Po naših znanih poteh - Pomurje.si

– 3. december 2009 23Kontroverzni film s prekmurskim pridihomVarga ni preprečilosvoboditve TrstaBi lahko bili tudi Ženavci naši?Tudi Vestnik si je ogledalkontroverzni film režiserjaŽige Virca Trst je naš!, v kateremeno od osrednjih vlogigra tudi prekmurski rojakDario Varga. Film je za slovenskerazmere odlično posnetazmes parodije, dramein patriotskega zanosa, ki jepri gledalcih večkrat sprožilaspontan aplavz.Film je ob svoji premieri doživeltakšno zanimanje, da so gamorali ponavljati še štirikrat, sajje bila prva predstava v trenutkurazprodana, preostale pa soprav tako napolnile sodobnoSrednjo dvorano Kosovelovegadoma v Sežani skoraj do zadnjegasedeža. Trst je naš! je zelo razburilitalijanske politike in njihovegazunanjega ministra FrancaFrattinija, toda po ogledu filmaje še bolj jasno, kako smešne innesmiselne so njihove izjave, sajv njem sploh ne nastopajo Italijani,pa tudi Trst ne, razen v simboličnemgovoru. Zgodba namrečDario Varga je komandir Brane. Foto: N. J.govori o kmetu Francu (igra gaGojmir Lešnjak - Gojc, tudi direktorKosovelovega doma), kiv primorskem zaledju rad upri-zarja bitke iz partizanskih časov,s svojo fanatično pripadnostjozgodovinskim partizanskim vrednotamin maršalu Titu pa presedaže vsem. Tako svoji ženi Mariji(Silva Čušin), hčerki Mateji (AnjaDrnovšek) pa tudi policijskemukomandirju Branetu (Dario Varga),ki mu gre v nos, da Franc vsvojem avtu prevaža orožje brezvsakršnih dovoljenj in da počasine loči več meje med uprizarjanjemin resničnim bojem. V odločilnibitki s skupino simpatizerjevnemške vojske pa je tudiBrane nemočen, saj katarzo doživihčerka Mateja, prevzame očetovanačela in postane prava voditeljicanovodobnih partizanov.Tako kot Gojc je tudi Dario Vargatakoj pristal na sodelovanje zmladim režiserjem, tudi sam jedodal nekaj idej pri snemanjufilma, moral je uporabiti pištolo,malce nelagodno pa mu je bilov začetku pri sceni, ko ga moraMateja v diru podreti s konjem.Toda v prispevku o tem, kako sosnemali film, se jasno vidi, kakolahko določen kot kamere prikažesceno dosti bolj nevarno, kotje v resnici.Žiga Virc je študent AGRFT-ja,Trst je naš! je njegovo diplomskodelo, ob polemiki, ki jo je sprožilnjegov 27 minut dolg film,pa se mu kar smeje, saj si Novomeščanprej takšne reklame nitiv sanjah ni predstavljal. »Lahkose zahvalimo ministru Frattiniju,da smo imeli po filmu Titanikv Sežani spet rekorden obisk,saj si je Trst je naš! v treh dnehogledalo kar 1700 ljudi,« je dejalGojc. Med gledalci filma sobila tudi nekatera znana slovenskaimena, npr. minister Igor Lukšič,ljudski igralec maršala TitaIvo Godnič in nesojeni zmagovalecresničnostnega šova Kmetijaslavnih dr. Artur Štern. »Priznam,da sem fan vojaških filmov in dado lanskega leta sploh nisem vedel,da tudi v Sloveniji obstajajodruštva, ki uprizarjajo bitke, kotna primer Kulturno-zgodovinskodruštvo Triglav. Ideja za filmse mi je porodila, ko sem obiskalvojaški muzej v Pivki,« pa je poudarilVirc in dodal, da sta z Gojcemže posnela nov film, ki nosidelovni naslov V sedemdesetihletih. Ampak mladi režiser je sedajv šali na glas razmišljal, da simora spet izmisliti provokativennaslov: »Najverjetneje bo to Istraje naša!«Film Trst je naš! nosi produkcijskoletnico 2010, zato ga bonacionalna televizija predvajalanajverjetneje po novem letu. VPomurju pa bi bilo zanimivo videti,ali bi se našel kakšen režiser,ki bi si upal posneti film z naslovomdenimo Monošter je našali Ženavci so naši ali Mursko Središćeje naše.Tomo KölešKako pomagati drugemu?Na OŠ Kuzma so za učence osmega razreda tudi v tem šolskemletu organizirali tečaj prve pomoči. V dvajseturnem programuso pridobili osnovno znanje o pravilnem ravnanju vprimeru nesreče ali drugih nenadnih obolenj, se seznanili znajpogostejšimi oblikami poškodb, ran, z vrstami krvavitev …Cilj tečaja je bil predvsem,da bi učenci spoznali,da lahko pravilen načindajanja prve pomoči rešiživljenje in pomaga ponesrečencurešiti nekaterepomembne življenjskefunkcije, ki bi