Po naših znanih poteh - Pomurje.si

2V premislekRockPartyzaniPred tedni, ko so se na njem gnetli navijačislovenske nogometne reprezentance,je menda do zadnjega kvadratnegametra napolnjen Prešernov trg sredi Ljubljane sprejel kakih deset tisočnavdušencev. V soboto, ko so ga v imenu velikih delavskih demonstracijzasedli protestniki treh generacij, naj bi organizatorji naštelitrideset tisoč udeležencev. Torej trikrat več. Da bi v stilu cirkuških artistovstali ali sedeli drug drugemu na ramenih ali glavah, ni bilo videti.In ker tudi zakon fizike ni bil sprejet v slovenskem parlamentu intorej stoodstotno velja za vse enako, je mogoče sindikalistom mirnevesti očitati vsaj pretiravanje. Če ne še kaj drugega. Ni jih bilo namrečmalo, ki so govorili tudi o manipulaciji. Ne brez razloga.Sobotna delavska predstava na Prešernovem trgu je spominjala nadobro zrežiran performans. Ali kot je dejal nekdo: »Žal se zdi, da je bilresnični namen demonstracij le brezplačen kolektivizem za reveže, kisi ne morejo privoščiti koncerta Tereze Kesovije.« Glasbe pač tokrat nimanjkalo. A če že razumemo organizatorje, ki so množico podžigaliz revolucionarnimi poskočnicami alias Internacionala ali Na juriš,je veliko težje razumeti neke druge vrste tonov, ki so prihajali iz zvočnikov.»Le kaj ima butasta nacionalistična pesem Slovenskega narodasin in Kdor ne skače ni Sloven'c početi z delavskimi boji, ki naj bibili po definiciji internacionalni? To je eksploatacija in manipulacija,a žal tega večina ne opazi. Hudič se skriva v podrobnostih,« je denimobentil ekspunker in politični komentator Igor Vidmar.Sicer nedvoumna delavska zahteva po dvigu neto minimalne plačena 600 evrov ostaja zategadelj seveda enako legitimna, a je ob pričujočiglasbeni kulisi izzvenela veliko manj resno in usodno. Zna se celozgoditi, da bo največji iztržek sobotnih protestov pripisan spremljajočiglasbeni skupini Rock Partyzani. Ta se že lahko pohvali, da je v sobotopostala po Siddharti drugi največji slovenski bend. V živo ga jenamreč doslej spremljalo že preko sto tisoč obiskovalcev. Nič zato, čedemonstrantov.Bojan BudjaNapovedane rošade v SLS Murska SobotaVajeti prevzema ŽerjavSlovenska ljudska stranka je v skladu z napovedmi predsednikastranke kadrovsko prevetrila tudi soboški odbor SLS. Zmesta predsednika se tako poslavlja starosta SLS v PomurjuIvan Obal, na njegovo mesto pa prihaja predsednik stranke RadovanŽerjav. Podpredsedniško mesto je zasedla predstavnicastrankinega podmladka Nove generacije SLS Jasmina Opec.V stranki želijo spodbuditi delo občinskih odborov in izboljšati prepoznavnoststranke na lokalni ravni. V Murski Soboti je ostala stranka nazadnjih lokalnih volitvah brez občinskega svetnika, ki ga želijo na naslednjihvolitvah dobiti nazaj. Prav tako bodo v Prekmurju ustanovili manjkajočeobčinske odbore v Dobrovniku, Veliki Polani in Hodošu.T. M.aktualno3. december 2009 –Premik pomembnih figur na škofovski šahovniciTurnšek v Maribor,Štumpf v SobotoDr. Anton Stres imenovan za novega ljubljanskega nadškofaNaše informacije iz dobroobveščenih cerkvenih virovso se potrdile kot točne. O možnihpremikih znotraj slovenskeškofovske konference smopisali že ob imenovanju celjskegaškofa dr. Stresa za mariborskeganadškofa namestnika. Žetakrat je bilo aktualno, da soboškiškof Marjan Turnšek postaneljubljanski nadškof. Todaočitno je zmagala ocena, da bibil rez preradikalen. Verjetnose je tudi pokazalo, da dr. Turnšekni oseba, ki bi lahko aktivnejeposegla predvsem na ravenpolitičnega delovanja, torejurejanja odnosov z državo.Odhajajoči nadškof Uran se je vsvoji utemeljitvi oziroma sporočiluza javnost osredotočil na svojedelo znotraj Cerkve in nadškofijeter med drugim povedal: »Neizmernosem hvaležen za trdno vero,upanje in ljubezen, s katerimi meje Gospod podpiral sredi vseh težav,s katerimi sem se na odgovornemmestu soočal.«Novi ljubljanski nadškof dr. AntonStres, ki bo nastopil službo 24.januarja prihodnje leto, je poudarilkot eno od ključnih točk tudi urejanjepoložaja Cerkve na državni ravniin povedal: »Kot nadškof glavnegamesta naše države pozdravljamnašo državno oblast. Odnosimed državo in Cerkvijo se sicerpočasi, a vendarle urejajo v smerievropskih standardov. Rad bi prispevalk temu, da bi uresničili šeDosedanji nadškof msgr. Alojzij Uran ter novoimenovaninadškof in metropolit ljubljanske nadškofije msgr. dr. AntonStres pred razglasitvijo zamenjave na ljubljanski nadškofiji.Foto: Tomaž Skaletisto, kar nam na tem področjumanjka. Cerkve se ni treba bati.Nimamo drugega namena, kakorda oznanjamo evangeljske vrednotepravičnosti in ljubezni.«Očitno pa je še nekaj, namrečdr. Stresu je v tem času v Mariboruočitno uspelo, predvsem pri stabilizacijirazmer znotraj gospodarskedejavnosti. Nobena skrivnostni, da je gospodarska dejavnost teškofije izredno razvejena in je bilado gospodarske krize tudi izrednouspešna, kar so navsezadnje pokazalitudi podatki o finančnem posvojeizobraževanje kot tudi službovanječlovek, ki je Prekmurecin ki je ob vsem prej zapisanemmočno zavezan temu okolju. Navsezadnjese je na svoji akademskipoti ukvarjal s socialno zgodovinodomačega prostora. Hkrati ga lahkoprištevamo k tistim cerkvenimdostojanstvenikom, ki je visoko cenjenpri nekdanjem ljubljanskemnadškofu in kardinalu dr. Rodetu.Tudi ni nepomembno, da ga je izVeržeja, kjer je bil župnik, dr. Rodepotegnil v Ljubljano, kjer je postalžupnik na Rakovniku.Presenetljivo pa je brez škofaponovno ostala celjska škofija. Tokratje bilo znova v ospredju imedr. Cvikla, ki je že bil pogosto omenjankot morebitni soboški škof inkarierno seveda potem mariborskinadškof. Toda očitno je ocena, dagre za močno intelektualno osebomlajše generacije, ki lahko odigraKadrovski premiki že povzročajo nekaj viharja znotraj domačihlogov. Velika verjetnost je, da bo s škofom Turnškom odšel tudi ljutomerskižupnik in dekan Jože Vehovar, ki je že v uradnem roku izrazilželjo po vrnitvi v matično Škofijo Celje. Zdaj se bo ta premikverjetno zgodil. Je pa zanimivo dogajanje v soboški škofiji znotraj t.i. »lošinjskega miselnega kroga«. Ta ima – in to ni nobena skrivnost –enega duhovnika na začasnem delu v tujini. Tam je bil za dobo enegaleta in zdaj je to leto že poteklo, za podaljšanje pa ni zaprosil, takosedaj na Koroškem deluje tako rekoč ilegalno. Zato si omenjeni krogmočno prizadeva, da bi eden od najbolj subtilnih duhovnikov LojzeKozar mlajši postal župnik v Ljutomeru, omenjeni izseljenec pa bi ganadomestil v Odrancih. Ali bo krog sodelavcev novega škofa nespremenjen,pa bo znano po njegovem prihodu.V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstnidan, imate možnost izbrati darilo: mali oglasv Vestniku ali čestitko na Murskem valuIzpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte vnaročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, MurskaSobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitkaz eno pesmico sta brezplačna.Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecuuveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija– dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjennaslov naročnika.Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajosamo za fizične osebe.KUPON mali oglas čestitka (označi)Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:Murska SobotaPrvi umrli z novo gripoV Splošni bolnišnici MurskaSobota je v ponedeljek umrlprvi bolnik z novo gripo. Šestdesetletnikje bil sprejet nabolnišnično zdravljenje konecprejšnjega tedna in se je žeprej zdravil zaradi neozdravljivebolezni, ki je bila v zadnjemstadiju, infekcija pa je bolezenše poslabšala.V murskosoboški bolnišnici jebilo v začetku tedna na zdravljenjesprejetih pet bolnikov z novogripo, od teh se ena bolnica zdravina intenzivni terapiji zaradi poslabšanjakronične bolezni, pridrugih odraslih bolnikih in otrocihpa gre za blažjo obliko bolezni.Že pred časom pa so na zdravljenjev Maribor premestili mladobolnico, ki ji je okužba z virusomnove gripe poslabšala kroničnopljučno bolezen. Bolnike sprejemajona oddelke glede na osnovnobolezen, kadar gre samo zainfektivno bolezen, pa na infekcijskioddelek. Za okužene bolnikeimajo, tako strokovni direktorDaniel Grabar, dr. med.spec., posebno čakalnico in jihtudi ne pošiljajo na nobene preiskavepo bolnišnici, razen narentgen, če je potrebno. Dejstvo,da je bolezen huje prizadelaveč ljudi v nekaterih regijah,si strokovnjaki razlagajo spojavnostjo bolezni, ki je nekateraobmočja zajela prej, posledičnopa je tam tudi več ljudi shujšim potekom bolezni.Med zdravstvenimi delavciregijske bolnišnice obolelih zanovo gripo ni, je pa več odsotnihz dela zaradi drugih virusnihobolenj, predvsem v službiprehrane in dietetike ter zaradinege obolelih otrok.M. H.»Kljub prepovedi obiskov ljudje tega ne upoštevajo inimamo zato precej težav. Kot da ne razumejo ali nočejorazumeti, da je to dobro tudi za njihovega svojca, ki je zaradibolezni veliko dovzetnejši za okužbe,« je povedal strokovnidirektor murskosoboške bolnišnice Daniel Grabar.ložaju mariborske nadškofije v odnosudo ljubljanske. Kot kaže, so setudi razmere umirile in s tega vidikadr. Turnšek kot izrazito teološkaosebnost ne pomeni tveganja, kvečjemuga čakajo urejene razmere,da se bo lahko v celoti posvetil področjem,kjer je najmočnejši: predvsempastorali, karitativni dejavnostiin tudi akademskemu delu.Novi soboški škof dr. Peter Štumpfje kljub zanimivi poti tako skozipomembno vlogo znotraj vatikanskihkrogov pri prepoznavnostislovenske Cerkve. Je pa še ena