Po naših znanih poteh - Pomurje.si

2V premislekRockPartyzaniPred tedni, ko so se na njem gnetli navijačislovenske nogometne reprezentance,je menda do zadnjega kvadratnegametra napolnjen Prešernov trg sredi Ljubljane sprejel kakih deset tisočnavdušencev. V soboto, ko so ga v imenu velikih delavskih demonstracijzasedli protestniki treh generacij, naj bi organizatorji naštelitrideset tisoč udeležencev. Torej trikrat več. Da bi v stilu cirkuških artistovstali ali sedeli drug drugemu na ramenih ali glavah, ni bilo videti.In ker tudi zakon fizike ni bil sprejet v slovenskem parlamentu intorej stoodstotno velja za vse enako, je mogoče sindikalistom mirnevesti očitati vsaj pretiravanje. Če ne še kaj drugega. Ni jih bilo namrečmalo, ki so govorili tudi o manipulaciji. Ne brez razloga.Sobotna delavska predstava na Prešernovem trgu je spominjala nadobro zrežiran performans. Ali kot je dejal nekdo: »Žal se zdi, da je bilresnični namen demonstracij le brezplačen kolektivizem za reveže, kisi ne morejo privoščiti koncerta Tereze Kesovije.« Glasbe pač tokrat nimanjkalo. A če že razumemo organizatorje, ki so množico podžigaliz revolucionarnimi poskočnicami alias Internacionala ali Na juriš,je veliko težje razumeti neke druge vrste tonov, ki so prihajali iz zvočnikov.»Le kaj ima butasta nacionalistična pesem Slovenskega narodasin in Kdor ne skače ni Sloven'c početi z delavskimi boji, ki naj bibili po definiciji internacionalni? To je eksploatacija in manipulacija,a žal tega večina ne opazi. Hudič se skriva v podrobnostih,« je denimobentil ekspunker in politični komentator Igor Vidmar.Sicer nedvoumna delavska zahteva po dvigu neto minimalne plačena 600 evrov ostaja zategadelj seveda enako legitimna, a je ob pričujočiglasbeni kulisi izzvenela veliko manj resno in usodno. Zna se celozgoditi, da bo največji iztržek sobotnih protestov pripisan spremljajočiglasbeni skupini Rock Partyzani. Ta se že lahko pohvali, da je v sobotopostala po Siddharti drugi največji slovenski bend. V živo ga jenamreč doslej spremljalo že preko sto tisoč obiskovalcev. Nič zato, čedemonstrantov.Bojan BudjaNapovedane rošade v SLS Murska SobotaVajeti prevzema ŽerjavSlovenska ljudska stranka je v skladu z napovedmi predsednikastranke kadrovsko prevetrila tudi soboški odbor SLS. Zmesta predsednika se tako poslavlja starosta SLS v PomurjuIvan Obal, na njegovo mesto pa prihaja predsednik stranke RadovanŽerjav. Podpredsedniško mesto je zasedla predstavnicastrankinega podmladka Nove generacije SLS Jasmina Opec.V stranki želijo spodbuditi delo občinskih odborov in izboljšati prepoznavnoststranke na lokalni ravni. V Murski Soboti je ostala stranka nazadnjih lokalnih volitvah brez občinskega svetnika, ki ga želijo na naslednjihvolitvah dobiti nazaj. Prav tako bodo v Prekmurju ustanovili manjkajočeobčinske odbore v Dobrovniku, Veliki Polani in Hodošu.T. M.aktualno3. december 2009 –Premik pomembnih figur na škofovski šahovniciTurnšek v Maribor,Štumpf v SobotoDr. Anton Stres imenovan za novega ljubljanskega nadškofaNaše informacije iz dobroobveščenih cerkvenih virovso se potrdile kot točne. O možnihpremikih znotraj slovenskeškofovske konference smopisali že ob imenovanju celjskegaškofa dr. Stresa za mariborskeganadškofa namestnika. Žetakrat je bilo aktualno, da soboškiškof Marjan Turnšek postaneljubljanski nadškof. Todaočitno je zmagala ocena, da bibil rez preradikalen. Verjetnose je tudi pokazalo, da dr. Turnšekni oseba, ki bi lahko aktivnejeposegla predvsem na ravenpolitičnega delovanja, torejurejanja odnosov z državo.Odhajajoči nadškof Uran se je vsvoji utemeljitvi oziroma sporočiluza javnost osredotočil na svojedelo znotraj Cerkve in nadškofijeter med drugim povedal: »Neizmernosem hvaležen za trdno vero,upanje in ljubezen, s katerimi meje Gospod podpiral sredi vseh težav,s katerimi sem se na odgovornemmestu soočal.