Po naših znanih poteh - Pomurje.si

– 3. december 2009 intervju11Minister za finance dr. Franci KrižaničTisoč evrov plače je dosegljivihKema podjetje, ki Pomurju kaže pot iz krize – V obdobju od treh do petih let doseči tak standard,kot je v Avstriji in na Finskem – Bomo tudi v Sloveniji ločili prave tržne kmetije od samozadostnih?Slovenija preživlja težkečase. Srečo imamo, da smov evrskem območju, sicer bibile posledice krize še hujše.To je ugodno vplivalo na razvojin visoko gospodarskorast v preteklosti, čeprav jeza sabo potegnilo nadpovprečnoinflacijo, ki je bila vletu 2008 kar sedemodstotna.Ob svetovni recesiji so prejomenjeni dejavniki ob odvisnostiod tujih trgov močnovplivali na hud padec rasti vzačetku leta. Zdaj se položajže popravlja in pričakovanjaso, da se bo stanje protikoncu leta bistveno izboljšaloin da bomo beležili rahlorast. Hkrati je nedavna proračunskarazprava odprlavrsto problemov, ki kažejo,da je pred nami stabilizacijafinanc. Kako je to možnoob predvidenem 1,6- milijardnemizpadu davčnih prilivovv proračun za naslednjeleto, finančni minister dr.Franci Križanič.Delodajalci ves čas trdijo,da ukrepi za reševanje krizeniso »prijeli«, in posrednopritiskajo na pomoč izproračuna.S tem se ne bi strinjal. Če jihocenjujemo skozi socialno optiko,smo socialne stiske ublažili,kolikor se je dalo, z interventnimukrepom smo ohranili delovnamesta. Preprečili smo zlomfinančnega sektorja. Po kreditnemkrču je opazna počasnarast posojilne aktivnosti. Ob pričakovanjupostopne rasti je ključenproblem, ki ga bo treba rešitiv naslednjem letu, spodbujanjeponovne rasti zaposlenosti. Šelerast zaposlenosti bo tista, ki bopokazala, da je kriza za nami, inbo ugodno vplivala na stabilizacijorazmer.Je ukrep za ponovno rastzaposlenosti zmanjševanjedavčne obremenitve dela vdelovno intenzivnih panogahza vsaj določeno časovnoobdobje, kot predlagapredsednik uprave MureBojan Starman? Podobnobodo verjetno rekli gradbeniki,ki beležijo tretjinskipadec obsega poslov.Pobud je kar nekaj, konstantnopa je zavzemanje za zmanjšanjeobremenitve plač. Nisemprepričan, da bi ta ukrep rešilgospodarstvo. Kema me je prepričalao nasprotnem. Pokazalose je, da podjetja z vlaganji v razvoj,posledica katerega je širokapaleta izdelkov, lahko kljub krizidosegajo rast. Zato se mi zdi sstrateškega vidika ključno, kolikoin kam bodo usmerjana razvojnasredstva, ki jih bomo nameniliprestrukturiranju podjetij.Ob davkih je vedno več pripombna obrestne mere, sajje denar naših bank dražjiod denarja tujih bank.Tudi država dobiva svoj kapitalpo višji obrestni meri za svoje obveznice,kot je evropsko povprečje.Gre za odvisnost naših bankod tujih finančnih trgov, ocenebonitet in drugih dejavnikov, čepravpo ocenjenih bonitetah in stem dostopnosti do kapitala le nitako slabo, kot se zdi, saj smo bi-stveno višje od nekaterih držav zevrskega območja.Ni nevarnosti za nove pretresena bančnem trgu?Bančniki trdijo, da morajoskrbeti za komitente. Zaradimožnega odliva hranilnihvlog v tujino opozarjajona ponovno nestabilnostna finančnem trgu. Naslednjeleto bo nehal veljatiukrep jamstva države zacelotne hranilne vloge varčevalcev.Gre za ukrep, ki ga je sprejelparlament v tej sestavi lanskoleto za zaščito varčevalcevpred morebitnimi posledicamifinančne