je v devetih desetletjih doživela marsikaj,vzpone in padce, toda obstanek ni bilnikoli vprašljiv. Njena ustanovitev je bila zapokrajino izjemno pomembna, šola je dalaosnovno znanje številnim znanstvenikom inznanim osebnostim, okrašena je z bogastvomslik in prefinjeno besedo literatov, danes jeponovno cenjen hram učenosti, kjer želijobiti učitelji več kot zgolj učitelji in kamor zahajajoradovedni, ukaželjni in kreativni mladiljudje, ki želijo preseči svoje učitelje. Po besedahslavnostnega govornika, predsednikaSlovenije dr. Danila Türka, spada soboška gimnazijamed odlične šole.Petkova slovesna akademija ob 90-letnici GimnazijeMurska Sobota (po scenariju mag. Sonje ŽilavecNemec) skupaj s kasnejšim kabaretnim večerom gimnazijcevv kavarni hotela Diana (mentorica BožaIvanuša Trajbarič) je bila sklepno dejanje celoletnegapraznovanja visokega jubileja nekoč edine, danespa najbolj kakovostne srednje šole na skrajnem severovzhoduSlovenije. Šola je svetovljanska, med prvimije navezala stik s podobnimi ustanovami v drugihdržavah, tudi v Ameriki, kar je glede na njeno zgodovinoin geografsko lego skoraj samoumevno.Kljub temu je soboška gimnazija tesno povezanaz mestom in pokrajino, je poudarila ravnateljicaRegina Cipot, ki zaupa profesorjem, ki so dobriučitelji; mladi ljudje sledijo tistim, ki jim imajo kajpovedati, ki jim dajo več kot zgolj znanje. Tudi slav-nostni govornik dr. Danilo Türk je prepričan, dabodo ob 100-letnici še bolj ponosni na pridobivanjenovih obzorij in načrtno razvijanje raziskovalnedejavnosti, kajti razvojne priložnosti pokrajinezahtevajo dobro intelektualno osnovo.Že pred leti je gimnazija uvedla športni oddelekin do sedaj je končalo ta program že 850 dijakov,sicer dobrih športnikov. Prav tako bi jim pripadalatudi uvedba umetniškega programa, kar si glede nadosedanje uspehe glasbenikov, likovnikov, literatovin plesalcev ter njihove vloge v regiji vsekakor zaslužijo.Svojo izvrstnost so dokazali tudi s programomna slovesni akademiji, kjer so poleg gimnazijskegapevskega zbora nastopili tudi tolkalistiskupine Murska percussion, harmonikar TimotejŽuntar, plesalka Živa Trajbarič ter deklamatorji besediliz šolskih glasil, dijaki Kaja Glavač, Katja Krančič,Maja Dšuban, Borut Andrejek, Uroš Svenšek inSaša Harkai. V izbranem programu so nastopili tudinekdanji gimnazijci, na primer danes upokojenasvetovno znana pianistka Zdenka Novak (zaigralaje Schubertovo in nato še Mozartovo skladbo), igralecEvgen Car je v prekmurskem jeziku povedal Goslarskopesem, Metod Žunec pa zapel arijo iz Cilejeveopere.Bernarda B. PečekDr. Danilo Türk je v svojem slavnostnem govorupoudaril: »Za večino mladih je čas srednjegašolanja čas radovednega izbiranjain iskanja, odkrivanja možnosti, preizkušanjasamega sebe na mnogih terenih. Zatoje pomembno, da v tem obdobju odraščanjastojijo ob mladih dobri učitelji, ki znajo vdijakih zbuditi zanimanje, da raziskujejo, jihnaučijo razmišljati in inovativno delovati.«Rdeči noski za bolne otroke,donacija NLB za oddelekOtroški oddelek murskosoboške bolnišnice je prejeldonacijo Skupine NLB v vrednosti štiri tisoč evrov,v sklopu humanitarne akcije NLB Dobra zvezda pa somajhne bolnike obiskali tudi klovni Rdeči noski. Denarbodo namenili nakupu aparata za določanje količinedušikovega oksida v izdihanem zraku, ki ga uporabljajopri otrocih, starih nad pet let, in ki zbolevajo za astmo.Za astmo namreč zboleva kar deset odstotkov otrok, jepovedal zdravnik z otroškega oddelka Vojko Berce, dr.med. spec. Aparatu, ki ga imajo sedaj, namreč kmalupoteče rok uporabnosti. NLB Skupina v dobrodelni akcijipodarja desetim slovenskim bolnišnicam oziromaotroškim oddelkom 40 tisoč evrov, denar pa so zbralis tem, da so se odpovedali obdarovanju poslovnih partnerjevin zaposlenih ter voščilnicam. M. H.Zavod Vista, KP Goričkoin Hiša Sadeži družbeS škrati gre lažjeDoživimo naravo tudi v prihodnosti,sta naslovili celodnevno dogajanjev Hiši Sadeži družbe avtorici projektaEkoškrat, ki je med mladimi izjemnodobro sprejetŠkratki, štrkci, nemarni škornji, drevesne gobe pa še kakšnegozdne živali … če otrokom prikažemo problematikoz junaki, ki so njim blizu, torej bitji iz pravljic in zgodb, jobodo lažje razumeli in sprejeli. Naša uspešnost pri prepričevanjuotroka je odvisna od tega, kako in na kakšen načinse mu približamo, kdo ali kaj mu poda neko informacijo.In če so za onesnaženje in uničenje gozda krivi »veliki nemarniškornji«, bodo to dejstvo