Po naših znanih poteh - Pomurje.si

4 GOSPODARSTVO3. december 2009 –Radgonsko-Kapelske gorice in šampanjska klet pri Bouvierjih niso pozabljeneRadgonski vinogradiClotarjevim dedičem?Bančnik in ljubiteljski vinogradnik Clotar Bouvier je 1882. leta ustanovilšampanjsko klet v Gornji Radgoni – Naslednikov se prav gotovo ne bisramoval, toda ali bodo dediči z njimi želeli sodelovati?Če so bili v podjetju Radgonske goricev Gornji Radgoni, ki je cenjenopo vrhunskih vinih, predvsem pa kotprvi slovenski izdelovalec penečegase vina po klasični šampanjski metodi,vsa minula leta prepričani, da sedenacionalizacijski postopek ne botako hitro razrešil, je sedaj drugače.V prihodnjih mesecih, predvsem pado konca leta 2010 naj bi tudi Upravnaenota Gornja Radgona sklenila šezadnjih deset zadev. Med njimi je tudizahteva denacionalizacijskih upravičencevKonrada Clotarja Bouviera inClotilde Schweitzer po vrnitvi 1945.leta odvzetega premoženja, ki obsega1.221.754 kvadratnih metrov kmetijskihpovršin in gozda in 11.712 kvadratnihmetrov stavbnih zemljišč.Radgonske gorice obdelujejo 30 hektarjevvinogradov, 15 hektarjev jeneobdelanih, preostale površine pabosta morala vračati Slovenski odškodninskisklad in Sklad kmetijskih zemljiščin gozdov Republike Slovenije.Ne le potomci Clotarja Bouviera iz Weiza,ampak tudi celotna javnost v Avstriji šeni pozabila priznanega strokovnjaka za vinogradništvoiz avstrijske Štajerske, rojenega1853. leta in umrlega 1930. leta. Čepravje bil po osnovnem poklicu bančnik, je bilanjegova strast eksperimentiranje v vinogradništvus ciljem, da bi zatrl trtno uš inperonosporo. Še danes lahko na spletnihBorut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice, je prepričan, da z denacionalizacijoposlovanje podjetja ne bo ogroženo, saj nameravajo svojodejavnost preseliti na novo enotno lokacijo v Črešnjevce – pa ne le zaradizahtev Bouvierjevih, ampak zaradi dolgoročnega načrtovanja. Foto: B. B. P.straneh preberemo, da je Clotar 1882. letaustanovil šampanjsko klet in da mu je bilaposest v Sloveniji (Jugoslaviji) 1945. leta odvzeta,medtem ko je vinograde na avstrijskistrani še naprej obdeloval sin Fritz. Tudi naslovenski strani so nadaljevali njegovo delo(dolga desetletja Kmetijski kombinat GornjaRadgona in danes Radgonske gorice, kiso v lasti Celjskih mesnin) in danes obdelujejoskupno 380 hektarjev površin. Tudišampanjsko tradicijo so nadaljevali – dolgaleta je bilo edino peneče se vino, narejenopo originalni šampanjski metodi, zlata radgonskapenina, ki ga zadnje čase prekašanova penina Pinq.Pa vseeno: če bi se danes pojavili naevropskem trgu s šampanjcem z imenomBouvier, bi ga prodali za med! Ime je še vednoznano in iskano, to priznava tudi direktorRadgonskih gorice Borut Cvetkovič:»Ta denacionalizacijska zadeva se vlečeže 15 let in zaradi tega je zastala obnova vinogradov,saj je okrog 15 hektarjev vinogradovostalo neobdelanih. Nismo želelivlagati v nove vinograde na zemljiščih, kiniso naša. Sedaj obdelujemo okrog 30 hektarjevdenacionaliziranih zemljišč, od tegapolovica ni vinogradniških, preostali vinogradipa so stari čez 25 let in bi jih bilo trebačim prej obnoviti, vendar o tem ne razmišljamo,dokler ne bo znan lastnik.«Sedež podjetja, šampanjska klet in drugiprostori Radgonskih goric so na GornjemGrisu, skladišče pa na drugi lokaciji. Kaj vsebodo morali vrniti, ne vedo, v vsakem primerupa že načrtujejo selitev na novo skupnolokacijo v Črešnjevce, tako da se bodopopolnoma izselili z Gornjega Grisa – tukajbodo ostali le turistični objekti, ki so v njihovilasti (npr. atraktivna Klet pod slapom,Kot začetek izdelovanjašampanjcev oziroma peninev Gornji Radgoni jezapisana letnica 1882, koje Clotar Bouvier ustanovilšampanjsko klet. Nazahodnoevropskem trgubi Bouvierjevi šampanjciše danes šli za med. Zdajčakajo