bile brez hitrepomoči ogrožene alibi celo povzročile smrt alitrajno invalidnost. Ob temje zelo pomembno pravilnoravnanje in pravilnodajanje prve pomoči. Teoretičnoznanje so podkrepilis praktičnim delom –Foto: M. B.prikazi obvezovanja ran, imobilizacije udov in namestitve v pravilenpoložaj ob poškodbah ali nenadnih obolenjih. V Murski Soboti so obiskaliin si ogledali Center za obveščanje in gasilska reševalna vozila,kjer so videli, kako se ravna z gasilskim aparatom, v zdravstvenemdomu pa so si ogledali vozilo prve pomoči in spoznali, da je delo reševalcevzelo zahtevno, pogosto pa tudi zelo nevarno. Za boljšo predstavitevso poprosili tudi društvo Prve medicinske pomoči Rogašovci,ki je v letu 2009 osvojilo časten naslov najprostovoljec in priznanjepredsednika države. Njihov član Damjan, ki je tudi poklicni reševalec,pa jih je seznanil z njihovim prostovoljnim delom ter razkazal reševalniavto in opremo. S seboj je pripeljal tudi lutko in tako omogočil, daso se učenci preizkusili v masaži srca in dajanju umetnega dihanja.B. B. P.Rajžajo po Sloveniji in vabijo k sodelovanjuPrekmurci z odrom, Prleki z zelenjavoPrleški multimedijski performans v Celju Foto: M. C.Dobrodelne žabeV okviru projekta Žabnjek, ki je poleti potekal v soboškemparku, so pripravili tudi dražbo predmetov, ki so jih medtrajanjem projekta izdelali otroci. S pomočjo takrat zbranihsredstev so v MIKKU organizirali delavnice, kjer so otroci izdelovalisvečnike z lepljenjem naravnih materialov na steklo,na koncu pa so se pomerili v ekokvizu in za svoje znanje prejeližabjo diplomo.Kot poleti v parku, tako so tudi tokrat otroci pokazali velikozanimanje za delo z naravnimi materiali. Foto: T. M.Delavnico, na kateri je sodelovalo 13 otrok, je pripravila in vodilaDarja Meolic iz podjetja Eko animacije v sodelovanju s centrom zasocialno delo. »V podjetju Eko animacije se zavedamo pomembnostiotroškega veselja, zato smo celotno delavnico zasnovali v veselem,ustvarjalnem duhu, kjer so si otroci iz različnih naravnih materialovustvarili vsak svoj unikatni svečnik. Poleg tega smo se še vsi skupajna šaljiv in zabaven način pomerili v ekokvizu, kjer smo obnovili našaznanja o pomembnosti čistega okolja,« je povedala Meoličeva.T. M.Na nedavnem prvem multimedijskemfestivalu v Celju,ki ga je organizirala Mrežamultimedijskih centrovSlovenije, sta se predstavilatudi pomurska multimedijskacentra, in sicer MIKK izMurske Sobote z dokumentarnimfilmom, ki prikazujenastope in intervjuje z glasbeniki,ki so bogatili dogajanjena odru, ter Mladinskicenter Prlekije - Pokrajinskicenter nevladnih organizacij(MCP - PC NVO) z multimedijskimperformansom Paprikain zelenjava.Po besedah člana in strokovnegasodelavca prleškega centraSimona Svetlika in Thierna Diallabodo sedaj svojo postprodukcijozačeli predstavljati tudi podrugih multimedijskih in kulturnihter mladinskih centrih vSloveniji, poskušali pa bodo doseči,da bi se predstavili tudi vtujini.Ob pomoči ministrstva za kulturoin njegovem sofinanciranjudejavnosti MCP - PC NVO na področjukulture zdaj lahko vabijok dejavnosti vse zainteresiranene glede na spol, starost in bivanje.Tako bodo vzpostavili nekaterenove sekcije ter povečali aktivnostiv že obstoječih, kot soglasbena, pevska, recitacijsko-literarna,plesna, likovno-kiparska,fotografska, filmska, multimedijskain kulturno podporna. Tudikulturna društva in institucije vregiji pozivajo, da pri promocijisvojih dejavnosti brezplačnouporabljajo njihov spletni portalter razpoložljivo opremo inprostore, pa tudi izobraževalneprojekte na področju kulture.Maja 2010 bo tako na SpodnjemKamenščaku tedenska likovnakolonija, julija pa multimedijskakolonija.Da bodo zadeve še lažje stekle,bodo 3. decembra ob 17. uriv počastitev obletnice rojstva dr.Franceta Prešerna izvedli glasbeno-filmskopredstavitev Ta veselidan kulture – dan odprtih vratin uradno predali namenu novoopremo za kulturno angažiranje,katere nakup je sofinanciral Javnisklad za kulturne dejavnosti –centralna služba Ljubljana.T. K.