Po naših znanih poteh - Pomurje.si

kmetijstvo– 3. december 2009 13Letos je škoda zaradi neurij in moče v Pomurjudosegla več deset milijonov evrovUjme pobrale dohodekZ zavarovanjem posevkov in plodov do večje socialne varnosti– V zavarovanje vključiti še več kmetijskih površinS klimatskimi spremembamise spreminjajo tudi vremenskerazmere in v zadnjem času smopriča vse pogostejšim ujmam,ki pustošijo v kmetijstvu. Aliso vremenske razmere v resniciposledica klimatskih spremembali so zgolj naključne,ostaja vprašanje. Letošnje inlansko leto nam z neurji nistaprizanašali, škoda, ki je nastalav kmetijstvu, pa je ogromna.Ob toči, ki je poškodovala inponekod povsem uničila pridelke,je letos veliko škodo napoljščinah povzročilo še dolgotrajnodeževje.Po podatkih kmetijske svetovalneslužbe so imeli kmetje (brezdelniških družb) v Pomurju z žitizasejanih 24.145 hektarjev njiv,od tega 17.150 hektarjev pšenice,5.176 hektarjev ječmena, 640 hektarjevrži, 1.056 hektarjev tritikale,57 hektarjev pire, 66 hektarjevPodelitev certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacijeZa bogatitev ponudbeslovenskih kmetijKmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je napriložnostni slovesnosti podelila certifikate kar139 kandidatom, ki so si pridobili nacionalnopoklicno kvalifikacijo za predelavo mesa, mlekain sadja ter izdelavo kruha, potic, peciva in testeninna tradicionalen način ter vinogradništvoin živinorejo.Med tokratnimi prejemniki je veliko mladih prevzemnikovkmetij, ki sta jim izobrazba iz kmetijske smeriali ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija pogoj zaprevzem kmetije. Družba vedno več vlaga v znanje, tudina področju kmetijstva, znanje, ki ga kmetje pridobijoz nacionalno poklicno kvalifikacijo, pa pomeni priložnostin dodano vrednost, ki jo kmetje lahko izkoristijomed krizo. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je ob tej priložnostipoudaril pomen znanja ter izobraževanja kmetovza ohranjanje in nadaljnji razvoj podeželja. Da se znanjepovečuje, priča predvsem rast kakovostno pridelanein predelane hrane. »Ponosen sem predvsem na prireditevDobrote slovenskih kmetij, ki vsako leto potekana Ptuju, kjer se pokaže kakovost izdelkov s slovenskihkmetij. Te pa ni brez nenehnega iskanja novih znanj. Takšnerazstave in pogovori s kmeti kažejo, da kulinaričneznačilnosti slovenskega podeželja in drugi izdelki podeželsketradicije, kot so na primer pletene košare, še živijomed nami. Mlade kmetice še vedno znajo pripravitimarsikatero dobroto po receptih svojih babic, kar je pohvalno,«je dejal Smrkolj.L. K.Toča uničuje pridelke in ogroža socialno varnost pridelovalcev. Ena od rešitev je zavarovanjeposevkov in plodov. Foto: L. K.Letošnji dobitniki certifikatov nacionalnepoklicne kvalifikacije. Foto: KGZovsa in 2.014 hektarjev oljne ogrščice.Za vse je bila letošnja letinakatastrofalna, saj sta tisto, kar jeostalo po toči, pobrala deževje inmoča. Po ocenah, ki so jih pripraviliv Kmetijsko-gozdarskem zavoduMurska Sobota, znaša škoda zaradimoče na poljščinah skoraj 5,5milijona evrov, medtem ko je škoda,ki jo je povzročila toča, letospresegla 11 milijonov evrov. Vsi tipodatki veljajo seveda le za žita, dejanskaškoda pa je veliko večja, sajje toča povzročila veliko škode tudina drugih poljedelskih kulturah inv trajnih nasadih. To navsezadnjepotrjuje tudi podatek o izplačanihškodah, ki so jih zavarovancem vPomurju izplačale zavarovalnice.Izplačila namreč krepko presegajo15 milijonov evrov, v zavarovanjepa je bilo vključenih le nekaj večkot polovica vseh kmetijskih pridelkovin plodov, kar je sicer večkot v prejšnjih letih, vendar še vednopremalo.Na območju Pomurja je bilo letosv zavarovanje vključenih