«Novi ljubljanski nadškof dr. AntonStres, ki bo nastopil službo 24.januarja prihodnje leto, je poudarilkot eno od ključnih točk tudi urejanjepoložaja Cerkve na državni ravniin povedal: »Kot nadškof glavnegamesta naše države pozdravljamnašo državno oblast. Odnosimed državo in Cerkvijo se sicerpočasi, a vendarle urejajo v smerievropskih standardov. Rad bi prispevalk temu, da bi uresničili šeDosedanji nadškof msgr. Alojzij Uran ter novoimenovaninadškof in metropolit ljubljanske nadškofije msgr. dr. AntonStres pred razglasitvijo zamenjave na ljubljanski nadškofiji.Foto: Tomaž Skaletisto, kar nam na tem področjumanjka. Cerkve se ni treba bati.Nimamo drugega namena, kakorda oznanjamo evangeljske vrednotepravičnosti in ljubezni.«Očitno pa je še nekaj, namrečdr. Stresu je v tem času v Mariboruočitno uspelo, predvsem pri stabilizacijirazmer znotraj gospodarskedejavnosti. Nobena skrivnostni, da je gospodarska dejavnost teškofije izredno razvejena in je bilado gospodarske krize tudi izrednouspešna, kar so navsezadnje pokazalitudi podatki o finančnem posvojeizobraževanje kot tudi službovanječlovek, ki je Prekmurecin ki je ob vsem prej zapisanemmočno zavezan temu okolju. Navsezadnjese je na svoji akademskipoti ukvarjal s socialno zgodovinodomačega prostora. Hkrati ga lahkoprištevamo k tistim cerkvenimdostojanstvenikom, ki je visoko cenjenpri nekdanjem ljubljanskemnadškofu in kardinalu dr. Rodetu.Tudi ni nepomembno, da ga je izVeržeja, kjer je bil župnik, dr. Rodepotegnil v Ljubljano, kjer je postalžupnik na Rakovniku.Presenetljivo pa je brez škofaponovno ostala celjska škofija. Tokratje bilo znova v ospredju imedr. Cvikla, ki je že bil pogosto omenjankot morebitni soboški škof inkarierno seveda potem mariborskinadškof. Toda očitno je ocena, dagre za močno intelektualno osebomlajše generacije, ki lahko odigraKadrovski premiki že povzročajo nekaj viharja znotraj domačihlogov. Velika verjetnost je, da bo s škofom Turnškom odšel tudi ljutomerskižupnik in dekan Jože Vehovar, ki je že v uradnem roku izrazilželjo po vrnitvi v matično Škofijo Celje. Zdaj se bo ta premikverjetno zgodil. Je pa zanimivo dogajanje v soboški škofiji znotraj t.i. »lošinjskega miselnega kroga«. Ta ima – in to ni nobena skrivnost –enega duhovnika na začasnem delu v tujini. Tam je bil za dobo enegaleta in zdaj je to leto že poteklo, za podaljšanje pa ni zaprosil, takosedaj na Koroškem deluje tako rekoč ilegalno. Zato si omenjeni krogmočno prizadeva, da bi eden od najbolj subtilnih duhovnikov LojzeKozar mlajši postal župnik v Ljutomeru, omenjeni izseljenec pa bi ganadomestil v Odrancih. Ali bo krog sodelavcev novega škofa nespremenjen,pa bo znano po njegovem prihodu.V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstnidan, imate možnost izbrati darilo: mali oglasv Vestniku ali čestitko na Murskem valuIzpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte vnaročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, MurskaSobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitkaz eno pesmico sta brezplačna.Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecuuveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija– dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjennaslov naročnika.Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajosamo za fizične osebe.KUPON mali oglas čestitka (označi)Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:Murska SobotaPrvi umrli z novo gripoV Splošni bolnišnici MurskaSobota je v ponedeljek umrlprvi bolnik z novo gripo. Šestdesetletnikje bil sprejet nabolnišnično zdravljenje konecprejšnjega tedna in se je žeprej zdravil zaradi neozdravljivebolezni, ki je bila v zadnjemstadiju, infekcija pa je bolezenše poslabšala.V murskosoboški bolnišnici jebilo v začetku tedna na zdravljenjesprejetih pet bolnikov z novogripo, od teh se ena bolnica zdravina intenzivni terapiji zaradi poslabšanjakronične bolezni, pridrugih odraslih bolnikih in otrocihpa gre za blažjo obliko bolezni.