Po naših znanih poteh - Pomurje.si

22Z gumpiči se učimo tujih jezikovLikalnikJe mali gospodinjski aparat, s katerim s pomočjo toplotein pare zmečkane in zgubane hlače, srajco ali druge oblekespremenimo v gladke in zlikane. Nekoč so likalniki namestona elektriko delovali tako, da so kovino segrevali na vročipeči ali so v likalnik dali žerjavico. Pri sodobnih likalnikihlahko uravnavamo temperaturo glede na tkanino, prej pa seje hitro zgodilo, da je nastala luknja v obliki likalnika. Dandaneslikalniki izgubljajo delo, saj šivajo take srajce, ki jih nitreba več likati. Likanje sodi med najbolj osovra- ženagospodinjska opravila. Likamo pa si tudi lase,da bi bili ravni. Gumpiči se spominjajo svojegaprednika, ki je padel pod likalnik inpostal tako tanek kot list papirja.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerzeMurska Sobota, za esperantoskrbi Jovan Mirkovič, gumpičepa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskemvalu v oddaji Mali radio, ki je naAngleški jezik: iron (ajrn)sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Nemški jezik: das Bügeleisen (das bügelaizen)Madžarski jezik: a vasalógép (vašalogep)Španski jezik: la plancha (la planča)Tiha šolaItalijanski jezik: il fero da stiro (il fero da stiro)V tihi šoli je lepo, vsi marljivi,pridni smo, le redko klepetamo,če pa že, pa šepetamo.Učiteljica nas pohvali,ker zadovoljna je z nami,mi imamo se lepo,saj se razumemo.Če bi v naši šoli resvse tako tiho bilo, bi, priznajmo,preveč dolgočasno bilo.Karolina Vöröš, OŠ BogojinaMiklavžLeto je naokrog prišlo,spet Miklavž prihaja k nam.Vsi se ga veselimoin otroci k njemu hitimo.Majhni se parkeljnov bojimo zelo,a nas prijazni angelčki potolažijo.Darila bomo dobiliin se jih razveselili.Saj Miklavž prihaja vsako leto k nam,da nam polepša naš dan.Lea Antolin, 4. razred, OŠ OdranciFrancoski jezik: le fer a repasser (le fer a repase)Esperanto: gladilo (gladilo)Foto: B. B. P.Iva Vidovič je stara šele pet let, pa je že »slavna« ilustratorka.Na naslovnici publikacije Veliki nemarni škornji, kiso jo skupaj s projektom EkoŠKRAT predstavili v torek, 24.novembra, v prostorih Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti,je namreč prav njena slika jesenskega gozda. Izdelki otrokiz vrtcev in šol iz Turnišča, Murske Sobote, Fokovec in Tišineso bili na ogled v medgeneracijski hiši v Ulici ŠtefanaKovača 20.B. B. P.3. december 2009 –Na OŠ Veržej izdelali Unicefove punčkeZa otroke, ki nimajote srečeVsi otroci nimajo tega, karsi zamišljamo kot običajnootroštvo: staršev, igrač, hrane,pa tudi zdravnika, zdravilin šole. Člani Unicefovegakrožka na OŠ Veržej čutijo stemi otroki.Vendar ne ostajajo le pri sočustvovanjuz njimi, že v naslednjemtrenutku pa bi se prepustilisvoji igri. Pripravljeni so tudipomagati in narediti kaj dobregaza te otroke. Zato so se tudi vtem šolskem letu vključili v Unicefovprojekt Unicefova punčkain izdelali kar 23 punčk. Vsakapunčka je vredna 20 evrov, s temdenarjem pa lahko cepijo enegaotroka proti petim nalezljivimboleznim. »Veseli smo, da našaakcija doživlja pozitiven odziv vožji in širši okolici. Še posebnopa smo hvaležni tistim, ki so posvojilinaše punčke,« je v imenuvseh članov povedala mentoricaMilena Sabotin iz Osnovne šolePrispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronskipošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za stranBarve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Jesen je najlepši časJesen je najlepši letni čas v letu. Jemo kostanj in pijemo čaj.Lahko gremo v gozd in nabiramo gobe, ki jih potem pojemo. Tekamoza zajčki, se vržemo v listje in nabiramo hruške. Tekamo polistju, ga grabljamo in kasneje spet razmečemo. Potem spet pridezima. Ko je zima, ni preveč prijetno, ker se moramo obleči v presnetipuli in žabice.Asja Benčec in Klara Konkolič, OŠ III Murska SobotaKapetanBrundoSredi bleščečega morjav daljavi na robu obzorjamala barka plove.Na njej kapetan Brundokrmilo vrti, malo na levo,pa malo na desno,saj se mu samo smeji.Ob sončnem zahoduzagleda otok medu,k njemu krmilo zavrti,barko priveže,se z medom pogosti.Laura Müler, 5. b, OŠGornja RadgonaFoto: M. S.Veržej. S tem so pomagali le nekajotrokom, ampak če bi jih ševeč naredilo podoben korak, bibilo trpljenja, bolezni in umiranjaotrok po svetu veliko manj. Insvet bi bil lepši in prijaznejši.A. N. R. R.S. P. in A. P.Izračunaj in vpiši rezultat v prazna okenca.Srečanje dveh vrtcevŽe šesto leto zapored so se otroci,starši in pedagoške delavke vrtcav Fokovcih in dvojezičnega vrtcav Prosenjakovcih srečali prirotundi v Selu. »Tega srečanja seveselimo prav vsi, ker s tem osrečimosebe in otroke,« pravijo. Daje pot še zanimivejša, se vsaka skupinazbere pri svojem vrtcu, potempa krenejo na pot proti Selu.Pot si krajšajo s klepetom in opazovanjemnarave, ki se bohoti vvsej svoji lepoti, tako da so kar naenkratna cilju. Letos so bili hitrejšiprijatelji iz Fokovec, a to ni pomembno.Pomembno je, da so sedružili. In še pomembnejše je bilo,kaj vse so prinesli s seboj v nahrbtnikih.Malica se je po dolgempešačenju prav prilegla. Polegsendvičev in sokov je »prilezla« izFoto: B. K. P.nahrbtnika tudi kakšna sladkarija.Med seboj so si izmenjali še darilain vsi skupaj zaplesali na nekaj rajalnihpesmic. Druženje so skleniliz zvonjenjem in veliko obljubo, dase prihodnje leto zopet srečajo.A. N. R. R.