okoli35 tisoč hektarjev kmetijskih površin,kar potrjuje, da se pridelovalcivendarle začenjajo zavedati pomenazavarovanja, saj si ob nastankuškode le tako lahko zagotovijo socialnovarnost. V Pomurju ostaja napodročju kmetijskega zavarovanjavodilna Zavarovalnica Triglav, prikateri pomurski pridelovalci zavarujejovečino pridelkov in plodov.Po obsegu zavarovanja ji sledita zavarovalnicaAdriatic - Slovenica inZavarovanica Maribor, v vseh pa letosbeležijo povečano zanimanje zazavarovanje.V pomurski območni enoti ZavarovalniceTriglav so pridelovalciletos zavarovali 32.500 hektarjevkmetijskih pridelkov in plodov,zanimanje za zavarovanje pa v zadnjihletih narašča. Na to precejvpliva subvencija, ki jo k zavarovalnipremiji prispeva država. Kotnam je povedala Jožica Caf, pa izizkušenj vedo, da se po vsakem večjemneurju in škodah zanimanjeza zavarovanje v naslednjem letupovečala. Tako v letu 2008 v primerjaviz letom 2007 niso zabeležilivečjega porasta zavarovanja, letospa se je obseg zavarovanj v primerjaviz lani povečal za petino, vzrokza povečanje pa je škoda, ki jo jelani v kmetijstvu povzročila toča. VTriglavovi pomurski območni enotiso letos z zavarovanjem posevkovin plodov zbrali 2,4 milijonaevrov zavarovalne premije (polovicotega zneska je pokrila država),za poplačilo škode pa so namenilikar 13 milijonov evrov. Neurjes točo je povzročilo največ škodena strnih žitih, bučah in sadju, sajso bile te kulture ob toči v najboljobčutljivem stanju. ZavarovalnicaTriglav je dala vsem zavarovancemdeset odstotkov dodatnega skupinskegapopusta in možnost plačilazavarovalne premije v dveh obrokih,20 odstotkov so plačali ob sklenitvizavarovanja, 80 odstotkov paseptembra.V zavarovalnici Adriatic - Slovenicaopažajo, da se je število policza zavarovanje posevkov in plodovv primerjavi z lanskim letomskoraj podvojilo. Poleg povečanjaobsega zavarovanih površin so sezavarovanci odločali tudi za višjokakovost zavarovanj, saj so svojeposevke, nasade in plodove zavarovalipred več nevarnostmi in za višjezavarovalne vsote kot v lanskemletu. Direktorica poslovne enotev Murski Soboti Milena Grah namje povedala, da pri zavarovanju posevkovin plodov tudi letos beležijonegativen škodni rezultat, ta paje na območju celotne zavarovalnicenajslabši prav v Pomurju, kjer soizplačane škode kar nekajkrat preseglevišino zbrane plačane zavarovalnepremije. Med zavarovanimikulturami imajo vodilno mesto žitain krmne rastline, na enoto površinepa so bile največje škode v sadovnjakihin vinogradih. Pomurskipridelovalci so letos v tej zavarovalnicizavarovali 2.800 hektarjev posevkovin plodov, zavarovalne premijeso znašale 160 tisoč evrov,medtem ko so za poplačilo škodeletos namenili kar 750 tisoč evrov.Po besedah direktorice MileneGrah se je letos zanimanje za zavarovanjeposevkov in plodov povečalozaradi lanskoletne toče, precejpa je k temu prispevalo tudi sofinanciranjezavarovalne premije, kise je z lanskih 40 letos povečala na50 odstotkov.Pri Zavarovalnici Maribor so pomurskipridelovalci letos zavarovali827 hektarjev posevkov in plodov,zavarovalne premije so nekolikopresegle 50 tisoč evrov, za skorajpetnajstkrat višja pa je bila izplačanaškoda, saj so zanjo v Pomurju izplačaliskoraj 722 tisoč evrov. Tudiv Zavarovalnici Maribor ugotavljajo,da so k večjemu zanimanju za zavarovanjeob državnem subvencioniranjuzavarovalnih premij največprispevala neurja, ki so v preteklihletih v kmetijstvu povzročila velikoškodo. K večjemu vključevanjuv zavarovanje pa je prispevalo tudidejstvo, da država ne izplačuje večodškodnin za poškodovane posevkein plodove, ki jih je možno zavarovatipri zavarovalnicah.Ludvik Kovač10. jubilejno pomurskoocenjevanje meduŠampionocenjevanjaakacijev medJaneza FickaPodelili 30 zlatih, 24 srebrnihin 17 bronastih plaketŠampion ocenjevanja je postal akacijev med čebelarjaJaneza Ficka iz Puconec (v sredini). Za ta uspeh so mučestitali (od leve): predsednik ČZDP dr. Stanko Kapun,mag. Lidija Matavž, medena kraljica pomurskih čebelarjevNataša Bukovec in Franc Režonja, direktor KGZ MurskaSobota. Foto: A. G.