podrobnost,ki je medijsko spregledana.Namreč na spletni strani jepod pokroviteljstvom celjske škofijevikariat slovenske vojske. Gre zavprašanje, ki ga rešuje Cerkev z državo,in verjetno bo po rešitvi tegaproblema škof vikar hkrati celjskiškof.J. VotekPismo odhajajočegaSveti oče Benedikt XVI. je mladi Škofiji Murska Sobota imenoval novegaškofa ordinarija, to je prekmurskega rojaka mgsr. dr. Petra Štumpfa.Novoimenovanemu murskosoboškemu škofu iskreno čestitam in kličemobilje Božjega blagoslova na njegovo novo škofovsko služenje!Mene pa papež po dobrih treh letih in pol pošilja za nadškofa pomočnikav mariborsko nadškofijo.Ob tem hiti moja misel najprej k vam, dragi duhovniki, z veliko hvaležnostjo,da ste bili pripravljeni skupaj z menoj potrpežljivo graditi temeljenovi krajevni Cerkvi.Dragi verniki naših župnij, vedno sem bil veselo presenečen nad vašodobroto in pripravljenostjo za sodelovanje. Tudi vam velja moja hvaležnost,saj ste me ob obiskih na župnijah vedno velikodušno sprejemali,prisluhnili mojemu oznanjevanju in bili vedno bolj pripravljeni sodelovatipri izgradnji in poživljanju župnijskih občestev. Želim si, da bi znovim škofom naprej uspešno utrjevali v vaših okoljih cerkveno zavestin pripadnost Kristusu. Še posebej vam želim, da bi zmogli uspešno prenestizaklad vere mladim rodovom in da bi pokrajine na obeh stranehMure čim prej spet postale žitnica duhovnih poklicev.Msgr. dr. Marjan Turnšekmariborski nadškof pomočnikRojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 12. do 31. 12. 2009.Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Bojan Budja (odgovorniurednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač,Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), KsenijaŠömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13,tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografijne vračamo. Trimesečna naročnina (14 številk) 20,30 evra, letna naročnina (za 53 številk) 75,50 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročninaza delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke;KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona odavku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 GOSPODARSTVO3. december 2009 –Radgonsko-Kapelske gorice in šampanjska klet pri Bouvierjih niso pozabljeneRadgonski vinogradiClotarjevim dedičem?Bančnik in ljubiteljski vinogradnik Clotar Bouvier je 1882. leta ustanovilšampanjsko klet v Gornji Radgoni – Naslednikov se prav gotovo ne bisramoval, toda ali bodo dediči z njimi želeli sodelovati?Če so bili v podjetju Radgonske goricev Gornji Radgoni, ki je cenjenopo vrhunskih vinih, predvsem pa kotprvi slovenski izdelovalec penečegase vina po klasični šampanjski metodi,vsa minula leta prepričani, da sedenacionalizacijski postopek ne botako hitro razrešil, je sedaj drugače.V prihodnjih mesecih, predvsem pado konca leta 2010 naj bi tudi Upravnaenota Gornja Radgona sklenila šezadnjih deset zadev. Med njimi je tudizahteva denacionalizacijskih upravičencevKonrada Clotarja Bouviera inClotilde Schweitzer po vrnitvi 1945.leta odvzetega premoženja, ki obsega1.221.754 kvadratnih metrov kmetijskihpovršin in gozda in 11.712 kvadratnihmetrov stavbnih zemljišč.Radgonske gorice obdelujejo 30 hektarjevvinogradov, 15 hektarjev jeneobdelanih, preostale površine pabosta morala vračati Slovenski odškodninskisklad in Sklad kmetijskih zemljiščin gozdov Republike Slovenije.Ne le potomci Clotarja Bouviera iz Weiza,ampak tudi celotna javnost v Avstriji šeni pozabila priznanega strokovnjaka za vinogradništvoiz avstrijske Štajerske, rojenega1853. leta in umrlega 1930. leta. Čepravje bil po osnovnem poklicu bančnik, je bilanjegova strast eksperimentiranje v vinogradništvus ciljem, da bi zatrl trtno uš inperonosporo. Še danes lahko na spletnihBorut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice, je prepričan, da z denacionalizacijoposlovanje podjetja ne bo ogroženo, saj nameravajo svojodejavnost preseliti na novo enotno lokacijo v Črešnjevce – pa ne le zaradizahtev Bouvierjevih, ampak zaradi dolgoročnega načrtovanja. Foto: B. B. P.straneh preberemo, da je Clotar 1882. letaustanovil šampanjsko klet in da mu je bilaposest v Sloveniji (Jugoslaviji) 1945. leta odvzeta,medtem ko je vinograde na avstrijskistrani še naprej obdeloval sin Fritz. Tudi naslovenski strani so nadaljevali njegovo delo(dolga desetletja Kmetijski kombinat GornjaRadgona in danes Radgonske gorice, kiso v lasti Celjskih mesnin) in danes obdelujejoskupno 380 hektarjev površin. Tudišampanjsko tradicijo so nadaljevali – dolgaleta je bilo edino peneče se vino, narejenopo originalni šampanjski metodi, zlata radgonskapenina, ki ga zadnje čase prekašanova penina Pinq.Pa vseeno: če bi se danes pojavili naevropskem trgu s šampanjcem z imenomBouvier, bi ga prodali za med! Ime je še vednoznano in iskano, to priznava tudi direktorRadgonskih gorice Borut Cvetkovič:»Ta denacionalizacijska zadeva se vlečeže 15 let in zaradi tega je zastala obnova vinogradov,saj je okrog 15 hektarjev vinogradovostalo neobdelanih. Nismo želelivlagati v nove vinograde na zemljiščih, kiniso naša. Sedaj obdelujemo okrog 30 hektarjevdenacionaliziranih zemljišč, od tegapolovica ni vinogradniških, preostali vinogradipa so stari čez 25 let in bi jih bilo trebačim prej obnoviti, vendar o tem ne razmišljamo,dokler ne bo znan lastnik.«Sedež podjetja, šampanjska klet in drugiprostori Radgonskih goric so na GornjemGrisu, skladišče pa na drugi lokaciji. Kaj vsebodo morali vrniti, ne vedo, v vsakem primerupa že načrtujejo selitev na novo skupnolokacijo v Črešnjevce, tako da se bodopopolnoma izselili z Gornjega Grisa – tukajbodo ostali le turistični objekti, ki so v njihovilasti (npr. atraktivna Klet pod slapom,Kot začetek izdelovanjašampanjcev oziroma peninev Gornji Radgoni jezapisana letnica 1882, koje Clotar Bouvier ustanovilšampanjsko klet. Nazahodnoevropskem trgubi Bouvierjevi šampanjciše danes šli za med. Zdajčakajo na konec denacionalizacijskegapostopkain odločitev dedičev:bodo zahtevali poleg nepremičninna GornjemGrisu v Gornji Radgonitudi vrnitev pravice zapolnjenje penine?lotili pa so se tudi obnove odkupljenih inspomeniško zaščitenih stavb pred kletjo,tako da bodo imeli predstavitev in ponudboza obiskovalce na eni lokaciji.Predvsem razvoj in ne rešitev denacionalizacijskihzahtev je botrovala odločitvi,da preselijo dejavnost v Črešnjevce, poudarjaCvetkovič: »Na tej lokaciji nas omejujetudi spomeniško varstvo. Načrtujemo,da bomo 2012. leta začeli veliko investicijov Črešnjevcih, pred tem pa je treba spremenitiobčinske prostorske načrte. Mi gledamov prihodnost. Vsako leto hočemopovečati prodajo, zato ne morejo reči, danam je vseeno za teh nekaj hektarjev. Tudizadnja leta vsako leto obnavljamo velikepovršine vinogradov, do sedaj smo jih že65 hektarjev, saj hočemo dobiti na obstoječihpovršinah čim več pridelka. Z vrnitvijostavb nekdanjim lastnikom se torej neobremenjujemo.«Bi pa bilo lepo, če bi uspeli najti z dedičiskupni jezik in se skupaj promoviratiin pojavljati na evropskem trgu. Kljub vsemuso dostojno in hvalevredno nadaljevalidelo začetnika Clotarja Bouviera.Bernarda B. PečekUresničevanje zakona o PomurjuKmetje dobijo forum?Predstavniki madžarske manjšinev Sloveniji so se sestali z državnim sekretarjemdr. Andrejem Horvatom,ki se je v okviru svojega obiska meddrugim srečal še s predstavniki narodnostnomešanega območja občinHodoš, Šalovci, Moravske Toplice inDobrovnik.Kot je povedal narodnostni poslanec vdržavnem zboru Laszlo Göncz, je bil namensestanka tudi definiranje položaja narodnostiznotraj nedavno sprejetega zakonao Pomurju. »Nismo se pogovarjali samoo idejah, ampak so ljudje hoteli imeti zelokonkretne odgovore, imeli pa so tudi konkretnepredloge, kar je dobro,« je poudarilAndrej Horvat. Ena od idej je bila forum zakmetijsko svetovanje, ki ne bi bil samo administrativniorgan, ampak bi kmetje dobilikonkretne in koristne nasvete. Na področjukulturnega udejstvovanja so bili konkretniZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota jetrenutno razpisanih več kot 130 prostih delovnih mest. Delodajalciimajo največje potrebe v tekstilni industriji, gostinstvu in gradbeništvu.Najbolj iskani delavci v tem tednu:Šivilja - krojač – 60, konfekcijskipomočnik – 10, konfekcijski modelar –7, natakar – 6, osnovnošolska izobrazba– 6, polagalec keramičnih oblog – 5,prodajalec – 3, inž. tekstilne tehnologije– 2, keramik – 2, konfekcijski tehnik – 2,kozmetik – 2, kuhar – 2.v Dobrovniku, kjer so pripravili predlogza ohranjanje kulturne dediščine, ki bilahko s čezmejnim sodelovanjem privedeltudi do novih delovnih mest. Pozornostso namenili tudi vzpostavitvi podjetniškegainkubatorja v Lendavi, ki bi poHorvatovih besedah lahko nastal že naslednjeleto. »Kot veste, obstaja mrežnipodjetniški inkubator, ki deluje v MurskiSoboti, Odrancih in Ljutomeru, in vsekakorželimo pozitivne izkušnje tega inkubatorjarazširiti tudi na narodnostno mešanoobmočje.