krize v finančnem sektorju.Ukrep je odobrila evropskakomisija in tudi druge državeso sprejele podobne ukrepe.Države, ki tega ukrepe niso sprejele,so doživele finančni kolaps.Gre za pozitiven ukrep, na kateregasmo že pozabili. Je pa možnost,da ukrep podaljšamo tudipo letu 2010, če bo potrebno.Aktualna sta proračun zanaslednji dve leti in odpravljanjeprimanjkljaja. Galahko dosežemo ob sedanjemizpadu davčnih dohodkov?Mi smo zavezani k zmanjševanjuprimanjkljaja do leta 2013, stem da imamo naslednje leto šemožnost finančnega ukrepanjaza zmanjševanje posledic krize.To pomeni, da se bo začelo resnozmanjševanje leta 2011. Naj pa šeenkrat poudarim, da pri primanjkljajule nismo bistveno slabši odevropskega povprečja. Je pa res,da moramo leta 2013 zmanjšatiprimanjkljaj na manj kot tri odstotke.Predviden javnofinančniprimanjkljaj znaša sedem odstotkovBDP. Predviden javni dolg vvišini nekaj čez 40 odstotkov tudini tako hud in je za dobro tretjinopod evropskim pravilom. Ukrepeza zmanjševanje dolga po letu2010 imamo pripravljene, definiranaje gornja raven skupne porabein tej se bodo prilagajaleposamezne postavke. Kot veste,je proračun projektno nastavljenDr. Franci Križanič, minister za finance Foto: T. M.in ne pomeni delitve po resornihnosilcih, ampak financiranjuprojektov. To pa nam odpira možnosti,da usmerimo več denarjav razvoj. Za kontrolo porabe jevzpostavljen model kazalcev (indikatorjev),ki pa so še potrebnidodelave. Ključno je, da vlaganj vrazvoj ne bomo krčili.Ob tem optimizmu to pomenipribližek izhodiščni plačitisoč evrov, čeprav številkev proračunu tega nepotrjujejo.To je bilo moje izhodišče, negre za obljubo, ampak pričakovanje,da ob učinkovitosti vsehukrepov in ustrezne vladne politikepridemo v obdobju od trehdo petih let na tak standard, kotga imajo v Avstriji in Finskem.Temu cilju se je kljub krizi možnopribližati in dvigniti ravenkakovosti življenja ljudi z najnižjimidohodki. Tudi če ne bi bilokrize, tega cilja ob sedanji gospodarskistrukturi ne bi mogli doseči,je pa morda to priložnost, dase s pomočjo države ta strukturaspremeni, da pridemo do novihtrgov in izdelkov z več dodanevrednosti. To je pomembno tudiza obstanek na naših tradicionalnihtrgih, tako na evropskih kottudi na trgih v državah nekdanjeJugoslavije.Začela je veljati jamstvenashema za fizične osebe.Tudi tu ljudje ugotavljajo,da gre za sorazmerno dragdenar, saj so obresti in stem anuitete bistveno višjeod sedanjih, ko gre kreditojemalcemna roko nizkastopnja inflacije.Vsak posameznik mora ocenitiin izračunati, kaj je zanj ugodneje.Cilj te sheme je bil, da bankeoživijo kreditiranje fizičnih oseb,saj nekaj časa tovrstnih kreditovniso ponujale. Problem so bilanegotova jamstva okrog stalnezaposlitve, ki jih zahteva večinabank. Vemo pa, kako tvegano jezdaj napovedovati ali celo garantiratidelo za nedoločen čas, kljubtako sklenjeni pogodbi. Pogoji zapridobitev stanovanjskih posojilso se izredno zaostrili in so bankezahtevale celo vrsto obrazcev,ki prej niso bili praksa. Upamo,da se je položaj spremenil, je pares, da tu že zaznavamo kar nekajgoljufov, ki računajo, da lahko hitropridejo do nekega vira, ki muga ne bi bilo treba poravnati, ampakbi ga poravnala država, pa nitako.Spreminja se tudi statusSoda in