Po naših znanih poteh - Pomurje.si

10 kultura3. december 2009 –Ali EPK 2012 mirno spi?Čeprav se dogodki, povezani z Evropsko prestolnico kulture vSloveniji, približujejo, veliko stvari še vedno ni jasnih. Vlada še vednoni imenovala koordinatorjev za EPK 2012, saj čakajo na opredelitevorganizacijske strukture projekta. Po eni strani si županimest evropske prestolnice prizadevajo, da bi se država aktivnejevključila, po drugi strani pa jih kulturna ministrica poziva, naj nezaspijo.Ta veseli dan kultureŽe nekaj let 3. decembra, ko je Prešernov rojstni dan, pripravljamoTa veseli dan kulture, ki je eden od najbolj množičnih kulturnihdogodkov pri nas. Ta dan svoja vrata odprejo različne kulturneustanove, publiko in obiskovalce pa povabijo na brezplačne razstave,koncerte, predavanja in druge prireditve. Letos pri nas odpirajovrata Galerija Murska Sobota, MIKK, lendavska sinagoga, Dom kulturev Lendavi in morda še kdo.Soboška galerija spet presenetilaV Galeriji Murska Sobota se je minuli četrtek spet zbralo izredno velikoposlušalcev, tokrat na predavanju o znamenitih slikarjih Casparju DaviduFriedrichu in Marku Rothku, ki ga je imel direktor galerije RobertInhof. Inhof je povezal avtorja »severnjaške tradicije« z razstavo GustavaGnamuša, ki je trenutno na ogled v Galeriji. Že pred tem je imelo odličenobisk predavanje kustodinje Irme Brodnjak o španskem slikarju FranciscuGoyi. Zaradi velikega zanimanja bo Inhof predavanje ponovil.Komorni zbor Orfej prepeva že dve desetletjiNekdaj šest,danes osemindvajsetS pisateljem, pesnikom, scenaristom in Sobočanom DušanomŠarotarjem se je v beltinskem gradu pogovarjalaSimona Cizar.Dušan Šarotar na literarnem večeruv beltinski graščiniStara Sobotana novoMinilo je nekaj let, odkar se je v Murski Soboti leta 1968rojeni pesnik, pisatelj in scenarist Dušan Šarotar kot literatzopet pojavil v beltinski graščini. Tokrat smo ga srečalikot gosta beltinskih večerov, ki jih prireja domače kulturnoumetniškodruštvo. Z njim se je v pogovarjala Simona Cizar.O sogovorniku je v začetku povedala, da živi na treh otokih – Ljubljana,jadranska obala in Prekmurje – in dela kot urednik na Študentskizaložbi, ureja pa tudi časopis AirBeletrina. V svojih delih sepoklanja Panonski nižini, kjer je bil rojen, in morju, ki mu je dalosnov že za njegov prvi roman Potapljanje na dah, kjer avtor išče globine,ki so v vsakem človeku, in se jim približuje. Kot je povedal, mednjima vidi temeljno bližino. Njegove zgodbe in pesmi o njegovemnotranjem svetu so prevedli v več jezikov.Na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani vsako leto organizira literarnevečere, kamor pripelje svetovne kulturnike. Kot scenarist jeavtor šestih dokumentarnih filmov pri RTV Slovenija, enega med njimipa so predvajali na sobotnem srečanju. Marsikatera ključna besedaiz njegovih del ima simbolni pomen, na primer morje, veter, ravnicaali tišina, ki jo najraje primerja s tišino na slikarskem platnu.Šarotar je eden tistih avtorjev, ki se dotikajo teme druge svetovnevojne, taborišč in holokavsta. V nasprotju z madžarskim pisateljemImrejem Kerteszom, ki kot starček pripoveduje spomine iz Auschwitza,piše spomine na svojega dedka Franca Schwarza, ki je v vojni izgubildružino. Ljudje, ki so holokavst preživeli, o tem praviloma nisogovorili. In vendarle so na neki misteriozen, skoraj travmatičen načinto izkušnjo prenesli na drugo in tretjo generacijo. Iz te dediščineje nastal roman Biljard v Dobrayu, ki ga je Šarotar posvetil svojemudedku, ki o holokavstu prav tako skoraj nikoli ni spregovoril. Po romanunaj bi režiserka Maja Weiss leta 2011 posnela film, snemali biga v tujini, v Sloveniji pa bi postavili snemalne kulise. Med drugimbodo začasno »postavili« staro Soboto, kjer bodo zaživeli Šarotarjeviliki iz Dobraya in mesta Olšnica, kakor so Nemci imenovali prekmurskoprestolnico.Bojan ZadravecLjudski večer s skupino EvterpeDekliška vokalna pevska skupina Evterpe iz Žižkov je pripravilazadnje dni novembra v vaškem domu v Žižkih Ljudski večer. Dekletaso zapela slovenske ljudske pesmi in dalmatinsko ter navdušilaobčinstvo. Kot gostje so nastopili Ljudski godci s Hotize. Vokalnaskupina Evterpe, kar pomeni glasbene muze, deluje že skoraj trileta in nastopa na raznih prireditvah, proslavah in se udeležuje pevskihrevij in festivalov, predstavila pa se je tudi že s samostojnimkoncertom. V skupini pojejo Tjaša Žalik, ki jo tudi vodi, DanijelaČurič, Valentina Padar, Sabina Tibaut, Jasna Vučko, Karolina Makovec,Irena Žižek in Mateja Čurič.M. H.Komorni zbor Orfej iz Ljutomerapraznuje letos 20 letsvojega delovanja. Povezala seje skupina mladih z željo prepevatistaro glasbo in poiskaliso Romano Rek, da postanenjihova umetniška vodja. Skupinaje takrat štela šest, sedemčlanov, ob tem začetnem navdušenjupa je prihajalo vseveč članov. Danes sodijo medvidnejše zborovske zasedbe vSloveniji, za svoje petje pa soprejeli kar nekaj priznanj. Nazadnjeso na regijskem tekmovanjuna Ptuju zbrali največtočk in prejeli zlato plaketoter priznanje za najbolje izvedenoskladbo, napisano od 20.stoletja do danes, in za najboljšiprogram.»Ko so se pevci takrat obrniliname, sem poiskala nekaj lahkihrenesančnih skladb. Po prvih nastopihje navdušenje raslo in kmalunas je bilo dvajset,« pove RomanaRek. Potem so začeli izbiratimed repertoarjem slovenske narodnepesmi in prehajati tudi nadruge stile. Danes pojejo moderneskladbe, džez, črnske duhovnein skladbe iz drugih obdobij, romantikein klasike.Ena večjih prelomnic se je zgodilaleta 1994, ko se je zborovodkinjasrečala s svojim profesorjem inzborovodjem Janezom Boletom,ki jih je povabil k sodelovanju inLjutomerski gledališčniki slavili na Novačanovih srečanjihKomedija matirala publikoPredstava Šah-mat je KUD-u Ivana Kaučiča priigrala laskavo priznanjeGledališka skupina KUD-aIvana Kaučiča Ljutomer je naletošnjih XVII. Novačanovihgledaliških srečanjih, ki pomenijovrh slovenskega ljubiteljskegagledališča, doživelalep uspeh. Občinstvo je njihovikomediji Šah-mat, nastalipo besedilu Vinka Möderndorferja,podelilo največjooceno, s tem so postali najboljšagostujoča predstava,režiser, dramaturg in igralecSrečko Centrih pa je po izboružirije postal igralec večera.Ljutomerski gledališčniki sostalni gostje na Novačanovih gledališkihsrečanjih, ki jih pripravljaKUD Zarja Trnovlje-Celje, šestkratso bili drugi, letos pa jih je doletelačast, da zmagajo. O občutkih jeCentrih za Vestnik povedal: »Vednoje dober občutek, ko dobišpriznanje ali nagrado, še posebno,ko gre priznanje in pohvala celigledališki skupini, saj nam ravnoto daje še večjo motivacijo. Samsem na tem srečanju prejel priznanjeza