« Manjšinski predstavnikiso tako usklajevali stališča skupaj s Horvatom,predsednikom Sveta regije AntonomBalažkom in direktorjem RRA MureDanilom Krapcem ter si po Horvatovihbesedah tudi razdelili naloge, ki jih morajoopraviti, da bi prišlo do vzpostavitveinkubatorja čim prej.Timotej MilanovIščejo se tudi:inž. strojništva – 1,univ. dipl. inž. arhitekture – 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPSihter na internetni strani www.ess.gov.si.Meddržavni odnosi v luči manjšinskih vprašanjVladi prijateljsko, poslanci ostroZa cesto med Verico in Gornjim Senikom Bajnai obljubil 2,23 milijona evrov(Pre)ostre besede?V Keszthelyu na Madžarskem jepotekala prejšnji teden druga skupnaseja slovenske in madžarskevlade, ta teden pa so se v Monoštruin Lendavi sestale slovenske in madžarskeparlamentarne komisije, kise ukvarjajo z manjšinsko problematiko.Porabski Slovenci in Madžari vPrekmurju so izkoristili priložnosti,da so predstavili aktualne problemeznotraj skupnosti.V škripcih naj bi se po novem letu znašlimanjšinski televizijski programi na madžarskiteleviziji. Madžarski proračun zaprihodnje leto, ki je tik pred sprejemom,namreč predvideva zmanjšanje sredstevza madžarsko televizijo, zaradi česar najbi po mnenju ustvarjalcev manjšinskegaprograma tega morali pripravljati z lastnimisredstvi, to pa pomeni predvajanje arhivskihposnetkov. V izjavi, ki so jo podalina koncu zasedanja, so sicer poudarili,da bosta državi v duhu dobrososedskihodnosov v celoti podprli že dogovorjeneobveznosti do slovenske manjšine naMadžarskem in madžarske narodne skupnostiv Sloveniji ter »zgledno praksomanjšinske politike« celo prestavili mednarodnijavnosti. Sredstva za manjšinskiprogram je madžarski premier GordonBajnai tudi eksplicitno obljubil, kakortudi 2,23 milijona evrov za gradnjo cestemed Verico in Gornjim Senikom. Po besedahBoruta Pahorja bosta državi zgradiliplinovod, ki bo povezal obe državi, nameji z Madžarsko pa želi Slovenija skupajz Madžarsko zgraditi veliko skladišče zemeljskegaplina.Jamstveni sklad izplačal delavce MureIz Javnega jamstvenega in preživninskegasklada RS je prišlo sporočilo,da je ta 514 delavcem iz podjetjaMura – ženska oblačila v stečajuiz naslova neizplačanih plač, nadomestilza neizrabljen dopust in odpravninizplačal 1.012.786,62 evra.Povprečno neto izplačilo na delavcaznaša 1.164,96 evra. Sklad je prejel 2.608zahtevkov Murinih delavcev. Iz podjetjaMura – ženska oblačila 588, Mura, d. d.,911 zahtev, Mura – moška oblačila 519 inMuralista 590 zahtev. Odločbe za delavceMure, d. d., so bile že izdane, pravnomočnein izplačane pa bodo ta mesec.Za delavce Mure – moška oblačila in zapodjetje Muralist odločb še ne izdajajo,saj čakajo podatke o prijavi terjatevv stečajni postopek. Vloge so namrečpopolne, ko stečajne pisarne posredujejopodatke o priznanih terjatvahdelavcev iz stečajne mase.Pri omenjenih podjetjih je zapletrazumljiv, saj stečajna upravitelja vteh dveh z delavci komunicirata le popošti, zato so imeli nekdanji zaposlenikar nekaj problemov, da so zbrali vsopotrebno dokumentacijo, medtem koso jim v drugih dveh primerih vse pripraviliin osebno vročili stečajni upravitelji.J. V.V Monoštru pa je ta teden potekalotudi srečanje madžarskih in slovenskihparlamentarnih komisij, ki se ukvarjajoz manjšinsko problematiko. Predsednikdržavne slovenske samouprave MartinRopoš je na srečanju poudaril, da takoslovenska kot nekatere druge manjšinena Madžarskem ne bodo imele zastopnikav parlamentu še najmanj pet let. »Dobilismo veliko nalog, denarja pa ni. Večina(več kot 60 odstotkov sredstev, ki jihdobi manjšina, op. p.) se jih financira obpomoči razpisov,« pravi Ropoš, »in tukajse po mojem mnenju pojavijo problemi,ki se tičejo manjšinskih institucij.« Nasrečanju sta nekoliko ostreje nastopilatudi slovenska poslanca Srečko Prijateljin Franc Pukšič. Pukšič, ki se po lastnihbesedah z manjšinskimi vprašanji ukvarjaže tri mandate, ugotavlja, da se stvari vPorabju ne izboljšujejo, zato je predlagal,da se dogovorijo za reševanje konkretnihtreh problemov (celodnevni programRadia Monošter, vprašanje manjšinskegaprograma na madžarski televiziji in vprašanjedvojezičnih izkaznic) in ne za celotnopaleto problemov, na katere predstavnikimanjšin že dlje časa opozarjajo,ter da se dogovorijo tudi za datume, dokdaj naj bi bili ti problemi rešeni. Predsednikmadžarske komisije Zoltan Balogje kot anomalijo označil dejstvo, po kateremse glede na štetje prebivalstva v letih1999 in 2001 število Slovencev na Madžarskempovečuje, hkrati pa se manjšanjihova udeležba na volitvah.Timotej Milanov

– 3. december 2009 GOSPODARSTVO5Akademiki o razvoju regijeZa nove čase nove glaveLjudje nočejo delati česa novega, le to, kar so vajeni, zato bo treba vglavah nekaj spremeniti – Zakaj nihče ne kliče akademikov?»Dobil sem priložnost in odšeliz regije,« priznava danesmarsikateri član Pomurskeznanstvene akademske unije(PAZU). Po eni strani Pomurjezaostaja v razvoju, primanjkujenam znanja, po drugi stranipa iz Pomurja izhajajo mnogiuspešni in uveljavljeni strokovnjakiz različnih področij.Toda kje so strokovnjaki, ko regijaali gospodarstvo potrebujenjihovo pomoč, se v zadnjemčasu vse bolj sprašujemo. Ampakto je že druga zgodba.področju. Mnogi izobraženi kadripa so odšli tja, kjer so dobili priložnost,ki je doma ni bilo. Bojim se,da fenomen odliva strokovnjakovše vedno traja,« je zaskrbljeno dejaladr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinjačlovekovih pravic, ki je priznala,da jo osebno prizadeva, kerso razvojne možnosti in perspektivev Pomurju zelo slabe.Odšel sem iz regije, ker se mi jeponudila priložnost, ki je doma nisemimel, pove tudi dr. Rafael Mihaličz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.»Pri tem, kar se dogajani vojni je bilo pri nas malo obdobijsilnega gospodarskega razvoja,bolj so bila obdobja gospodarskestagnacije in nazadovanja. Morda jeod osamosvojitve v Prekmurju celopopolna stagnacija, napredka ne vidim,tako da bi pojem krize razdelilna štiri, pet pomembnih področij:kriza zavesti, kriza moralnih inkriza gospodarskih vrednot, krizav izobraževalnem sistemu in – to siv Prekmurju premalo hočemo priznati– kriza medgeneracijskih razmerij.Mislim, da bi našim ljudemmorali dati nekaj možnosti, kot jeje iskana v Evropi in svetu, zanimanjani bilo. »Potreb po našem znanjuni, in če želijo, da pomagamoPomurju, mora interes priti iz Pomurja,«ob tem pove.Mi lahko pomagamo toliko, kolikornas angažirajo, se strinjajo akademiki.Pozivov k sodelovanju jebilo izredno malo in še to so bilele pobude osebnih znancev, na sistemskiravni pa praktično ni sodelovanja.Niti ne vemo, na koganaj se obrnemo. »Prepričana sem,da smo pazujevci, ki še vedno govorimoprekmursko ali prleško inPrav vsi lastniki hlevov bi se lahko odločili, da bi velikestrehe prekrili s sprejemniki sončne energije, kot je tostorila družina Treppo iz Veržeja. Foto: V. O.Popularizacija obnovljivih virov inučinkovite rabe energije v gospodinjstvihŠestinšestdesetpomurskihzgledovRegijska energetska pot Pomurja bo omogočalaoglede 66 primerov dobre prakse učinkovite rabeenergije, prijaznih ogrevalnih sistemov in varčnih hišOd leve proti desni dr. Mitja Slavinec, dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. Renato Lukač, dr. Anton Vratuša, dr. Diana GregorSvetec in dr. Melita Hajdinjak Foto: A. N. R. R.Odgovore na to vprašanje namlahko dajo akademiki s predstavitvamisvojega dela, svojih raziskavin preučevanj ter tudi s svojimi izkušnjami.Bolj kot zamujene priložnostinas zanimajo priložnosti, kijih ni malo. Tudi o tem so govorilina nedavni znanstveni konferenciVpliv kakovosti izobraževanja narazvoj Pomurja.Zaradi Mureopustili ambicije»Potem ko se je zgodila Mura,je postalo še bolj očitno, da je biladejansko cokla v razvoju. Nekočso ljudje hitro našli službo v Muriin opustili ambicije na poklicnemv Pomurju, pa imam občutek, da sevse preveč čaka, od države, od drugih,da bo nekdo za nas nekaj naredil.Premalo je samoiniciativnosti,povsod drugod iščemo vzroke,samo pri sebi ne. Vidim, da na Goričkemtežko dobiš delavca, pa tolikojih je brez služb. Ljudje preprostonočejo delati česa novega, le to,kar so vajeni. V glavah je treba nekajspremeniti, potem se bo spremenilovse drugo.«Kriza krizeDa v naši pokrajini kriza izrazitobije na dan, je poudaril zgodovinardr. Andrej Hozjan: »Po moje gre zakrizo krize. Glejte, po drugi svetovnekabutična proizvodnja hrane, kibi dajala zaslužek in, kar je najboljše,sredstvo za uničevane predsodkov,stereotipov in dvig zavesti. Le takobi ta kriza krize začela izginjati.«Zanimivo izkušnjo ima dr. DanielaZavec Pavlinić, Inštitut Jožef Stefan,ki se ukvarja z raziskovanjemspecifičnih oblačilnih sistemov zaekstremne okoljske okoliščine, naprimer za gasilce, vojake … Gledena tekstilne potenciale v regiji sovrhunsko raziskovalno opremo zatekstil in laboratorij preselili v tehnološkipark v neposredni bližiniMure. Čeprav so večkrat hoteli pritiv stik s pravimi sogovorniki inprepričati vodilne, da bi se v Muriodločili za novo tekstilno linijo, kičutimo s tem okoljem, zavezanipomagati Pomurju v okviru svojihkompetenc in kolikor so pripravljenisprejeti našo pomoč,« šepove dr. Zdenka Čebašek Travnik.Kriza pa bo prej izginila tudi, čebomo znali znanje bolje povezatiz razvojem naše regije. Ampak pritem bo treba narediti pomembenpremik v miselnosti, pove dr. MitjaSlavinec, predsednik PAZU-ja. Regijav vseh segmentih svojega delovanjapotrebuje več znanja, večaplikativnega znanja, zato bo trebaraven znanja dvigniti in Pomurcemzagotoviti pozitivno diskriminacijopri izobraževanju. Kajti edinapot sta znanje in izobraževanje.Nana Rituper RodežKako se investitorji odločajo pri gradnji ali adaptaciji hiše,je znano. Na prvem mestu je cena, toda najcenejša izvedba nivedno najboljša in dolgoročno najcenejša. Po navadi upoštevapredlog arhitekta ali mojstra, če pa preveč zaupajo trgovcem,ki želijo z lepimi besedami prodati čim več, bodo zagotovo dobilimačka v žaklju.Človek najbolj verjame tistemu, kar vidi. Začetnik izčrpnejšega informiranjao energetsko varčni gradnji in toplotnih sistemih v gospodinjstvihje Bojan Žnidaršič, direktor Vitre – cerkniškega centra za uravnotežen razvoj,ki je ustanovil Notranjsko regijsko energetsko pot in izdal brezplačnopublikacijo s predstavljenimi 30 primeri v sliki in besedi. Na tej osnovije nastala tudi Nacionalna energetska pot (NEP), projekt pa je sofinancirans sredstvi Evropske unije in norveškega finančnega mehanizma. Obsegadeset slovenskih regij z največjimi območji Nature 2000. Skupno obsegaNEP 330 hiš oziroma točk, podatki o njih pa so dostopni na Vitrinemspletnem portalu www.vitra.si. Vsi lastniki ali najemniki, katerih primeriso predstavljeni in so vključeni v mrežo, dajejo brezplačno na ogled svojestavbe in naprave – odločajo le, kdaj bodo sprejeli obiskovalce.Tudi v Pomurju bodo takšne informacije vse bolj iskane. Pa ne lezato, ker so ljudje spoznali, kaj je boljše in pametnejše za njih in njihovohišo, ampak ker se spreminja tudi zakonodaja in zahteva vse strožjeukrepe za učinkovito rabo energije v stavbah. V Pomurju je energetskisvetovalec Valentin Odar zbral in predstavil 66 primerov z območjavseh štirih upravnih enot, ki spadajo v mrežo Regijske energetske potiPomurja (REPP).Pomurska energetska pot, ki je bila v ponedeljek predstavljena širšijavnosti v hotelu Štrk v Polani pri Murski Soboti, je nekakšen smerokazprihodnjim investitorjem, veliko pa je seveda odvisno od tega, aliznamo izbrati pravo rešitev za svoj način življenja in ali najdemo pravegaizvajalca.Bernarda B. PečekZlati znak kakovosti PDK letos družbi Farmtech iz LjutomeraPrepričali s kakovostjoPriznanja pomurskim inovatorjemFoto: Nataša JuhnovPomurska gospodarska zbornica je letos že osmič podelila priznanja najboljšim inovacijskim dosežkom v pomurskihpodjetjih. Spodbujanje inovacij je postalo stalnica v delovanju posameznih družb, zato pa skrbijo tudi vPomurski gospodarski zbornici, saj so v vseh teh letih prejeli v ocenitev kar 53 inovacij.Priznanje za najboljše regijske inovacije predstavlja najvišje regijsko priznanje inovativnim dosežkom v pomurskihpodjetjih in njihovim avtorjem, letos pa so podelili tri zlata, tri srebrna in tri bronasta priznanja. Zlato priznanjeso prejeli Mihael Recek iz družbe BIRO M-14 za okrogel pano za oglaševanje na kolesih, razvojna enota Elti zaojačevalnik ter Robert Halas, Robert Laslo in Stanko Novak iz Varstroja za kompaktni CNC-rezalnik. Srebrna priznanjaso podelili Matjažu Pavlinjku iz družbe Roto Pavlinjek, Danielu Šabjanu iz Kreativne ideje in Jožetu Pavlinjku izInoksa, bronasta pa Boštjanu Pinterju iz Arconta, mag. Tatjani Žagar, dr. Branku Škafarju in Sonji Zavrl iz Ekonomskešole Murska Sobota, Višje strokovne šole ter Mihaelu Recku in Nini Rapl iz družbe BORI M-14.L. KovačSvetovna finančna in gospodarskakriza je pustilaposledice tudi v pomurskihgospodarskih in negospodarskihorganizacijah. Te sose na nastale razmere različnoodzivale, mnoge pa so krizozaznale tudi kot izziv, daiz nje izidejo še boljše, učinkovitejšein uspešnejše. Takšnaje bila tudi ugotovitevna letošnji 15. letni konferenciPomurskega društva za kakovost,katere moto je bil Kakovostin kriza, na njej pa sopredstavniki posameznih organizacijpredstavili svoje izkušnjepri premagovanju nastalihrazmer.Ne glede na nove razmere poslovanjana trgu ostajajo kupcizahtevni in odločni, kar zadevakakovost, zato morajo kakovostniproizvodi in storitve ostati stalnicav delovanju organizacij, ki sine smejo privoščiti, da bi jo znižale.Kljub težavam in številnimspremembam so se pomurskeorganizacije spopadle z izzivomPriznanje zlati znak kakovosti je Pomursko društvo za kakovostletos podelilo družbi Farmtech iz Ljutomera. Foto: Nataša Juhnovkrize in njenim obvladovanjem, nekateremanj, druge bolj uspešno, rezultatipa se kažejo v poslovanju.Tudi na letošnji letni konferencije Pomursko društvo za kakovostpodelilo priznanje PDK – zlatiznak kakovosti organizaciji, ki je vpreteklem obdobju uspešno obvladovalaspremembe in tudi s pomočjokakovosti prepričevala svojeodjemalce, da ji je vredno zaupati.Dobitnica tega priznanja je letosdružba Farmtech iz Ljutomera.L. Kovač

6 lokalna scena3. december 2009 –Slovesna akademija ob 90-letnici Gimnazije Murska SobotaČez meje viden svetilnikGimnazija Murska Sobota kot branik slovenstva, svetilnik znanja in centernaprednih idej na skrajnem severovzhodu države SlovenijeGimnazija, ki je nastala v času razpada avstro-ogrskemonarhije in združevanja Slovencevv skupno državo z drugimi slovanskiminarodi, je v devetih desetletjih doživela marsikaj,vzpone in padce, toda obstanek ni bilnikoli vprašljiv. Njena ustanovitev je bila zapokrajino izjemno pomembna, šola je dalaosnovno znanje številnim znanstvenikom inznanim osebnostim, okrašena je z bogastvomslik in prefinjeno besedo literatov, danes jeponovno cenjen hram učenosti, kjer želijobiti učitelji več kot zgolj učitelji in kamor zahajajoradovedni, ukaželjni in kreativni mladiljudje, ki želijo preseči svoje učitelje. Po besedahslavnostnega govornika, predsednikaSlovenije dr. Danila Türka, spada soboška gimnazijamed odlične šole.Petkova slovesna akademija ob 90-letnici GimnazijeMurska Sobota (po scenariju mag. Sonje ŽilavecNemec) skupaj s kasnejšim kabaretnim večerom gimnazijcevv kavarni hotela Diana (mentorica BožaIvanuša Trajbarič) je bila sklepno dejanje celoletnegapraznovanja visokega jubileja nekoč edine, danespa najbolj kakovostne srednje šole na skrajnem severovzhoduSlovenije. Šola je svetovljanska, med prvimije navezala stik s podobnimi ustanovami v drugihdržavah, tudi v Ameriki, kar je glede na njeno zgodovinoin geografsko lego skoraj samoumevno.Kljub temu je soboška gimnazija tesno povezanaz mestom in pokrajino, je poudarila ravnateljicaRegina Cipot, ki zaupa profesorjem, ki so dobriučitelji; mladi ljudje sledijo tistim, ki jim imajo kajpovedati, ki jim dajo več kot zgolj znanje. Tudi slav-nostni govornik dr. Danilo Türk je prepričan, dabodo ob 100-letnici še bolj ponosni na pridobivanjenovih obzorij in načrtno razvijanje raziskovalnedejavnosti, kajti razvojne priložnosti pokrajinezahtevajo dobro intelektualno osnovo.Že pred leti je gimnazija uvedla športni oddelekin do sedaj je končalo ta program že 850 dijakov,sicer dobrih športnikov. Prav tako bi jim pripadalatudi uvedba umetniškega programa, kar si glede nadosedanje uspehe glasbenikov, likovnikov, literatovin plesalcev ter njihove vloge v regiji vsekakor zaslužijo.Svojo izvrstnost so dokazali tudi s programomna slovesni akademiji, kjer so poleg gimnazijskegapevskega zbora nastopili tudi tolkalistiskupine Murska percussion, harmonikar TimotejŽuntar, plesalka Živa Trajbarič ter deklamatorji besediliz šolskih glasil, dijaki Kaja Glavač, Katja Krančič,Maja Dšuban, Borut Andrejek, Uroš Svenšek inSaša Harkai. V izbranem programu so nastopili tudinekdanji gimnazijci, na primer danes upokojenasvetovno znana pianistka Zdenka Novak (zaigralaje Schubertovo in nato še Mozartovo skladbo), igralecEvgen Car je v prekmurskem jeziku povedal Goslarskopesem, Metod Žunec pa zapel arijo iz Cilejeveopere.Bernarda B. PečekDr. Danilo Türk je v svojem slavnostnem govorupoudaril: »Za večino mladih je čas srednjegašolanja čas radovednega izbiranjain iskanja, odkrivanja možnosti, preizkušanjasamega sebe na mnogih terenih. Zatoje pomembno, da v tem obdobju odraščanjastojijo ob mladih dobri učitelji, ki znajo vdijakih zbuditi zanimanje, da raziskujejo, jihnaučijo razmišljati in inovativno delovati.«Rdeči noski za bolne otroke,donacija NLB za oddelekOtroški oddelek murskosoboške bolnišnice je prejeldonacijo Skupine NLB v vrednosti štiri tisoč evrov,v sklopu humanitarne akcije NLB Dobra zvezda pa somajhne bolnike obiskali tudi klovni Rdeči noski. Denarbodo namenili nakupu aparata za določanje količinedušikovega oksida v izdihanem zraku, ki ga uporabljajopri otrocih, starih nad pet let, in ki zbolevajo za astmo.Za astmo namreč zboleva kar deset odstotkov otrok, jepovedal zdravnik z otroškega oddelka Vojko Berce, dr.med. spec. Aparatu, ki ga imajo sedaj, namreč kmalupoteče rok uporabnosti. NLB Skupina v dobrodelni akcijipodarja desetim slovenskim bolnišnicam oziromaotroškim oddelkom 40 tisoč evrov, denar pa so zbralis tem, da so se odpovedali obdarovanju poslovnih partnerjevin zaposlenih ter voščilnicam. M. H.Zavod Vista, KP Goričkoin Hiša Sadeži družbeS škrati gre lažjeDoživimo naravo tudi v prihodnosti,sta naslovili celodnevno dogajanjev Hiši Sadeži družbe avtorici projektaEkoškrat, ki je med mladimi izjemnodobro sprejetŠkratki, štrkci, nemarni škornji, drevesne gobe pa še kakšnegozdne živali … če otrokom prikažemo problematikoz junaki, ki so njim blizu, torej bitji iz pravljic in zgodb, jobodo lažje razumeli in sprejeli. Naša uspešnost pri prepričevanjuotroka je odvisna od tega, kako in na kakšen načinse mu približamo, kdo ali kaj mu poda neko informacijo.In če so za onesnaženje in uničenje gozda krivi »veliki nemarniškornji«, bodo to dejstvo otroci veliko bolje sprejeliin razumeli, kot če bi jim poskušali problem onesnaženjagozda pojasniti s še tako pametnimi besedami in številkami.Minuli torek so v Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti odprli razstavodomiselnih izdelkov in risb otrok iz Vrtca Turnišče, OŠ IIIMurska Sobota, OŠ Fokovci in OŠ Tišina, nato pa so se učiteljicein mentorice ves dan družile in izmenjavale izkušnje, saj sta izvajalkiprojekta Aleksandra Pinterič iz Zavoda Vista in Nataša Moršičiz Krajinskega parka Goričko sestavili izjemno bogat program.Najprej so predstavili projekt EkoŠKRAT, katerega posebnost je,da se (zanj niso dobili nobenih projektnih državnih ali evropskihsredstev) ukvarja z aktualno ekološko problematiko na igriv način.Že spomladi so izdali knjigo Pepi in njegovo gnezdo, tokrat paso predstavili drugo publikacijo z naslovom Veliki nemarni škornji.V popoldanskem času so se udeleženke udeležile zanimivihdelavnic na primer o otrokovem kritičnem razmišljanju o gozdniproblematiki in o ozaveščanju o naravi s pomočjo zgodb, seznanilipa so se tudi z didaktičnim gradivom iz ekologije. V večernihurah so lahko prisluhnili predavanju Lovra Vehovarja (Zeliščnipark Kuzma) o izdelavi in uporabi tradicionalnih zeliščnih pripravkov,starši so prisluhnili predavanju Kako z besedami vzgajamootroke, otroci pa so ustvarjali v sosednjem prostoru, kjer sobile ustvarjalne delavnice.Avtorici te zanimive ter med učenci in učitelji dobro sprejete literaturesi želita, da bi lahko projekt nadaljevali tudi v prihodnjein da bi k sodelovanju pritegnili še več šol ne le v Pomurju, ampakpo vsej Sloveniji. Napovedali sta tudi naslednjo spomladanskoknjigo, ki se bo ukvarjala s problematiko onesnaževanja vode,saj je že naslov Žabja alergija zelo zanimiv.Bernarda B. PečekPraznik vzornega dvojezičnega šolstva v LendaviDva jezika, ena miselNa praznovanju 50-letnice dvojezičnega šolstva v Lendavi je bilslavnostni govornik slovenski predsednik dr. Danilo Türk, sporočilomadžarskega predsednika pa je prebrala konzulkaV času železne zavese in onemogočenihstikov z matičnimnarodom so na narodnostnomešanem ozemlju Sloveniježe 1959. leta uvedli dvojezičnošolstvo, kjer je bilo 13 šolam inokrog 1300 učencem (danes jepet dvojezičnih šol in okrog900 učencev obeh narodnosti)omogočeno učenje tudi v madžarskemjeziku. Dve leti kasnejeje bila dvojezičnost uvedenatudi v vrtce, od 1980. letadalje pa še v srednjo šolo.Slovenski predsednik dr. DaniloTürk je v svojem govoru opozorilna pomembno vlogo vzgojiteljev,učiteljev in profesorjev nadvojezičnem območju: »Evropskaunija in vsa Evropa temelji nanačelu jezikovnega pluralizma,ki ga želi ohranjati in razvijati naprej,preko meja dosedanjih nacionalnihureditev. Evropska listinao regionalnih in manjšinskihjezikih je eden od izrazov tega.Seveda pa si želim, da bi bilo čimveč pridobljenega znanja v prihodnostiuporabljeno prav tu, vPrekmurju, kjer je to še kako potrebno./…/ danes je Pomurje nasredišču odprtih poti med vzhodomin zahodom, severom in jugom.To je priložnost za nove razvojnerešitve. Tu, v Lendavi, jemarsikatera od novih priložnostiže izkoriščena, druge pa še čakajona pobudo odločnih in podjetnihljudi. In prav takim je funkcionalnadvojezičnost v velikopomoč …« O pomenu vzornegadvojezičnega šolstva na evropskiTudi kulturni program ob 50-letnici dvojezičnega šolstva v Prekmurju je v lendavski gledališkiin koncertni dvorani potekal v obeh jezikih. Foto: N. J.ravni sta spregovorila tudi predstojnicaZavoda RS za šolstvo IrenaKumer in poslanec Državnegazbora dr. Laszlo Gönc.B. B. P.Vidra in boberob MuriV okviru večletnega naravovarstvenegain raziskovalnegaprojekta Biomura je v ponedeljekpopoldne (30. novembra) vinformacijskem centru Biomurana Moti potekala delavnica, nakateri so predstavili načrtovaneakcije v prihodnjih mesecihin se seznanili s problematikovarstva ogroženih živalskih vrst,to sta predvsem bober in vidra,ki živita ob reki Muri. Kakor jenačrtovano v okviru projekta,bodo na območju med Bunčaniv Občini Veržej in Bakovci vMestni občini Murska Sobotazgradili drčo, nad njo pa vtokrečne vode v Besnico – v okvirutega bo treba očistiti usedlinev Besnici in oblikovati novemrtvice. Izvajanje projekta Biomuraje tudi praktičen dokaz,kako se lahko poskrbi za zadrževanjevode v in ob reki Muribrez gradnje velikih hidroelektrarn– kajti prav s pomanjkanjemin prehitrim odtekanjemvode hočejo nekateri opravičitigradnjo HE.B. B. P.

– 3. december 2009 oglasi7

– 3. december 2009 (iz)brano9Slovenska vlada in šolsko ministrstvo se ne zavedataprav dobro, kaj se dogaja v PrekmurjuBomo učitelje uvažali?Težave dvojezičnih šol v Prekmurju – Nikogar ni mogoče zaposlitiza nedoločen čas, če ne obvlada madžarskega jezika»Še vedno nimamo svojegaposlanca v madžarskem parlamentu,samo osem ur programatedensko Radia Monošterin še zmeraj ni stoodstotnegafinanciranja časopisa Porabje…« je o rezultatih pogovoraslovensko-madžarske meddržavnekomisije, ki je zasedalapred dnevi v Lendavi, razočaranporočal Jože Hirnök,predsednik Zveze Slovencevna Madžarskem. Na drugistrani se je Jožef Kocon izLendave pohvalil, da so uspelivnesti v zapisnik zahtevo, dase morajo v dvojezičnih šolahtudi strokovni predmeti poučevativ slovenskem in madžarskemjeziku.Poudarjena zahteva Madžarov vPrekmurju, ki je bila vnesena v zapisnik,toliko bolj bode v oči, kerje ta pravica Madžarom zakonskozagotovljena; pravzaprav na dvojezičnemobmočju v Prekmurjuni mogoče nikogar zaposliti zanedoločen čas, če ne obvlada madžarskegajezika. Na ministrstvuza šolstvo in šport pritrjujejo, dana narodnostno mešanem območjupoteka delo v vrtcih in osnovnihšolah v obeh jezikih, tudi čebodo učitelji iz Madžarske, pa semorajo vključiti v učenje slovenskegajezika: »Zakonodaja določa,da na narodnostno mešanemobmočju, kjer živi madžarska narodnaskupnost, poteka vzgojno-izobraževalnodelo v vrtcihin osnovnih šolah v slovenskemin madžarskem jeziku. Zakon oposebnih pravicah italijanske inmadžarske skupnosti na področjuvzgoje in izobraževanja (Ur. l.RS št. 35/01) v 15. členu določa,da strokovni delavec obvlada madžarskijezik kot učni jezik, če jekončal program dvojezične srednješole ali fakultativnega poukamadžarskega jezika na srednji šoliter fakultativnega pouka madžarskegajezika na visoki ali univerzitetniravni in si je pridobil predpisanoizobrazbo v slovenskemali madžarskem jeziku. Delavec,ki teh pogojev ne izpolnjuje, palahko dokaže, da obvlada učni jezik,če opravi preizkus znanja madžarskegajezika. Obseg, vsebinoin način preizkusa določi minister,pristojen za šolstvo. Zaradimožnosti pomanjkanja ustreznihkadrov zakon predvideva tudimožnost zaposlovanja tujih učiteljev.Če se namreč na razpisanoprosto delovno mesto ne prijavikandidat, ki izpolnjuje pogoje zastrokovnega delavca, lahko vrtecoziroma šola največ za dve leti zaposligostujočega tujega učitelja vskladu s pogoji, ki so določeni vTudi v sporočilu madžarskega predsednika Laszla Solyoma ob 50-letnici dvojezičnegašolstva v Prekmurju smo lahko prebrali o »problemu«, da je madžarski jezik potisnjen vozadje: »... koliko je vzrok za to neupoštevanje temeljne zahteve, da učitelji, ki poučujejov dvojezičnih šolah, in ravnatelji morajo znati oba jezika. Glede tega sem se primoransklicevati na žalostno izkušnjo z mojega zadnjega obiska na dvojezični šoli v Lendavi.«V nadaljevanju predlaga, da če ni dovolj učiteljev za poučevanje za določene poklice vSloveniji, naj jih povabijo iz Madžarske, in da bi bila to učinkovita rešitev tudi za slovenskevasi na Madžarskem …101. členu zakona o organizacijiin financiranju vzgoje in izobraževanja(Uradni list RS št. 12/96in 23/96). V tem času se moravključiti v učenje slovenskega jezikain se lahko zaposli še največza dve leti.«Zakaj je torej treba posebejpoudarjati, da se tudi strokovnipredmeti morajo poučevati vmadžarskem jeziku? Je to mordaopozorilo, da so te šole prvenstvenonamenjene madžarsko govorečimotrokom in učiteljem? Inče v prihodnje ne bo na teh šolahtudi drugih – tistih, ki jim jeosnovni slovenski ali hrvaški jezik–, ali bodo to potem čez nekajlet še vedno dvojezična območjain dvojezične šole? Ne omenjajo,da prav vsi starši s tako politikonačrtne asimilacije niso zadovoljni,da si mnogi na srednjišoli želijo več otrok tudi s slovenskogovorečega območja, saj sejih z dvojezičnih šol premalo vpišev njihove programe. Nekateriželijo in zahtevajo več slovenskebesede na teh šolah (tudi našolskem ministrstvu imajo pismastaršev), saj želijo otrokom zagotovitiprihodnost v Sloveniji. Paradoksalno,toda resnično je, da sena dvojezičnem območju počutijovse bolj prikrajšani, če ne žediskriminirani, Slovenci. S tem sestrinjajo tudi nekateri na šolskemministrstvu, vendar si javno o tem(še) ne upajo spregovoriti, ampakle v pogovoru z novinarji po zasebnemtelefonu.Dr. Boris Jesih, državni sekretarna Uradu Vlade Republike Slovenijeza Slovence v zamejstvuin po svetu, ki je vodil slovenskidel slovensko-madžarske mešanekomisije, pa opozarja, da komisijani organ, ki bi odločal, pač pavladama obeh držav predlaga uresničevanjeukrepov, ki bodo privedlido uresničitev zapisanegav sporazumu. Vsaka država z narodnimimanjšinami je dolžna zagotavljatipogoje za ohranjanjeposebne manjšinske identitete,odločitev o ohranjanju te identitetepa je stvar pripadnikov manjšine.Čeprav mednarodno varstvomanjšin ne temelji na načelu recipročnosti,pa dr. Jesih ugotavlja:»Nedvomno je, da obstajajobistvene razlike v položaju obehmanjšin, in to v škodo slovenskemanjšine na Madžarskem. Primerjavise je težko izogniti. Ena od nalogmešane komisije je tudi ta, das svojimi priporočili vladam prispevak temu, da se položaj ene indruge manjšine uresničuje v največjimožni meri in postane primerljiv…«Bernarda B. PečekBarometerRomana Rek je umetniškavodja zbora Orfej, into dvajset let. V vsem temčasu je zbor na visoki kakovostniravni, kar dokazujejotudi številna priznanja.Jože Hirnök, predsednikZveze Slovencev na Madžarskem,opozarja, da Slovencinimajo svojega poslancav madžarskem parlamentu,samo osem ur programa tedenskoRadia Monošter inše zmeraj ni stoodstotnegafinanciranja časopisa Porabje,zato je nenavadno, dase pristaja manjšini na tejstrani na uresničevanje vednonovih zahtev.Civilna iniciativa zoper daljnovod Pince–Cirkovce v Gaberju in LjutomeruMimo katastra nad glave ljudiStanko Maučec je novi formalnitrener NK Mure.Ljutomerčani proti načrtovanemu daljnovodu, ker bo dolini vzel življenjeKrajani Gaberja so svoj protestzoper načrtovano gradnjodaljnovoda dva krat 400 kilovoltovna odseku od Pinc doCirkovec izrekli na izrednemzboru krajanov. Sklical ga jeKrizni štab zavedenih Gaberčanov,krajani, ki so napolnilidvorano vaškega doma, paso bili kritični do trase daljnovoda,ki bi vas razdelil nadvoje, nezadovoljstvo pa soizrekli tudi občinski upraviin vodstvu krajevne skupnosti,ki jih ni posebej opozorilana javno obravnavo dopolnjenegaosnutka državnega prostorskeganačrta za izgradnjodaljnovoda, ki je bila 17. novembrav prostorih lendavskeupravne enote. Javne razgrnitvenačrta umeščanja daljnovodav prostor, ki življenjskoprizadeva krajane Gaberja,Kapce in Hotize, se je namrečudeležil le en občan.Predstavniki občinske upravein medobčinskega inšpektorata,ki se jim je na zboru krajanov pridružiltudi lendavski župan mag.Anton Balažek, so očitke o slabikomunikaciji zavrnili rekoč, daje bilo sklicatelj javne razpraveministrstvo za okolje in prostor,sami pa so zaradi slabe udeležbezačeli pozivati ljudi in jih prositi,da se podpišejo v pritožbenoknjigo. Občinski svet je namrečosnutek državnega prostorskeganačrta za izgradnjo daljnovoda, kibi potekal blizu naselij ali čeznje,zavrnil že pred petimi leti, vendarteh pripomb pri dopolnjevanjuosnutka niso upoštevali. Gaberčaniso zato sprejeli predlog, daskupaj z lokalno oblastjo nastopijoproti trasi daljnovoda, kakor jepredviden v državnemu prostorskemunačrtu. Udeleženci zboraso se vpisali v pritožbeno knjigo,ki jo bodo poslali na okoljsko ministrstvo,zahtevo po spremembitrase daljnovoda pa so krajaniGaberja, ki so na zboru imenovalitudi tričlanski odbor civilne iniciative,podkrepili še s peticijo, ki joje podpisalo enainpetdeset krajanov.Župan Anton Balažek je tudipovedal, da je na ministra KarlaErjavca naslovil zahtevo za čimprejšnjesrečanje, prav tako pa sproblematiko želi seznaniti notranjeministrstvo. Lendavska občinanamreč pri določitvi trase daljnovodavztraja, da ta poteka po žeobstoječem koridorju 110-kilovoltnegadaljnovoda med Petišovciin Ljutomerom, ne pa da se z načrtovanjemnovega daljnovodadva krat 400 kilovoltov želijo izognitihrvaški katastrski meji, kjerpa je še zmeraj slovenska država,in ga zato speljujejo v bližino naselijali v Gaberju kar čez vas.Civilna iniciativa zoper trasodaljnovoda Pince–Cirkovce se jena pobudo krajevnih skupnostioblikovala tudi v ljutomerski ob-Krajani Gaberja so proti daljnovodu, ki bi potekal nad vasjo, zato so se številni vpisali v knjigopritožb. Ljutomerčani daljnovoda ne želijo imeti nikjer na območju občine. Foto: M. H.čini. Zbora krajanov na Stari Cestiso se udeležili krajani iz Mekotnjaka,Spodnjega in Zgornjega Kamenščaka,Cezanjevec, Noršinec,Babinec, Krapja in Mote, prišli paso tudi prizadeti krajani z ormoškegakonca. Osnovno sporočilozbora je, tako predsednik civilneiniciative Franc Slokan in podžupanObčine Ljutomer, da daljnovodana območju občine ne želijoimeti. Zanje tudi ni sprejemljivaniti odškodnina niti renta, o katerije bilo govora pred štirimi letiv času prvih priprav za umeščanjadaljnovoda v prostor. Načrtovalcemdržavnega prostorskeganačrta za traso daljnovoda ne ponujajonobene rešitve, saj ga neželijo nikomur vsiljevati.Daljnovoda na območju ljutomerskeobčine ne sprejemajo, kerje že zdaj preveč obremenjena skomunalno strukturo, daljnovodpa bi dodatno kazil videz krajinein negativno vplival na kakovostživljenja. Prepričani so, da se bodel pokrajine, če bodo dovolilivse načrtovane posege, spremenilv mrtvo dolino. Po njej namrečže teče železnica, ki se ji bo kmalupridružil drugi tir z elektrifikacijo,sto metrov vstran je na posameznihdelih že obstoječi daljnovoddva krat 110 kilovoltov, nekolikonaprej pa poteka plinovod. Ustanovljenodbor civilne iniciative vLjutomeru tudi opozarja na različnepodatke glede širine koridorjaza novi daljnovod. V povzetkudopolnilnega osnutka državnegaprostorskega načrta za javnostje navedena širina koridorja dvakrat 25 metrov, v dokumentu pata podatek dopolnjujejo z razlago,da bo obstoječi koridor na poselitvenemobmočju in po gozdovihdva krat 40 metrov, po nekaterihskicah pa tudi po dva krat 60 metrov.Ključno pa je, da na območjukoridorja lastnik zemljišča nanjem ne bo mogel graditi po svojivolji, ampak bo moral upoštevatidoločene omejitve oziroma si pridobitisoglasja.Majda HorvatDarko Anželj, župan Apačin direktor Pomurskega razvojnegainštituta, še naprejpripravlja študije ogradnji elektrarn na Muri.O tem, da bo čelni akumulacijskibazen pri Apačahuničil 300 hektarjev zemljein ogrozil vodno zajetje, paon in njegov institut nisopovedali javnosti še nič.Srečko Centrih, režiser, inGledališka skupina KUDaIvana Kaučiča Ljutomerso na Novačanovem gledališkemsrečanju v Trnovljupri Celju dobili prvo nagradokot najboljša gledališkaskupina po oceni občinstvaza gledališko predstavoŠah-mat. Centrih je prejeltudi priznanje za igralcavečera za vlogo Kralja.

10 kultura3. december 2009 –Ali EPK 2012 mirno spi?Čeprav se dogodki, povezani z Evropsko prestolnico kulture vSloveniji, približujejo, veliko stvari še vedno ni jasnih. Vlada še vednoni imenovala koordinatorjev za EPK 2012, saj čakajo na opredelitevorganizacijske strukture projekta. Po eni strani si županimest evropske prestolnice prizadevajo, da bi se država aktivnejevključila, po drugi strani pa jih kulturna ministrica poziva, naj nezaspijo.Ta veseli dan kultureŽe nekaj let 3. decembra, ko je Prešernov rojstni dan, pripravljamoTa veseli dan kulture, ki je eden od najbolj množičnih kulturnihdogodkov pri nas. Ta dan svoja vrata odprejo različne kulturneustanove, publiko in obiskovalce pa povabijo na brezplačne razstave,koncerte, predavanja in druge prireditve. Letos pri nas odpirajovrata Galerija Murska Sobota, MIKK, lendavska sinagoga, Dom kulturev Lendavi in morda še kdo.Soboška galerija spet presenetilaV Galeriji Murska Sobota se je minuli četrtek spet zbralo izredno velikoposlušalcev, tokrat na predavanju o znamenitih slikarjih Casparju DaviduFriedrichu in Marku Rothku, ki ga je imel direktor galerije RobertInhof. Inhof je povezal avtorja »severnjaške tradicije« z razstavo GustavaGnamuša, ki je trenutno na ogled v Galeriji. Že pred tem je imelo odličenobisk predavanje kustodinje Irme Brodnjak o španskem slikarju FranciscuGoyi. Zaradi velikega zanimanja bo Inhof predavanje ponovil.Komorni zbor Orfej prepeva že dve desetletjiNekdaj šest,danes osemindvajsetS pisateljem, pesnikom, scenaristom in Sobočanom DušanomŠarotarjem se je v beltinskem gradu pogovarjalaSimona Cizar.Dušan Šarotar na literarnem večeruv beltinski graščiniStara Sobotana novoMinilo je nekaj let, odkar se je v Murski Soboti leta 1968rojeni pesnik, pisatelj in scenarist Dušan Šarotar kot literatzopet pojavil v beltinski graščini. Tokrat smo ga srečalikot gosta beltinskih večerov, ki jih prireja domače kulturnoumetniškodruštvo. Z njim se je v pogovarjala Simona Cizar.O sogovorniku je v začetku povedala, da živi na treh otokih – Ljubljana,jadranska obala in Prekmurje – in dela kot urednik na Študentskizaložbi, ureja pa tudi časopis AirBeletrina. V svojih delih sepoklanja Panonski nižini, kjer je bil rojen, in morju, ki mu je dalosnov že za njegov prvi roman Potapljanje na dah, kjer avtor išče globine,ki so v vsakem človeku, in se jim približuje. Kot je povedal, mednjima vidi temeljno bližino. Njegove zgodbe in pesmi o njegovemnotranjem svetu so prevedli v več jezikov.Na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani vsako leto organizira literarnevečere, kamor pripelje svetovne kulturnike. Kot scenarist jeavtor šestih dokumentarnih filmov pri RTV Slovenija, enega med njimipa so predvajali na sobotnem srečanju. Marsikatera ključna besedaiz njegovih del ima simbolni pomen, na primer morje, veter, ravnicaali tišina, ki jo najraje primerja s tišino na slikarskem platnu.Šarotar je eden tistih avtorjev, ki se dotikajo teme druge svetovnevojne, taborišč in holokavsta. V nasprotju z madžarskim pisateljemImrejem Kerteszom, ki kot starček pripoveduje spomine iz Auschwitza,piše spomine na svojega dedka Franca Schwarza, ki je v vojni izgubildružino. Ljudje, ki so holokavst preživeli, o tem praviloma nisogovorili. In vendarle so na neki misteriozen, skoraj travmatičen načinto izkušnjo prenesli na drugo in tretjo generacijo. Iz te dediščineje nastal roman Biljard v Dobrayu, ki ga je Šarotar posvetil svojemudedku, ki o holokavstu prav tako skoraj nikoli ni spregovoril. Po romanunaj bi režiserka Maja Weiss leta 2011 posnela film, snemali biga v tujini, v Sloveniji pa bi postavili snemalne kulise. Med drugimbodo začasno »postavili« staro Soboto, kjer bodo zaživeli Šarotarjeviliki iz Dobraya in mesta Olšnica, kakor so Nemci imenovali prekmurskoprestolnico.Bojan ZadravecLjudski večer s skupino EvterpeDekliška vokalna pevska skupina Evterpe iz Žižkov je pripravilazadnje dni novembra v vaškem domu v Žižkih Ljudski večer. Dekletaso zapela slovenske ljudske pesmi in dalmatinsko ter navdušilaobčinstvo. Kot gostje so nastopili Ljudski godci s Hotize. Vokalnaskupina Evterpe, kar pomeni glasbene muze, deluje že skoraj trileta in nastopa na raznih prireditvah, proslavah in se udeležuje pevskihrevij in festivalov, predstavila pa se je tudi že s samostojnimkoncertom. V skupini pojejo Tjaša Žalik, ki jo tudi vodi, DanijelaČurič, Valentina Padar, Sabina Tibaut, Jasna Vučko, Karolina Makovec,Irena Žižek in Mateja Čurič.M. H.Komorni zbor Orfej iz Ljutomerapraznuje letos 20 letsvojega delovanja. Povezala seje skupina mladih z željo prepevatistaro glasbo in poiskaliso Romano Rek, da postanenjihova umetniška vodja. Skupinaje takrat štela šest, sedemčlanov, ob tem začetnem navdušenjupa je prihajalo vseveč članov. Danes sodijo medvidnejše zborovske zasedbe vSloveniji, za svoje petje pa soprejeli kar nekaj priznanj. Nazadnjeso na regijskem tekmovanjuna Ptuju zbrali največtočk in prejeli zlato plaketoter priznanje za najbolje izvedenoskladbo, napisano od 20.stoletja do danes, in za najboljšiprogram.»Ko so se pevci takrat obrniliname, sem poiskala nekaj lahkihrenesančnih skladb. Po prvih nastopihje navdušenje raslo in kmalunas je bilo dvajset,« pove RomanaRek. Potem so začeli izbiratimed repertoarjem slovenske narodnepesmi in prehajati tudi nadruge stile. Danes pojejo moderneskladbe, džez, črnske duhovnein skladbe iz drugih obdobij, romantikein klasike.Ena večjih prelomnic se je zgodilaleta 1994, ko se je zborovodkinjasrečala s svojim profesorjem inzborovodjem Janezom Boletom,ki jih je povabil k sodelovanju inLjutomerski gledališčniki slavili na Novačanovih srečanjihKomedija matirala publikoPredstava Šah-mat je KUD-u Ivana Kaučiča priigrala laskavo priznanjeGledališka skupina KUD-aIvana Kaučiča Ljutomer je naletošnjih XVII. Novačanovihgledaliških srečanjih, ki pomenijovrh slovenskega ljubiteljskegagledališča, doživelalep uspeh. Občinstvo je njihovikomediji Šah-mat, nastalipo besedilu Vinka Möderndorferja,podelilo največjooceno, s tem so postali najboljšagostujoča predstava,režiser, dramaturg in igralecSrečko Centrih pa je po izboružirije postal igralec večera.Ljutomerski gledališčniki sostalni gostje na Novačanovih gledališkihsrečanjih, ki jih pripravljaKUD Zarja Trnovlje-Celje, šestkratso bili drugi, letos pa jih je doletelačast, da zmagajo. O občutkih jeCentrih za Vestnik povedal: »Vednoje dober občutek, ko dobišpriznanje ali nagrado, še posebno,ko gre priznanje in pohvala celigledališki skupini, saj nam ravnoto daje še večjo motivacijo. Samsem na tem srečanju prejel priznanjeza najboljšega igralca, prvičsem ga prejel pred tremi leti. PoZbor Orfej ima danes 28 pevcev in pevk in sodi med vidnejše zborovske zasedbe v Sloveniji,vsa leta pa ga vodi umetniška vodja Romana Rek. Foto: Staš Rudolfna turnejo po Evropi. Takrat nisopreskočili samo meje pokrajine inmeje države, ampak so peli na festivalihpo vsej Evropi: Franciji, Italiji,Švici, Nemčiji in drugje. Drugaprelomnica je bil mednarodni festivalzborovske glasbe Orfest.Ideja je padla, ko so leta 2006gostovali na festivalu v Španiji. Strinjaliso se, da bi tudi sami zmoglipripraviti podoben zborovski festival.»Stopili smo skupaj in zgodilse je festival Orfest, ki je še boljzbližal orfejevce, nas povezal s publikoin nas naredil prepoznavne.moje bi bilo bolje, da bi ga podelilikakšnemu mlademu igralcu, kerbi mu bila spodbuda za naprej, nepa meni, staremu biku«Motivacije pa ljutomerskim gledališčnikomne manjka. Trenutnos tremi predstavami nastopajo poSloveniji, takoj po novem letu pabodo začeli pripravljati novo komedijo,premiera bo v začetkumarca. Centrih je še povedal, daso letos obudili še otroško dramskoskupino. »V dokumentih semnašel, da so otroško predstavoSneguljčico nazadnje pripravilileta 1965.« To delajo z željo, da bisi vzgojili podmladek igralcev, sajveliko nadarjenih igralcev po srednjišoli odide na študij in jih potemni nazaj.Volja pri naših igralcih nistaproblem, bojim se, da nas bodopokopale finance, razmišlja Centrih.Vsaka gledališka predstavaveliko stane, vse naredimo sami,samo SAZAS-u za eno predstavoplačajo 1500 evrov, da jo lahkoigrajo. »Družba in občina nasne podpirata, kultura je na stranskemtiru, prav tako je dotrajanaNašemu povabilu so se odzvali kakovostnizbori z vsega sveta, ki sonam dali še več poguma in motivacije,da delamo vedno težji programin sprejemamo večje izzive,«je dejal predsednik organizacijskegaodbora Dario Franov. Festivalpa se razvija in priteguje velikoposlušalcev po Prlekiji in celemPomurju. V letošnjem jubilejnemletu so pripravili tudi razstavo fotografijPrvih 20 let, v soboto pabodo celoletno praznovanje sklenilis slavnostnim koncertom. Obtej priložnosti bo izšla njihovanova zgoščenka Prvih 20 let, s katerobodo predstavili delovanje invsestranskost svojega repertoarja.Ponatisnili bodo tudi prvo kompaktnoploščo Moje ravno polje.»Da se bo tako razvilo, nismoniti sanjali,« še pove Romana Rek.Dario Franov pa doda: »Za nas jepetje stalnica v življenju, brez kateresi ga ne predstavljamo, po drugistrani pa smo ambiciozni, imamoveliko načrtov za prihodnost, takov organizacijskem in kot pevskempogledu.«A. Nana Rituper Rodežljutomerska gledališka dvorana, vkatero se nič ne vlaga.«In doda: »V Sloveniji so gledališkeskupine, ki so finančno velikomočnejše od naše. Čeprav soljubiteljske, si lahko privoščijo izobraženerežiserje, dramaturgeali sceno. Mi vse naredimo sami.Sam sem režiser in še dramaturg,igralec in nosim kulise. Ko gostujemo,pridemo na odre, ki imajo200 reflektorjev, naš jih ima dvanajst.Dobro, da imamo našo igralkoMarijo Rebernik Žižek, ki delana javnem skladu za kulturo, ki jenaša leva in desna roka in za marsikajposkrbi.« Kljub skromnim financamin pogojem, so po uspehuvedno med najboljšimi.A. Nana Rituper RodežFoto: Jože GaborLjutomerski gledališčniki so s predstavo Šah-mat osvojili publikona Novačanovih dnevih.

– 3. december 2009 intervju11Minister za finance dr. Franci KrižaničTisoč evrov plače je dosegljivihKema podjetje, ki Pomurju kaže pot iz krize – V obdobju od treh do petih let doseči tak standard,kot je v Avstriji in na Finskem – Bomo tudi v Sloveniji ločili prave tržne kmetije od samozadostnih?Slovenija preživlja težkečase. Srečo imamo, da smov evrskem območju, sicer bibile posledice krize še hujše.To je ugodno vplivalo na razvojin visoko gospodarskorast v preteklosti, čeprav jeza sabo potegnilo nadpovprečnoinflacijo, ki je bila vletu 2008 kar sedemodstotna.Ob svetovni recesiji so prejomenjeni dejavniki ob odvisnostiod tujih trgov močnovplivali na hud padec rasti vzačetku leta. Zdaj se položajže popravlja in pričakovanjaso, da se bo stanje protikoncu leta bistveno izboljšaloin da bomo beležili rahlorast. Hkrati je nedavna proračunskarazprava odprlavrsto problemov, ki kažejo,da je pred nami stabilizacijafinanc. Kako je to možnoob predvidenem 1,6- milijardnemizpadu davčnih prilivovv proračun za naslednjeleto, finančni minister dr.Franci Križanič.Delodajalci ves čas trdijo,da ukrepi za reševanje krizeniso »prijeli«, in posrednopritiskajo na pomoč izproračuna.S tem se ne bi strinjal. Če jihocenjujemo skozi socialno optiko,smo socialne stiske ublažili,kolikor se je dalo, z interventnimukrepom smo ohranili delovnamesta. Preprečili smo zlomfinančnega sektorja. Po kreditnemkrču je opazna počasnarast posojilne aktivnosti. Ob pričakovanjupostopne rasti je ključenproblem, ki ga bo treba rešitiv naslednjem letu, spodbujanjeponovne rasti zaposlenosti. Šelerast zaposlenosti bo tista, ki bopokazala, da je kriza za nami, inbo ugodno vplivala na stabilizacijorazmer.Je ukrep za ponovno rastzaposlenosti zmanjševanjedavčne obremenitve dela vdelovno intenzivnih panogahza vsaj določeno časovnoobdobje, kot predlagapredsednik uprave MureBojan Starman? Podobnobodo verjetno rekli gradbeniki,ki beležijo tretjinskipadec obsega poslov.Pobud je kar nekaj, konstantnopa je zavzemanje za zmanjšanjeobremenitve plač. Nisemprepričan, da bi ta ukrep rešilgospodarstvo. Kema me je prepričalao nasprotnem. Pokazalose je, da podjetja z vlaganji v razvoj,posledica katerega je širokapaleta izdelkov, lahko kljub krizidosegajo rast. Zato se mi zdi sstrateškega vidika ključno, kolikoin kam bodo usmerjana razvojnasredstva, ki jih bomo nameniliprestrukturiranju podjetij.Ob davkih je vedno več pripombna obrestne mere, sajje denar naših bank dražjiod denarja tujih bank.Tudi država dobiva svoj kapitalpo višji obrestni meri za svoje obveznice,kot je evropsko povprečje.Gre za odvisnost naših bankod tujih finančnih trgov, ocenebonitet in drugih dejavnikov, čepravpo ocenjenih bonitetah in stem dostopnosti do kapitala le nitako slabo, kot se zdi, saj smo bi-stveno višje od nekaterih držav zevrskega območja.Ni nevarnosti za nove pretresena bančnem trgu?Bančniki trdijo, da morajoskrbeti za komitente. Zaradimožnega odliva hranilnihvlog v tujino opozarjajona ponovno nestabilnostna finančnem trgu. Naslednjeleto bo nehal veljatiukrep jamstva države zacelotne hranilne vloge varčevalcev.Gre za ukrep, ki ga je sprejelparlament v tej sestavi lanskoleto za zaščito varčevalcevpred morebitnimi posledicamifinančne krize v finančnem sektorju.Ukrep je odobrila evropskakomisija in tudi druge državeso sprejele podobne ukrepe.Države, ki tega ukrepe niso sprejele,so doživele finančni kolaps.Gre za pozitiven ukrep, na kateregasmo že pozabili. Je pa možnost,da ukrep podaljšamo tudipo letu 2010, če bo potrebno.Aktualna sta proračun zanaslednji dve leti in odpravljanjeprimanjkljaja. Galahko dosežemo ob sedanjemizpadu davčnih dohodkov?Mi smo zavezani k