Kada?V skladu s standardi OECD-ja,v katerega vstopamo, bomo ustanoviliagencijo za upravljanje javnegapremoženja. Ta bo imela pozakonu predsednika in tri članeupravnega odbora, ki jih bona predlog vlade imenoval njenpredsednik. Agencija bo prevzelav upravljanje tudi tisti del premoženjaKada in Soda, ki se neprodajata, in skrbela, da oba skladaopravljata svojo nalogo, za katerosta ustanovljena.Bo ministrstvo uredilo nesorazmerja,ki izhajajo izobdavčevanja kmetijstva?Kmetje sicer imajo možnostizbire za posamezne davčnekategorije, in sicer lahkoizbirajo KD s subvencijami,potem obračun davka ponormiranih stroških in tretjaje obdavčitev po dejanskemdohodku. Problem je,da meje med posameznimikategorijami niso določene.Bo odpravljena razlikamed kmetijskim in podjetniškimsektorjem, ko je v kmetijskemobdavčenega 40odstotkov prihodka, v podjetniškempa okrog pet?V Sloveniji so kmetje fizičneosebe za vso kmetijsko dejavnost,za katero je mogoče dohodekoceniti na podlagi katastrskegadohodka, obdavčeni napodlagi pavšalno ocenjene davčneosnove. In to ne glede na velikostnjihove kmetije ali obsegoziroma dejanski dohodek njihovekmetijske dejavnosti. Zakon odohodnini sicer dopušča kmetom,da se namesto za pavšalnoobdavčitev prostovoljno odločijoza sistem ugotavljanja dohodkana podlagi dejanskih prihodkovin normiranih odhodkov alicelo na podlagi dejanskih prihodkovin dejanskih odhodkov.Vendar se za ta dva sistema, takozaradi večjih administrativnihobveznosti (obvezno knjigovodstvo)kot zaradi praviloma bistvenougodnejše davčne obravnavena podlagi pavšalne obdavčitve,odloči le malo kmetij. Po podatkihza leto 2008 je način ugotavljanjadohodka z upoštevanjemdejanskih prihodkov in normiranihodhodkov ali način z upoštevanjemdejanskih prihodkovin odhodkov izbralo le okoli1.400 kmetij. Na podlagi primerjavepavšalne davčne osnove, kivključuje katastrski dohodek inpovprečne zneske subvencij sstatistično oceno dohodkov v zasebnemkmetijstvu, se namrečpokaže, da se v sistemu pavšalneobdavčitve v obdavčitev vpovprečju zajame le okoli 35 odstotkovdejanskih dohodkov zasebnegakmetijstva. V letu 2007je znašal statistično ocenjen dohodekzasebnega kmetijstva okoli344 milijonov evrov, pavšalnoocenjen dohodek za odmero dohodnineza leto 2007 pa je znašalle okoli 120 milijonov evrov. Poizključitvi OMD-plačil iz obdavčitvebo delež obdavčljivega dohodkaše pomembno manjši.Sistem razvrščanja kmetij gledena vrednost in posledično različennačin določanja davčne osnove(na podlagi pavšala, z upoštevanjem70 odstotkov normiranihodhodkov ali na podlagi dejanskihprihodkov in odhodkov), kiga predstavljate v svojem vprašanju,pozna Avstrija. V drugih državahEU je drugačen in na ravniEU nikakor ni enoten in neposrednoprimerljiv. Rešitve v posameznidržavi upoštevajo lastno velikostnoin proizvodno sestavokmetij, zato sistemov ni mogočeneposredno posnemati. Gotovopa bi bilo primerno tudi v Slovenijina neki način ločiti prave tržnekmetije od samozadostnih inustrezneje rešiti sistem obdavčitveteh dohodkov. Načrtuje se, dase bo tak predlog po potrebi pripravilpo uveljavitvi novega sistemaugotavljanja katastrskega dohodka.Ta naj bi namreč slonel narealnejših podatkih o proizvodnjiin obsegu zemljišč, zato bo omogočilboljše razlikovanje.J. Votek