Čebelarska zveza društev Pomurja (ČZDP), ki trenutnozdružuje 23 društev s 573 člani, ki čebelarijo s 15.600 čebeljimidružinami in na leto pridelajo od 200 do 300 ton medu,kar je desetina vsega v Sloveniji, je bila tudi letos organizatoricapomurskega ocenjevanja medu. 54 čebelarjev – tudiiz drugih predelov Slovenije in Avstrije – je prineslo v ocenitev86 vzorcev medu, kar je sicer precej več kot lani, askoraj enkrat manj kot v rekordnem letu 2006, ko so 103 čebelarjina ocenjevanje prinesli kar 180 vzorcev. Prav to letočebelarji ocenjujejo kot eno najugodnejših doslej.Manjše število vzorcev je nekako razumljivo, saj so pašne razmerev čebelarstvu vse slabše, pa tudi pašna obdobja so iz leta v letokrajša. Kot opaža predsednica ocenjevalne komisije mag. Lidija Matavž(Nacionalni veterinarski inštitut, enota Murska Sobota), se pašnerazmere zaradi bujne vegetacije spomladi razvijajo in pojavljajoistočasno in leto 2009 z obilico neurij in dežja je bilo v tej smerispecifično. »V takih razmerah je seveda težko pridobivati zares čistsortni med. Vendar se čebelarji maksimalno trudijo.«Čeprav na letošnjem ocenjevanju zaradi neustrezne sortnosti inoznak ali drugih kemičnih sestavin komisija ni izločila nobenegavzorca, so bile razmere za pridobivanje čistega sortnega medu akacijezaradi hkratnega medenja oljne ogrščice neugodne.Sicer pa je bilo od že omenjenih 86 vzorcev na ocenjevanju največmedu akacije (37), sledijo vzorci cvetličnega (21), gozdnega(10), kostanjevega (8) in lipovega medu (6). Ajdovega, javorjevegain smrekovega medu je bilo tokrat le za vzorec.Na slovesni podelitvi na Biotehniški šoli Rakičan so podelili 30zlatih plaket, 24 vzorcev medu je bilo nagrajenih s srebrno in 17 zbronasto plaketo. Preostali so prejeli zahvale.Najvišjo oceno na ocenjevanju in s tem tudi naziv šampiona jeprejel za 30,85 točke (od 32 možnih) za akacijev med Janez Fickoiz Puconec. Najvišje ocene za posamezne sorte medu, ki so prejelezlate plakete: cvetlični med – Milan Horvat (Murska Sobota), kostanjevmed – Štefan Šemen (Lipa), gozdni med – S. U. E. Rechling (Avstrija),lipov med – Feliks Kerec (Apače), ajdov med – Franc Bencak(Murska Sobota) in javorjev med – Ivan Rop (Gornji Grad).A. G.Izobraževanje kmetovalcev04. 12. 2009: dvorana Kmetijske zadruge Martjanci, Martjanci 18, ob 9.00, KOP– navzkrižna skladnost – predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijoin registracijo živali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda zafitofarmacevtska sredstva in dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnološkihrešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobropočutje živali.09. 12. 2009: dvorana Občine Turnišče ob 9.00, KOP – navzkrižna skladnost –predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijo živali napraktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstvater dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitev za prilagoditevzahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali.10. 12. 2009: Kulturni dom Grad, občinska dvorana, 9.00, KOP – navzkrižna skladnost– predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijoživali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtskasredstva ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitevza prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali.