Po naših znanih poteh - Pomurje.si

12 FINANCE3. december 2009 –Roman Ratkai, direktor družbe za upravljanje PublikumPDU: »Borze se bodo prej ali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdaj primeren čas za vstop vvzajemne sklade.« Fotografije: L. K.Kje in kako najvarneje naložiti denar?Pomurci varčujemo v bankahPo pretresih na svetovnih borzah se je povečalo zanimanje za varčevanje v bankah, vendartudi povpraševanje po vrednostnih papirjih znova naraščaNekateri podatki kažejo, dase razmere v svetovnem gospodarstvuizboljšujejo, vendarto še ni zagotovilo, da se bodokmalu tudi stabilizirale. Svetovnafinančna kriza, ki je pustilakatastrofalne posledice vrealnem sektorju, je v javnostvnesla precej dvomov in negotovosti,zato bo potreben daljšičas, da se bo zaupanje povrniloin razmere normalizirale.Vzroki, ki so pripeljali do svetovnefinančne krize, so znani.Krizo, ki se je začela v Ameriki,so zakuhali špekulanti. Eni sopri tem pridobili, drugi izgubili.Špekulanti pa niso doma lev Ameriki, imamo jih tudi prinas. Primer za to so nekaterislovenski tajkuni, ki so v razmeromakratkem času na računtakšnih in drugačnih špekulacijpostali milijonarji. Česmo jih še lani lahko našli navidnih mestih na spisku najbogatejšihSlovencev, mnogih odteh danes na seznamu ni več.Sicer pa si priznajmo, da vsi pomalem špekuliramo. Tisti, ki so kupovalivrednostne papirje, ko se jenjihova cena strmo dvigala, so špekulirali,saj so pričakovali visokedonose. Če so pri tem ostali realniin so v to vlagali le presežke, danesnimajo večjih težav. Res so trenutnoveliko izgubili, vendar jim poznavalciborznih trgov svetujejo,da čakajo, saj je vlaganje v vrednostnepapirje dolgoročna naložba.V težavah so zdaj tisti, ki so pri tehvlaganjih izgubili kompas in so zanakupe vrednostnih papirjev najemaliposojila, ki jih zdaj ne morejovračati.Včasih, ko borzni trgi pri nas šeniso bili razviti, so imeli ljudje svojeprihranke v glavnem v bankah.Vendar vsako varčevanje predstavljadoločeno tveganje, saj tudi hranilnevloge ne zagotavljajo ohranitverealne vrednosti naloženegadenarja. Vendar brez tveganja nidonosov, problem pa je, če tvegamopreveč, saj lahko tudi propademo.Pravijo pa, da je največje tveganje,če ničesar ne tvegamo.Vse tja do jeseni leta 2007 je močnonaraščalo zanimanje za vrednostnepapirje, ki so zagotavljali visokdonos. Za tiste, ki niso bili ravno poznavalciborznih trgov, je bilo najboljzanesljivo vlaganje prihrankovv vzajemne sklade. Največje donoseso zagotavljale naložbe v delniceposameznih delniških družb, ki paso bile tudi najbolj tvegane.Ko je prišlo do zloma finančnegatrga, so posledice čutili vsi, ki soimeli naložbe v vrednostnih papirjih.Po jeseni 2007 so začele njihovevrednosti strmo padati, nekatereso pristale na tretjini, četrtini, petiniali celo desetini njihove najvišjevrednosti. Po izredno visoki rasti,ki je bila napihnjena, je bilo takšenpreobrat pričakovati, vendar se gačasovno ni dalo napovedati. Tako jeprišlo v lanskem in prvih treh mesecihletošnjega leta do razprodajedelnic na praktično vseh svetovnihborzah in šele spomladi letos so serazmere začele izboljševati.Delnice znova zanimiveObičajno se potrjuje pravilo, davisoki rasti sledijo padci in obratno,pravi Roman Ratkai, direktordružbe za upravljanje PublikumPDU, kjer sredstva vlagateljev nalagajov enajst vzajemnih skladov.Tako tudi njihovi skladi v zadnjihmesecih dosegajo nadpovprečnovisoke donose, domala vsi (razensklada Publikum Healthcare) paimajo v zadnjem šestmesečnemobdobju pozitivne donose, kar jerazvidno tudi iz grafikona.V obdobju strmih padcev tečajevso se vlagatelji otepali delnic,skladov in drugih naložb na kapitalskihtrgih in so celo nemalokratneselektivno razprodajali vse svojenaložbe, v zadnjem času pa spetopažajo povečano zanimanje za naložbena kapitalske trge in zaradivisokih donosov so vlagatelji spetpripravljeni investirati v delnice invzajemne sklade, ugotavlja RomanRatkai. Tudi v družbi za upravljanjePublikum PDU beležijo v zadnjihmesecih neto prilive v sklade. Nekolikose je spremenila sestava naložbvlagateljev, saj so zneski nekolikonižji v primerjavi s tistimi preddvema letoma, število vlagateljevpa ostaja primerljivo.Po Ratkaievih besedah je recesijakončana, vsaj tako kažejo makroekonomskipodatki. Posledicanadaljevanja politike nizkih obrestnihmer pa bo večje zanimanje zakapitalske trge. Borze se bodo prejali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdajprimeren čas za vstop v vzajemnesklade. Odsvetujejo pa jim iskanjevročih naložbenih zgodb in iskanjemaksimalnega dobička. Portfelj najsi sestavijo tako, da bodo lahko vrealnih okvirjih uresničili svoje željepo donosu in obenem imeli dovoljlikvidnih sredstev za nepredvidenedogodke, svetuje Ratkai.Tudi Nataša Švec, borzna posrednicav Novi KBM, je prepričana,da je recesija na kapitalskih trgihNataša Švec, borzna posrednica v Novi KBM: »Med vlagateljiv vrednostne papirje je največ zanimanja za delniceKrke.«dosegla dno, pričakovanja so pozitivna,vendar je pred nami še letoali dve nestabilnega obdobja, koje še pričakovati nihanja gibanjacen vrednostnih papirjev. Močanpadec vrednosti je bil po januarju2008, nekateri so takrat paničnorazprodajali naložbe, kar je še dodatnoprispevalo k zniževanju vrednosti.Razmere se zdaj umirjajo, opaznapa je težnja, da vlagateljiunovčujejo dobičke, saj še vednoniso prepričani, da so se razmerepovsem normalizirale. V NoviKBM tržijo Infondove vzajemnesklade, vlaganje v vzajemne skladepa je tudi varnejše in manj tveganokot vlaganje v posamezne delnice.Sicer pa je v tem trenutku pri trgovanjuz delnicami še vedno največzanimanja za delnice Krke.Dobre starehranilne vlogeTako kot je včasih naraščalo zanimanjeza vlaganje v vrednostnepapirje in je upadalo zanimanje zavarčevanje v bankah, so razmeretrenutno vendarle nekoliko drugačne.Po podatkih, ki smo jih zbrali vnekaterih večjih bankah, ki delujejotudi v Pomurju, v zadnjih letih spetugotavljajo povečano zanimanjeprebivalstva za hranilne vloge.Zorica Kerec, direktorica pomurskepodružnice Nove Ljubljanskebanke, pravi, da varčevalci ževes čas zaupajo njihovi banki, karpotrjuje tudi delež sredstev prebivalstvav bilančni vsoti podružniceNLB v Pomurju. Obseg varčevanjav bančnih vlogah v zadnjih letihše narašča, kar pomeni, da je varčevalcemvarnost prihrankov primarnegapomena. Dejstvo je, dabančne vloge spadajo med najvarnejšein najmanj tvegane naložbedenarja, poleg tega pa je zaupanjevarčevalcev v banke kot finančneinstitucije največje. Že samo imevarne naložbe sporoča, da ob odločitviza takšno varčevanje ne tvegamo,zato tudi donos ne more bititako visok, kot če se odločimo zaDirektor Pomurske podružnice Nove KBM Boris Cigüt: »Zaradivisokih donosov do leta 2007 se je več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačila v vzajemne sklade prepolovila,letos pa predstavljajo le 15 odstotkov vplačil.«bolj tvegano naložbo. Trenutna ravenobrestnih mer je še vedno stimulativna,poleg tega pa mu ta, čese varčevalec odloči za varčevanjes fiksno obrestno mero, za pogodbenodobo omogoča fiksen, vnaprejznan donos.Skladno s položajem na trgu jenajveč povpraševanja po naložbahv depozite vseh ročnosti, obsegtega varčevanja pa je s poglabljanjemkrize naraščal, zatrjuje Kerečeva.Večje zanimanje za bančnedepozite, ki ga zaznavajo v NLB, jeodsev potrebe po varnosti naložbzaradi negotovih razmer in delnotudi realiziranih prodaj na kapitalskihtrgih zaradi padcev tečajev.Pravijo celo, da so nekateri varčevalcioz. vlagatelji prav zaradi krize»na novo odkrili« bančne depozite.Vendar te prednosti bančnih depozitovvseskozi obstajajo in so zatoobvezna naložba vsakogar, tako včasih borznih vzponov kot v časuborznih padcev.Ne glede na razmere na kapitalskihoziroma finančnih trgih imajov Skupini NLB stalno na voljoobsežen nabor varčevalno-naložbenihproduktov, s katerimi lahkozadovoljijo posamezne skupinevarčevalcev, ki varčujejo za različnenamene.V Novi KBM ugotavljajo, da sovarčevalne navade Slovencev primerljives tistimi v zahodni Evropi.V celotnem slovenskem bančnemsistemu je bilo ob polletju zbranihveč kot 13 milijard evrov prihrankov,Nova KBM ima v tem 14,4-odstotnitržni delež, v obdobju zadnjihdesetih let pa so sredstva njihovihvarčevalcev rasla z osem- do desetodstotnoletno stopnjo. Pravijo,da Slovenci vse več varčujejo v bankah,ki jim svoja sredstva zaupa kar43 odstotkov varčevalcev. Pri varčevanjuse Slovenci najraje odločajoza klasične oblike namenskegaali rentnega varčevanja v bankah inmanj za naložbe v vzajemne skladein vrednostne papirje.Pomurska podružnica Nove KBMdeluje že od sredine leta 2002, opažanjapri njih pa so podobna kot vcelotni skupini Nove KBM, pojasnjujedirektor podružnice Boris Cigüt.Ob poslovalnicah v Murski Soboti,Ljutomeru in Lendavi je tu šeoddelek za poslovanje z gospodarstvom,prihodnje leto načrtujejo odprtjeposlovalnice v Gornji Radgoni,Cigüt pa zatrjuje, da padcev prihranilnih vlogah nikoli niso opazili.Res je, da se je zaradi visokih donosovdo leta 2007 več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačilav vzajemne sklade prepolovila, letospa predstavljajo le 15 odstotkovvplačil. Zato pa je precejšen porasthranilnih vlog prebivalstva, takokratkoročnih kot dolgoročnih. Prikratkoročnih znaša porast 20 odstotkov,pri dolgoročnih pa zaradispodbudnih obrestnih mer kar 30odstotkov. Kar za 80 odstotkov jeporaslo tudi število varčevalcev, prikratkoročnih hranilnih vlogah se višinadepozita giblje od deset do 25tisoč evrov, pri dolgoročnem varčevanjupa znašajo depoziti v povpre-čju okoli 15 evrov. Da zanimanje zahranilne vloge tudi med Pomurcinarašča, potrjuje podatek, da je biloše lani razmerje med sredstvi gospodarstvain prebivalstva dve protiena, letos pa je že ena proti ena.Tudi v Raiffeisen banki predstavljajovloge prebivalstva pomembendelež v bilančni vsoti. V tejbanki se je sicer delež vlog prebivalstvav zadnjih letih nekolikozmanjšal, kar je posledica večje rasti,predvsem kreditov. Tako je znašalta delež leta 2005 kar 38 odstotkov,leta 2006 še 29 odstotkovin 2007 le 22 odstotkov. Okrog zadnjevrednosti je nihal tako v letu2008 kakor tudi v letu 2009.Opažajo pa, da se v zadnjih letihzanimanje prebivalstva za varčevanjeveča. Pri tem se je polegklasičnih bančnih produktov zelopovečalo zanimanje za varčevanjev vrednostnih papirjih, skladih inživljenjskih zavarovanjih. Sicer sestranke še zmeraj raje odločajoza kratkoročna varčevanja, a vseveč jih varčuje dolgoročno. V letošnjemletu so podvojili število dolgoročnihvarčevanj.Po podatkih, ki smo jih zbrali vAbanki, vzeti pa so iz polletnih izkazovbanke, predstavljajo sredstvafizičnih oseb četrtino vseh virovsredstev. Pravijo, da letos varčevanjeprebivalstva narašča, rastejotako sredstva na vpogled kot kratkoročniin dolgoročni depoziti, največzanimanja pa je za varčevalneponudbe z ročnostjo do enega leta.V SKB imajo celo paleto različnihvarčevanj, ki v banki predstavljajovečinski delež v primerjaviz alternativnimi oblikami varčevanja.Med tovrstnimi produkti prevladujejovezani depoziti različnihročnosti, sledijo pa varčevanja navarčevalnih računih SKB. Za vezanedepozite se odločajo predvsemstranke, ki imajo že privarčevanasredstva in vedo, da denarja določenčas ne bodo potrebovale,medtem ko so imetniki varčevalnihračunov tiste stranke, ki želijov določenem obdobju postopnoprivarčevati določen znesek. Takoene kot druge se po končanem varčevanjuodločijo za nadaljnje plemenitenjeprivarčevanih sredstevali denar porabijo za uresničitevsvojih kratkoročno oz. dolgoročnozastavljenih ciljev. Vseskozi sepotrjuje tudi dejstvo, da so vsemvarčevalcem skupne oz. pomembnebistvene prednosti teh produktov,ki opredeljujejo tudi slovenskomentaliteto, te pa so varnost, zanesljivostin donosnost naložb.Ludvik Kovač