na konec denacionalizacijskegapostopkain odločitev dedičev:bodo zahtevali poleg nepremičninna GornjemGrisu v Gornji Radgonitudi vrnitev pravice zapolnjenje penine?lotili pa so se tudi obnove odkupljenih inspomeniško zaščitenih stavb pred kletjo,tako da bodo imeli predstavitev in ponudboza obiskovalce na eni lokaciji.Predvsem razvoj in ne rešitev denacionalizacijskihzahtev je botrovala odločitvi,da preselijo dejavnost v Črešnjevce, poudarjaCvetkovič: »Na tej lokaciji nas omejujetudi spomeniško varstvo. Načrtujemo,da bomo 2012. leta začeli veliko investicijov Črešnjevcih, pred tem pa je treba spremenitiobčinske prostorske načrte. Mi gledamov prihodnost. Vsako leto hočemopovečati prodajo, zato ne morejo reči, danam je vseeno za teh nekaj hektarjev. Tudizadnja leta vsako leto obnavljamo velikepovršine vinogradov, do sedaj smo jih že65 hektarjev, saj hočemo dobiti na obstoječihpovršinah čim več pridelka. Z vrnitvijostavb nekdanjim lastnikom se torej neobremenjujemo.«Bi pa bilo lepo, če bi uspeli najti z dedičiskupni jezik in se skupaj promoviratiin pojavljati na evropskem trgu. Kljub vsemuso dostojno in hvalevredno nadaljevalidelo začetnika Clotarja Bouviera.Bernarda B. PečekUresničevanje zakona o PomurjuKmetje dobijo forum?Predstavniki madžarske manjšinev Sloveniji so se sestali z državnim sekretarjemdr. Andrejem Horvatom,ki se je v okviru svojega obiska meddrugim srečal še s predstavniki narodnostnomešanega območja občinHodoš, Šalovci, Moravske Toplice inDobrovnik.Kot je povedal narodnostni poslanec vdržavnem zboru Laszlo Göncz, je bil namensestanka tudi definiranje položaja narodnostiznotraj nedavno sprejetega zakonao Pomurju. »Nismo se pogovarjali samoo idejah, ampak so ljudje hoteli imeti zelokonkretne odgovore, imeli pa so tudi konkretnepredloge, kar je dobro,« je poudarilAndrej Horvat. Ena od idej je bila forum zakmetijsko svetovanje, ki ne bi bil samo administrativniorgan, ampak bi kmetje dobilikonkretne in koristne nasvete. Na področjukulturnega udejstvovanja so bili konkretniZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota jetrenutno razpisanih več kot 130 prostih delovnih mest. Delodajalciimajo največje potrebe v tekstilni industriji, gostinstvu in gradbeništvu.Najbolj iskani delavci v tem tednu:Šivilja - krojač – 60, konfekcijskipomočnik – 10, konfekcijski modelar –7, natakar – 6, osnovnošolska izobrazba– 6, polagalec keramičnih oblog – 5,prodajalec – 3, inž. tekstilne tehnologije– 2, keramik – 2, konfekcijski tehnik – 2,kozmetik – 2, kuhar – 2.v Dobrovniku, kjer so pripravili predlogza ohranjanje kulturne dediščine, ki bilahko s čezmejnim sodelovanjem privedeltudi do novih delovnih mest. Pozornostso namenili tudi vzpostavitvi podjetniškegainkubatorja v Lendavi, ki bi poHorvatovih besedah lahko nastal že naslednjeleto. »Kot veste, obstaja mrežnipodjetniški inkubator, ki deluje v MurskiSoboti, Odrancih in Ljutomeru, in vsekakorželimo pozitivne izkušnje tega inkubatorjarazširiti tudi na narodnostno mešanoobmočje.« Manjšinski predstavnikiso tako usklajevali stališča skupaj s Horvatom,predsednikom Sveta regije AntonomBalažkom in direktorjem RRA MureDanilom Krapcem ter si po Horvatovihbesedah tudi razdelili naloge, ki jih morajoopraviti, da bi prišlo do vzpostavitveinkubatorja čim prej.Timotej MilanovIščejo se tudi:inž. strojništva – 1,univ. dipl. inž. arhitekture – 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPSihter na internetni strani www.ess.gov.si.Meddržavni odnosi v luči manjšinskih vprašanjVladi prijateljsko, poslanci ostroZa cesto med Verico in Gornjim Senikom Bajnai obljubil 2,23 milijona evrov(Pre)ostre besede?V Keszthelyu na Madžarskem jepotekala prejšnji teden druga skupnaseja slovenske in madžarskevlade, ta teden pa so se v Monoštruin Lendavi sestale