otroci veliko bolje sprejeliin razumeli, kot če bi jim poskušali problem onesnaženjagozda pojasniti s še tako pametnimi besedami in številkami.Minuli torek so v Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti odprli razstavodomiselnih izdelkov in risb otrok iz Vrtca Turnišče, OŠ IIIMurska Sobota, OŠ Fokovci in OŠ Tišina, nato pa so se učiteljicein mentorice ves dan družile in izmenjavale izkušnje, saj sta izvajalkiprojekta Aleksandra Pinterič iz Zavoda Vista in Nataša Moršičiz Krajinskega parka Goričko sestavili izjemno bogat program.Najprej so predstavili projekt EkoŠKRAT, katerega posebnost je,da se (zanj niso dobili nobenih projektnih državnih ali evropskihsredstev) ukvarja z aktualno ekološko problematiko na igriv način.Že spomladi so izdali knjigo Pepi in njegovo gnezdo, tokrat paso predstavili drugo publikacijo z naslovom Veliki nemarni škornji.V popoldanskem času so se udeleženke udeležile zanimivihdelavnic na primer o otrokovem kritičnem razmišljanju o gozdniproblematiki in o ozaveščanju o naravi s pomočjo zgodb, seznanilipa so se tudi z didaktičnim gradivom iz ekologije. V večernihurah so lahko prisluhnili predavanju Lovra Vehovarja (Zeliščnipark Kuzma) o izdelavi in uporabi tradicionalnih zeliščnih pripravkov,starši so prisluhnili predavanju Kako z besedami vzgajamootroke, otroci pa so ustvarjali v sosednjem prostoru, kjer sobile ustvarjalne delavnice.Avtorici te zanimive ter med učenci in učitelji dobro sprejete literaturesi želita, da bi lahko projekt nadaljevali tudi v prihodnjein da bi k sodelovanju pritegnili še več šol ne le v Pomurju, ampakpo vsej Sloveniji. Napovedali sta tudi naslednjo spomladanskoknjigo, ki se bo ukvarjala s problematiko onesnaževanja vode,saj je že naslov Žabja alergija zelo zanimiv.Bernarda B. PečekPraznik vzornega dvojezičnega šolstva v LendaviDva jezika, ena miselNa praznovanju 50-letnice dvojezičnega šolstva v Lendavi je bilslavnostni govornik slovenski predsednik dr. Danilo Türk, sporočilomadžarskega predsednika pa je prebrala konzulkaV času železne zavese in onemogočenihstikov z matičnimnarodom so na narodnostnomešanem ozemlju Sloveniježe 1959. leta uvedli dvojezičnošolstvo, kjer je bilo 13 šolam inokrog 1300 učencem (danes jepet dvojezičnih šol in okrog900 učencev obeh narodnosti)omogočeno učenje tudi v madžarskemjeziku. Dve leti kasnejeje bila dvojezičnost uvedenatudi v vrtce, od 1980. letadalje pa še v srednjo šolo.Slovenski predsednik dr. DaniloTürk je v svojem govoru opozorilna pomembno vlogo vzgojiteljev,učiteljev in profesorjev nadvojezičnem območju: »Evropskaunija in vsa Evropa temelji nanačelu jezikovnega pluralizma,ki ga želi ohranjati in razvijati naprej,preko meja dosedanjih nacionalnihureditev. Evropska listinao regionalnih in manjšinskihjezikih je eden od izrazov tega.Seveda pa si želim, da bi bilo čimveč pridobljenega znanja v prihodnostiuporabljeno prav tu, vPrekmurju, kjer je to še kako potrebno./…/ danes je Pomurje nasredišču odprtih poti med vzhodomin zahodom, severom in jugom.To je priložnost za nove razvojnerešitve. Tu, v Lendavi, jemarsikatera od novih priložnostiže izkoriščena, druge pa še čakajona pobudo odločnih in podjetnihljudi. In prav takim je funkcionalnadvojezičnost v velikopomoč …« O pomenu vzornegadvojezičnega šolstva na evropskiTudi kulturni program ob 50-letnici dvojezičnega šolstva v Prekmurju je v lendavski gledališkiin koncertni dvorani potekal v obeh jezikih. Foto: N. J.ravni sta spregovorila tudi predstojnicaZavoda RS za šolstvo IrenaKumer in poslanec Državnegazbora dr. Laszlo Gönc.B. B. P.Vidra in boberob MuriV okviru večletnega naravovarstvenegain raziskovalnegaprojekta Biomura je v ponedeljekpopoldne (30. novembra) vinformacijskem centru Biomurana Moti potekala delavnica, nakateri so predstavili načrtovaneakcije v prihodnjih mesecihin se seznanili s problematikovarstva ogroženih živalskih vrst,to sta predvsem bober in vidra,ki živita ob reki Muri. Kakor jenačrtovano v okviru projekta,bodo na območju med Bunčaniv Občini Veržej in Bakovci vMestni občini Murska Sobotazgradili drčo, nad njo pa vtokrečne vode v Besnico – v okvirutega bo treba očistiti usedlinev Besnici in oblikovati novemrtvice. Izvajanje projekta Biomuraje tudi praktičen dokaz,kako se lahko poskrbi za zadrževanjevode v in ob reki Muribrez gradnje velikih hidroelektrarn– kajti prav s pomanjkanjemin prehitrim odtekanjemvode hočejo nekateri opravičitigradnjo HE.B. B. P.