Po naših znanih poteh - Pomurje.si

– 3. december 2009 GOSPODARSTVO5Akademiki o razvoju regijeZa nove čase nove glaveLjudje nočejo delati česa novega, le to, kar so vajeni, zato bo treba vglavah nekaj spremeniti – Zakaj nihče ne kliče akademikov?»Dobil sem priložnost in odšeliz regije,« priznava danesmarsikateri član Pomurskeznanstvene akademske unije(PAZU). Po eni strani Pomurjezaostaja v razvoju, primanjkujenam znanja, po drugi stranipa iz Pomurja izhajajo mnogiuspešni in uveljavljeni strokovnjakiz različnih področij.Toda kje so strokovnjaki, ko regijaali gospodarstvo potrebujenjihovo pomoč, se v zadnjemčasu vse bolj sprašujemo. Ampakto je že druga zgodba.področju. Mnogi izobraženi kadripa so odšli tja, kjer so dobili priložnost,ki je doma ni bilo. Bojim se,da fenomen odliva strokovnjakovše vedno traja,« je zaskrbljeno dejaladr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinjačlovekovih pravic, ki je priznala,da jo osebno prizadeva, kerso razvojne možnosti in perspektivev Pomurju zelo slabe.Odšel sem iz regije, ker se mi jeponudila priložnost, ki je doma nisemimel, pove tudi dr. Rafael Mihaličz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.»Pri tem, kar se dogajani vojni je bilo pri nas malo obdobijsilnega gospodarskega razvoja,bolj so bila obdobja gospodarskestagnacije in nazadovanja. Morda jeod osamosvojitve v Prekmurju celopopolna stagnacija, napredka ne vidim,tako da bi pojem krize razdelilna štiri, pet pomembnih področij:kriza zavesti, kriza moralnih inkriza gospodarskih vrednot, krizav izobraževalnem sistemu in – to siv Prekmurju premalo hočemo priznati– kriza medgeneracijskih razmerij.Mislim, da bi našim ljudemmorali dati nekaj možnosti, kot jeje iskana v Evropi in svetu, zanimanjani bilo. »Potreb po našem znanjuni, in če želijo, da pomagamoPomurju, mora interes priti iz Pomurja,«ob tem pove.Mi lahko pomagamo toliko, kolikornas angažirajo, se strinjajo akademiki.Pozivov k sodelovanju jebilo izredno malo in še to so bilele pobude osebnih znancev, na sistemskiravni pa praktično ni sodelovanja.Niti ne vemo, na koganaj se obrnemo. »Prepričana sem,da smo pazujevci, ki še vedno govorimoprekmursko ali prleško inPrav vsi lastniki hlevov bi se lahko odločili, da bi velikestrehe prekrili s sprejemniki sončne energije, kot je tostorila družina Treppo iz Veržeja. Foto: V. O.Popularizacija obnovljivih virov inučinkovite rabe energije v gospodinjstvihŠestinšestdesetpomurskihzgledovRegijska energetska pot Pomurja bo omogočalaoglede 66 primerov dobre prakse učinkovite rabeenergije, prijaznih ogrevalnih sistemov in varčnih hišOd leve proti desni dr. Mitja Slavinec, dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. Renato Lukač, dr. Anton Vratuša, dr. Diana GregorSvetec in dr. Melita Hajdinjak Foto: A. N. R. R.Odgovore na to vprašanje namlahko dajo akademiki s predstavitvamisvojega dela, svojih raziskavin preučevanj ter tudi s svojimi izkušnjami.Bolj kot zamujene priložnostinas zanimajo priložnosti, kijih ni malo. Tudi o tem so govorilina nedavni znanstveni konferenciVpliv kakovosti izobraževanja narazvoj Pomurja.Zaradi Mureopustili ambicije»Potem ko se je zgodila Mura,je postalo še bolj očitno, da je biladejansko cokla v razvoju. Nekočso ljudje hitro našli službo v Muriin opustili ambicije na poklicnemv Pomurju, pa imam občutek, da sevse preveč čaka, od države, od drugih,da bo nekdo za nas nekaj naredil.Premalo je samoiniciativnosti,povsod drugod iščemo vzroke,samo pri sebi ne. Vidim, da na Goričkemtežko dobiš delavca, pa tolikojih je brez služb. Ljudje preprostonočejo delati česa novega, le to,kar so vajeni. V glavah je treba nekajspremeniti, potem se bo spremenilovse drugo.