Že pred časom pa so na zdravljenjev Maribor premestili mladobolnico, ki ji je okužba z virusomnove gripe poslabšala kroničnopljučno bolezen. Bolnike sprejemajona oddelke glede na osnovnobolezen, kadar gre samo zainfektivno bolezen, pa na infekcijskioddelek. Za okužene bolnikeimajo, tako strokovni direktorDaniel Grabar, dr. med.spec., posebno čakalnico in jihtudi ne pošiljajo na nobene preiskavepo bolnišnici, razen narentgen, če je potrebno. Dejstvo,da je bolezen huje prizadelaveč ljudi v nekaterih regijah,si strokovnjaki razlagajo spojavnostjo bolezni, ki je nekateraobmočja zajela prej, posledičnopa je tam tudi več ljudi shujšim potekom bolezni.Med zdravstvenimi delavciregijske bolnišnice obolelih zanovo gripo ni, je pa več odsotnihz dela zaradi drugih virusnihobolenj, predvsem v službiprehrane in dietetike ter zaradinege obolelih otrok.M. H.»Kljub prepovedi obiskov ljudje tega ne upoštevajo inimamo zato precej težav. Kot da ne razumejo ali nočejorazumeti, da je to dobro tudi za njihovega svojca, ki je zaradibolezni veliko dovzetnejši za okužbe,« je povedal strokovnidirektor murskosoboške bolnišnice Daniel Grabar.ložaju mariborske nadškofije v odnosudo ljubljanske. Kot kaže, so setudi razmere umirile in s tega vidikadr. Turnšek kot izrazito teološkaosebnost ne pomeni tveganja, kvečjemuga čakajo urejene razmere,da se bo lahko v celoti posvetil področjem,kjer je najmočnejši: predvsempastorali, karitativni dejavnostiin tudi akademskemu delu.Novi soboški škof dr. Peter Štumpfje kljub zanimivi poti tako skozipomembno vlogo znotraj vatikanskihkrogov pri prepoznavnostislovenske Cerkve. Je pa še ena podrobnost,ki je medijsko spregledana.Namreč na spletni strani jepod pokroviteljstvom celjske škofijevikariat slovenske vojske. Gre zavprašanje, ki ga rešuje Cerkev z državo,in verjetno bo po rešitvi tegaproblema škof vikar hkrati celjskiškof.J. VotekPismo odhajajočegaSveti oče Benedikt XVI. je mladi Škofiji Murska Sobota imenoval novegaškofa ordinarija, to je prekmurskega rojaka mgsr. dr. Petra Štumpfa.Novoimenovanemu murskosoboškemu škofu iskreno čestitam in kličemobilje Božjega blagoslova na njegovo novo škofovsko služenje!Mene pa papež po dobrih treh letih in pol pošilja za nadškofa pomočnikav mariborsko nadškofijo.Ob tem hiti moja misel najprej k vam, dragi duhovniki, z veliko hvaležnostjo,da ste bili pripravljeni skupaj z menoj potrpežljivo graditi temeljenovi krajevni Cerkvi.Dragi verniki naših župnij, vedno sem bil veselo presenečen nad vašodobroto in pripravljenostjo za sodelovanje. Tudi vam velja moja hvaležnost,saj ste me ob obiskih na župnijah vedno velikodušno sprejemali,prisluhnili mojemu oznanjevanju in bili vedno bolj pripravljeni sodelovatipri izgradnji in poživljanju župnijskih občestev. Želim si, da bi znovim škofom naprej uspešno utrjevali v vaših okoljih cerkveno zavestin pripadnost Kristusu. Še posebej vam želim, da bi zmogli uspešno prenestizaklad vere mladim rodovom in da bi pokrajine na obeh stranehMure čim prej spet postale žitnica duhovnih poklicev.Msgr. dr. Marjan Turnšekmariborski nadškof pomočnikRojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 12. do 31. 12. 2009.Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Bojan Budja (odgovorniurednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač,Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), KsenijaŠömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13,tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografijne vračamo. Trimesečna naročnina (14 številk) 20,30 evra, letna naročnina (za 53 številk) 75,50 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročninaza delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke;KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona odavku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.