najboljšega igralca, prvičsem ga prejel pred tremi leti. PoZbor Orfej ima danes 28 pevcev in pevk in sodi med vidnejše zborovske zasedbe v Sloveniji,vsa leta pa ga vodi umetniška vodja Romana Rek. Foto: Staš Rudolfna turnejo po Evropi. Takrat nisopreskočili samo meje pokrajine inmeje države, ampak so peli na festivalihpo vsej Evropi: Franciji, Italiji,Švici, Nemčiji in drugje. Drugaprelomnica je bil mednarodni festivalzborovske glasbe Orfest.Ideja je padla, ko so leta 2006gostovali na festivalu v Španiji. Strinjaliso se, da bi tudi sami zmoglipripraviti podoben zborovski festival.»Stopili smo skupaj in zgodilse je festival Orfest, ki je še boljzbližal orfejevce, nas povezal s publikoin nas naredil prepoznavne.moje bi bilo bolje, da bi ga podelilikakšnemu mlademu igralcu, kerbi mu bila spodbuda za naprej, nepa meni, staremu biku«Motivacije pa ljutomerskim gledališčnikomne manjka. Trenutnos tremi predstavami nastopajo poSloveniji, takoj po novem letu pabodo začeli pripravljati novo komedijo,premiera bo v začetkumarca. Centrih je še povedal, daso letos obudili še otroško dramskoskupino. »V dokumentih semnašel, da so otroško predstavoSneguljčico nazadnje pripravilileta 1965.« To delajo z željo, da bisi vzgojili podmladek igralcev, sajveliko nadarjenih igralcev po srednjišoli odide na študij in jih potemni nazaj.Volja pri naših igralcih nistaproblem, bojim se, da nas bodopokopale finance, razmišlja Centrih.Vsaka gledališka predstavaveliko stane, vse naredimo sami,samo SAZAS-u za eno predstavoplačajo 1500 evrov, da jo lahkoigrajo. »Družba in občina nasne podpirata, kultura je na stranskemtiru, prav tako je dotrajanaNašemu povabilu so se odzvali kakovostnizbori z vsega sveta, ki sonam dali še več poguma in motivacije,da delamo vedno težji programin sprejemamo večje izzive,«je dejal predsednik organizacijskegaodbora Dario Franov. Festivalpa se razvija in priteguje velikoposlušalcev po Prlekiji in celemPomurju. V letošnjem jubilejnemletu so pripravili tudi razstavo fotografijPrvih 20 let, v soboto pabodo celoletno praznovanje sklenilis slavnostnim koncertom. Obtej priložnosti bo izšla njihovanova zgoščenka Prvih 20 let, s katerobodo predstavili delovanje invsestranskost svojega repertoarja.Ponatisnili bodo tudi prvo kompaktnoploščo Moje ravno polje.»Da se bo tako razvilo, nismoniti sanjali,« še pove Romana Rek.Dario Franov pa doda: »Za nas jepetje stalnica v življenju, brez kateresi ga ne predstavljamo, po drugistrani pa smo ambiciozni, imamoveliko načrtov za prihodnost, takov organizacijskem in kot pevskempogledu.«A. Nana Rituper Rodežljutomerska gledališka dvorana, vkatero se nič ne vlaga.«In doda: »V Sloveniji so gledališkeskupine, ki so finančno velikomočnejše od naše. Čeprav soljubiteljske, si lahko privoščijo izobraženerežiserje, dramaturgeali sceno. Mi vse naredimo sami.Sam sem režiser in še dramaturg,igralec in nosim kulise. Ko gostujemo,pridemo na odre, ki imajo200 reflektorjev, naš jih ima dvanajst.Dobro, da imamo našo igralkoMarijo Rebernik Žižek, ki delana javnem skladu za kulturo, ki jenaša leva in desna roka in za marsikajposkrbi.« Kljub skromnim financamin pogojem, so po uspehuvedno med najboljšimi.A. Nana Rituper RodežFoto: Jože GaborLjutomerski gledališčniki so s predstavo Šah-mat osvojili publikona Novačanovih dnevih.