slovenske in madžarskeparlamentarne komisije, kise ukvarjajo z manjšinsko problematiko.Porabski Slovenci in Madžari vPrekmurju so izkoristili priložnosti,da so predstavili aktualne problemeznotraj skupnosti.V škripcih naj bi se po novem letu znašlimanjšinski televizijski programi na madžarskiteleviziji. Madžarski proračun zaprihodnje leto, ki je tik pred sprejemom,namreč predvideva zmanjšanje sredstevza madžarsko televizijo, zaradi česar najbi po mnenju ustvarjalcev manjšinskegaprograma tega morali pripravljati z lastnimisredstvi, to pa pomeni predvajanje arhivskihposnetkov. V izjavi, ki so jo podalina koncu zasedanja, so sicer poudarili,da bosta državi v duhu dobrososedskihodnosov v celoti podprli že dogovorjeneobveznosti do slovenske manjšine naMadžarskem in madžarske narodne skupnostiv Sloveniji ter »zgledno praksomanjšinske politike« celo prestavili mednarodnijavnosti. Sredstva za manjšinskiprogram je madžarski premier GordonBajnai tudi eksplicitno obljubil, kakortudi 2,23 milijona evrov za gradnjo cestemed Verico in Gornjim Senikom. Po besedahBoruta Pahorja bosta državi zgradiliplinovod, ki bo povezal obe državi, nameji z Madžarsko pa želi Slovenija skupajz Madžarsko zgraditi veliko skladišče zemeljskegaplina.Jamstveni sklad izplačal delavce MureIz Javnega jamstvenega in preživninskegasklada RS je prišlo sporočilo,da je ta 514 delavcem iz podjetjaMura – ženska oblačila v stečajuiz naslova neizplačanih plač, nadomestilza neizrabljen dopust in odpravninizplačal 1.012.786,62 evra.Povprečno neto izplačilo na delavcaznaša 1.164,96 evra. Sklad je prejel 2.608zahtevkov Murinih delavcev. Iz podjetjaMura – ženska oblačila 588, Mura, d. d.,911 zahtev, Mura – moška oblačila 519 inMuralista 590 zahtev. Odločbe za delavceMure, d. d., so bile že izdane, pravnomočnein izplačane pa bodo ta mesec.Za delavce Mure – moška oblačila in zapodjetje Muralist odločb še ne izdajajo,saj čakajo podatke o prijavi terjatevv stečajni postopek. Vloge so namrečpopolne, ko stečajne pisarne posredujejopodatke o priznanih terjatvahdelavcev iz stečajne mase.Pri omenjenih podjetjih je zapletrazumljiv, saj stečajna upravitelja vteh dveh z delavci komunicirata le popošti, zato so imeli nekdanji zaposlenikar nekaj problemov, da so zbrali vsopotrebno dokumentacijo, medtem koso jim v drugih dveh primerih vse pripraviliin osebno vročili stečajni upravitelji.J. V.V Monoštru pa je ta teden potekalotudi srečanje madžarskih in slovenskihparlamentarnih komisij, ki se ukvarjajoz manjšinsko problematiko. Predsednikdržavne slovenske samouprave MartinRopoš je na srečanju poudaril, da takoslovenska kot nekatere druge manjšinena Madžarskem ne bodo imele zastopnikav parlamentu še najmanj pet let. »Dobilismo veliko nalog, denarja pa ni. Večina(več kot 60 odstotkov sredstev, ki jihdobi manjšina, op. p.) se jih financira obpomoči razpisov,« pravi Ropoš, »in tukajse po mojem mnenju pojavijo problemi,ki se tičejo manjšinskih institucij.« Nasrečanju sta nekoliko ostreje nastopilatudi slovenska poslanca Srečko Prijateljin Franc Pukšič. Pukšič, ki se po lastnihbesedah z manjšinskimi vprašanji ukvarjaže tri mandate, ugotavlja, da se stvari vPorabju ne izboljšujejo, zato je predlagal,da se dogovorijo za reševanje konkretnihtreh problemov (celodnevni programRadia Monošter, vprašanje manjšinskegaprograma na madžarski televiziji in vprašanjedvojezičnih izkaznic) in ne za celotnopaleto problemov, na katere predstavnikimanjšin že dlje časa opozarjajo,ter da se dogovorijo tudi za datume, dokdaj naj bi bili ti problemi rešeni. Predsednikmadžarske komisije Zoltan Balogje kot anomalijo označil dejstvo, po kateremse glede na štetje prebivalstva v letih1999 in 2001 število Slovencev na Madžarskempovečuje, hkrati pa se manjšanjihova udeležba na volitvah.Timotej Milanov