«Kriza krizeDa v naši pokrajini kriza izrazitobije na dan, je poudaril zgodovinardr. Andrej Hozjan: »Po moje gre zakrizo krize. Glejte, po drugi svetovnekabutična proizvodnja hrane, kibi dajala zaslužek in, kar je najboljše,sredstvo za uničevane predsodkov,stereotipov in dvig zavesti. Le takobi ta kriza krize začela izginjati.«Zanimivo izkušnjo ima dr. DanielaZavec Pavlinić, Inštitut Jožef Stefan,ki se ukvarja z raziskovanjemspecifičnih oblačilnih sistemov zaekstremne okoljske okoliščine, naprimer za gasilce, vojake … Gledena tekstilne potenciale v regiji sovrhunsko raziskovalno opremo zatekstil in laboratorij preselili v tehnološkipark v neposredni bližiniMure. Čeprav so večkrat hoteli pritiv stik s pravimi sogovorniki inprepričati vodilne, da bi se v Muriodločili za novo tekstilno linijo, kičutimo s tem okoljem, zavezanipomagati Pomurju v okviru svojihkompetenc in kolikor so pripravljenisprejeti našo pomoč,« šepove dr. Zdenka Čebašek Travnik.Kriza pa bo prej izginila tudi, čebomo znali znanje bolje povezatiz razvojem naše regije. Ampak pritem bo treba narediti pomembenpremik v miselnosti, pove dr. MitjaSlavinec, predsednik PAZU-ja. Regijav vseh segmentih svojega delovanjapotrebuje več znanja, večaplikativnega znanja, zato bo trebaraven znanja dvigniti in Pomurcemzagotoviti pozitivno diskriminacijopri izobraževanju. Kajti edinapot sta znanje in izobraževanje.Nana Rituper RodežKako se investitorji odločajo pri gradnji ali adaptaciji hiše,je znano. Na prvem mestu je cena, toda najcenejša izvedba nivedno najboljša in dolgoročno najcenejša. Po navadi upoštevapredlog arhitekta ali mojstra, če pa preveč zaupajo trgovcem,ki želijo z lepimi besedami prodati čim več, bodo zagotovo dobilimačka v žaklju.Človek najbolj verjame tistemu, kar vidi. Začetnik izčrpnejšega informiranjao energetsko varčni gradnji in toplotnih sistemih v gospodinjstvihje Bojan Žnidaršič, direktor Vitre – cerkniškega centra za uravnotežen razvoj,ki je ustanovil Notranjsko regijsko energetsko pot in izdal brezplačnopublikacijo s predstavljenimi 30 primeri v sliki in besedi. Na tej osnovije nastala tudi Nacionalna energetska pot (NEP), projekt pa je sofinancirans sredstvi Evropske unije in norveškega finančnega mehanizma. Obsegadeset slovenskih regij z največjimi območji Nature 2000. Skupno obsegaNEP 330 hiš oziroma točk, podatki o njih pa so dostopni na Vitrinemspletnem portalu www.vitra.si. Vsi lastniki ali najemniki, katerih primeriso predstavljeni in so vključeni v mrežo, dajejo brezplačno na ogled svojestavbe in naprave – odločajo le, kdaj bodo sprejeli obiskovalce.Tudi v Pomurju bodo takšne informacije vse bolj iskane. Pa ne lezato, ker so ljudje spoznali, kaj je boljše in pametnejše za njih in njihovohišo, ampak ker se spreminja tudi zakonodaja in zahteva vse strožjeukrepe za učinkovito rabo energije v stavbah. V Pomurju je energetskisvetovalec Valentin Odar zbral in predstavil 66 primerov z območjavseh štirih upravnih enot, ki spadajo v mrežo Regijske energetske potiPomurja (REPP).Pomurska energetska pot, ki je bila v ponedeljek predstavljena širšijavnosti v hotelu Štrk v Polani pri Murski Soboti, je nekakšen smerokazprihodnjim investitorjem, veliko pa je seveda odvisno od tega, aliznamo izbrati pravo rešitev za svoj način življenja in ali najdemo pravegaizvajalca.Bernarda B. PečekZlati znak kakovosti PDK letos družbi Farmtech iz LjutomeraPrepričali s kakovostjoPriznanja pomurskim inovatorjemFoto: Nataša JuhnovPomurska gospodarska zbornica je letos že osmič podelila priznanja najboljšim inovacijskim dosežkom v pomurskihpodjetjih. Spodbujanje inovacij je postalo stalnica v delovanju posameznih družb, zato pa skrbijo tudi vPomurski gospodarski zbornici, saj so v vseh teh letih prejeli v ocenitev kar 53 inovacij.Priznanje za najboljše regijske inovacije predstavlja najvišje regijsko priznanje inovativnim dosežkom v pomurskihpodjetjih in njihovim avtorjem, letos pa so podelili tri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja. Zlato priznanjeso prejeli Mihael Recek iz družbe BIRO M-14 za okrogel pano za oglaševanje na kolesih, razvojna enota Elti zaojačevalnik ter Robert Halas, Robert Laslo in Stanko Novak iz Varstroja za kompaktni CNC-rezalnik. Srebrna priznanjaso podelili Matjažu Pavlinjku iz družbe Roto Pavlinjek, Danielu Šabjanu iz Kreativne ideje in Jožetu Pavlinjku izInoksa, bronasta pa Boštjanu Pinterju iz Arconta, mag. Tatjani Žagar, dr. Branku Škafarju in Sonji Zavrl iz Ekonomskešole Murska Sobota, Višje strokovne šole ter Mihaelu Recku in Nini Rapl iz družbe BORI M-14.L. KovačSvetovna finančna in gospodarskakriza je pustilaposledice tudi v pomurskihgospodarskih in negospodarskihorganizacijah. Te sose na nastale razmere različnoodzivale, mnoge pa so krizozaznale tudi kot izziv, daiz nje izidejo še boljše, učinkovitejšein uspešnejše. Takšnaje bila tudi ugotovitevna letošnji 15. letni konferenciPomurskega društva za kakovost,katere moto je bil Kakovostin kriza, na njej pa sopredstavniki posameznih organizacijpredstavili svoje izkušnjepri premagovanju nastalihrazmer.Ne glede na nove razmere poslovanjana trgu ostajajo kupcizahtevni in odločni, kar zadevakakovost, zato morajo kakovostniproizvodi in storitve ostati stalnicav delovanju organizacij, ki sine smejo privoščiti, da bi jo znižale.Kljub težavam in številnimspremembam so se pomurskeorganizacije spopadle z izzivomPriznanje zlati znak kakovosti je Pomursko društvo za kakovostletos podelilo družbi Farmtech iz Ljutomera. Foto: Nataša Juhnovkrize in njenim obvladovanjem, nekateremanj, druge bolj uspešno, rezultatipa se kažejo v poslovanju.Tudi na letošnji letni konferencije Pomursko društvo za kakovostpodelilo priznanje PDK – zlatiznak kakovosti organizaciji, ki je vpreteklem obdobju uspešno obvladovalaspremembe in tudi s pomočjokakovosti prepričevala svojeodjemalce, da ji je vredno zaupati.Dobitnica tega priznanja je letosdružba Farmtech iz Ljutomera.L. Kovač