zmanjševanjuprimanjkljaja do leta 2013, stem da imamo naslednje leto šemožnost finančnega ukrepanjaza zmanjševanje posledic krize.To pomeni, da se bo začelo resnozmanjševanje leta 2011. Naj pa šeenkrat poudarim, da pri primanjkljajule nismo bistveno slabši odevropskega povprečja. Je pa res,da moramo leta 2013 zmanjšatiprimanjkljaj na manj kot tri odstotke.Predviden javnofinančniprimanjkljaj znaša sedem odstotkovBDP. Predviden javni dolg vvišini nekaj čez 40 odstotkov tudini tako hud in je za dobro tretjinopod evropskim pravilom. Ukrepeza zmanjševanje dolga po letu2010 imamo pripravljene, definiranaje gornja raven skupne porabein tej se bodo prilagajaleposamezne postavke. Kot veste,je proračun projektno nastavljenDr. Franci Križanič, minister za finance Foto: T. M.in ne pomeni delitve po resornihnosilcih, ampak financiranjuprojektov. To pa nam odpira možnosti,da usmerimo več denarjav razvoj. Za kontrolo porabe jevzpostavljen model kazalcev (indikatorjev),ki pa so še potrebnidodelave. Ključno je, da vlaganj vrazvoj ne bomo krčili.Ob tem optimizmu to pomenipribližek izhodiščni plačitisoč evrov, čeprav številkev proračunu tega nepotrjujejo.To je bilo moje izhodišče, negre za obljubo, ampak pričakovanje,da ob učinkovitosti vsehukrepov in ustrezne vladne politikepridemo v obdobju od trehdo petih let na tak standard, kotga imajo v Avstriji in Finskem.Temu cilju se je kljub krizi možnopribližati in dvigniti ravenkakovosti življenja ljudi z najnižjimidohodki. Tudi če ne bi bilokrize, tega cilja ob sedanji gospodarskistrukturi ne bi mogli doseči,je pa morda to priložnost, dase s pomočjo države ta strukturaspremeni, da pridemo do novihtrgov in izdelkov z več dodanevrednosti. To je pomembno tudiza obstanek na naših tradicionalnihtrgih, tako na evropskih kottudi na trgih v državah nekdanjeJugoslavije.Začela je veljati jamstvenashema za fizične osebe.Tudi tu ljudje ugotavljajo,da gre za sorazmerno dragdenar, saj so obresti in stem anuitete bistveno višjeod sedanjih, ko gre kreditojemalcemna roko nizkastopnja inflacije.Vsak posameznik mora ocenitiin izračunati, kaj je zanj ugodneje.Cilj te sheme je bil, da bankeoživijo kreditiranje fizičnih oseb,saj nekaj časa tovrstnih kreditovniso ponujale. Problem so bilanegotova jamstva okrog stalnezaposlitve, ki jih zahteva večinabank. Vemo pa, kako tvegano jezdaj napovedovati ali celo garantiratidelo za nedoločen čas, kljubtako sklenjeni pogodbi. Pogoji zapridobitev stanovanjskih posojilso se izredno zaostrili in so bankezahtevale celo vrsto obrazcev,ki prej niso bili praksa. Upamo,da se je položaj spremenil, je pares, da tu že zaznavamo kar nekajgoljufov, ki računajo, da lahko hitropridejo do nekega vira, ki muga ne bi bilo treba poravnati, ampakbi ga poravnala država, pa nitako.Spreminja se tudi statusSoda in Kada?V skladu s standardi OECD-ja,v katerega vstopamo, bomo ustanoviliagencijo za upravljanje javnegapremoženja. Ta bo imela pozakonu predsednika in tri članeupravnega odbora, ki jih bona predlog vlade imenoval njenpredsednik. Agencija bo prevzelav upravljanje tudi tisti del premoženjaKada in Soda, ki se neprodajata, in skrbela, da oba skladaopravljata svojo nalogo, za katerosta ustanovljena.Bo ministrstvo uredilo nesorazmerja,ki izhajajo izobdavčevanja kmetijstva?Kmetje sicer imajo možnostizbire za posamezne davčnekategorije, in sicer lahkoizbirajo KD s subvencijami,potem obračun davka ponormiranih stroških in tretjaje obdavčitev po dejanskemdohodku. Problem je,da meje med posameznimikategorijami niso določene.Bo odpravljena razlikamed kmetijskim in podjetniškimsektorjem, ko je v kmetijskemobdavčenega 40odstotkov prihodka, v podjetniškempa okrog pet?V Sloveniji so kmetje fizičneosebe za vso kmetijsko dejavnost,za katero je mogoče dohodekoceniti na podlagi katastrskegadohodka, obdavčeni napodlagi pavšalno ocenjene davčneosnove. In to ne glede na velikostnjihove kmetije ali obsegoziroma dejanski dohodek njihovekmetijske dejavnosti. Zakon odohodnini sicer dopušča kmetom,da se namesto za pavšalnoobdavčitev prostovoljno odločijoza sistem ugotavljanja dohodkana podlagi dejanskih prihodkovin normiranih odhodkov alicelo na podlagi dejanskih prihodkovin dejanskih odhodkov.Vendar se za ta dva sistema, takozaradi večjih administrativnihobveznosti (obvezno knjigovodstvo)kot zaradi praviloma bistvenougodnejše davčne obravnavena podlagi pavšalne obdavčitve,odloči le malo kmetij. Po podatkihza leto 2008 je način ugotavljanjadohodka z upoštevanjemdejanskih prihodkov in normiranihodhodkov ali način z upoštevanjemdejanskih prihodkovin odhodkov izbralo le okoli1.400 kmetij. Na podlagi primerjavepavšalne davčne osnove, kivključuje katastrski dohodek inpovprečne zneske subvencij sstatistično oceno dohodkov v zasebnemkmetijstvu, se namrečpokaže, da se v sistemu pavšalneobdavčitve v obdavčitev vpovprečju zajame le okoli 35 odstotkovdejanskih dohodkov zasebnegakmetijstva. V letu 2007je znašal statistično ocenjen dohodekzasebnega kmetijstva okoli344 milijonov evrov, pavšalnoocenjen dohodek za odmero dohodnineza leto 2007 pa je znašalle okoli 120 milijonov evrov. Poizključitvi OMD-plačil iz obdavčitvebo delež obdavčljivega dohodkaše pomembno manjši.Sistem razvrščanja kmetij gledena vrednost in posledično različennačin določanja davčne osnove(na podlagi pavšala, z upoštevanjem70 odstotkov normiranihodhodkov ali na podlagi dejanskihprihodkov in odhodkov), kiga predstavljate v svojem vprašanju,pozna Avstrija. V drugih državahEU je drugačen in na ravniEU nikakor ni enoten in neposrednoprimerljiv. Rešitve v posameznidržavi upoštevajo lastno velikostnoin proizvodno sestavokmetij, zato sistemov ni mogočeneposredno posnemati. Gotovopa bi bilo primerno tudi v Slovenijina neki način ločiti prave tržnekmetije od samozadostnih inustrezneje rešiti sistem obdavčitveteh dohodkov. Načrtuje se, dase bo tak predlog po potrebi pripravilpo uveljavitvi novega sistemaugotavljanja katastrskega dohodka.Ta naj bi namreč slonel narealnejših podatkih o proizvodnjiin obsegu zemljišč, zato bo omogočilboljše razlikovanje.J. Votek

12 FINANCE3. december 2009 –Roman Ratkai, direktor družbe za upravljanje PublikumPDU: »Borze se bodo prej ali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdaj primeren čas za vstop vvzajemne sklade.« Fotografije: L. K.Kje in kako najvarneje naložiti denar?Pomurci varčujemo v bankahPo pretresih na svetovnih borzah se je povečalo zanimanje za varčevanje v bankah, vendartudi povpraševanje po vrednostnih papirjih znova naraščaNekateri podatki kažejo, dase razmere v svetovnem gospodarstvuizboljšujejo, vendarto še ni zagotovilo, da se bodokmalu tudi stabilizirale. Svetovnafinančna kriza, ki je pustilakatastrofalne posledice vrealnem sektorju, je v javnostvnesla precej dvomov in negotovosti,zato bo potreben daljšičas, da se bo zaupanje povrniloin razmere normalizirale.Vzroki, ki so pripeljali do svetovnefinančne krize, so znani.Krizo, ki se je začela v Ameriki,so zakuhali špekulanti. Eni sopri tem pridobili, drugi izgubili.Špekulanti pa niso doma lev Ameriki, imamo jih tudi prinas. Primer za to so nekaterislovenski tajkuni, ki so v razmeromakratkem času na računtakšnih in drugačnih špekulacijpostali milijonarji. Česmo jih še lani lahko našli navidnih mestih na spisku najbogatejšihSlovencev, mnogih odteh danes na seznamu ni več.Sicer pa si priznajmo, da vsi pomalem špekuliramo. Tisti, ki so kupovalivrednostne papirje, ko se jenjihova cena strmo dvigala, so špekulirali,saj so pričakovali visokedonose. Če so pri tem ostali realniin so v to vlagali le presežke, danesnimajo večjih težav. Res so trenutnoveliko izgubili, vendar jim poznavalciborznih trgov svetujejo,da čakajo, saj je vlaganje v vrednostnepapirje dolgoročna naložba.V težavah so zdaj tisti, ki so pri tehvlaganjih izgubili kompas in so zanakupe vrednostnih papirjev najemaliposojila, ki jih zdaj ne morejovračati.Včasih, ko borzni trgi pri nas šeniso bili razviti, so imeli ljudje svojeprihranke v glavnem v bankah.Vendar vsako varčevanje predstavljadoločeno tveganje, saj tudi hranilnevloge ne zagotavljajo ohranitverealne vrednosti naloženegadenarja. Vendar brez tveganja nidonosov, problem pa je, če tvegamopreveč, saj lahko tudi propademo.Pravijo pa, da je največje tveganje,če ničesar ne tvegamo.Vse tja do jeseni leta 2007 je močnonaraščalo zanimanje za vrednostnepapirje, ki so zagotavljali visokdonos. Za tiste, ki niso bili ravno poznavalciborznih trgov, je bilo najboljzanesljivo vlaganje prihrankovv vzajemne sklade. Največje donoseso zagotavljale naložbe v delniceposameznih delniških družb, ki paso bile tudi najbolj tvegane.Ko je prišlo do zloma finančnegatrga, so posledice čutili vsi, ki soimeli naložbe v vrednostnih papirjih.Po jeseni 2007 so začele njihovevrednosti strmo padati, nekatereso pristale na tretjini, četrtini, petiniali celo desetini njihove najvišjevrednosti. Po izredno visoki rasti,ki je bila napihnjena, je bilo takšenpreobrat pričakovati, vendar se gačasovno ni dalo napovedati. Tako jeprišlo v lanskem in prvih treh mesecihletošnjega leta do razprodajedelnic na praktično vseh svetovnihborzah in šele spomladi letos so serazmere začele izboljševati.Delnice znova zanimiveObičajno se potrjuje pravilo, davisoki rasti sledijo padci in obratno,pravi Roman Ratkai, direktordružbe za upravljanje PublikumPDU, kjer sredstva vlagateljev nalagajov enajst vzajemnih skladov.Tako tudi njihovi skladi v zadnjihmesecih dosegajo nadpovprečnovisoke donose, domala vsi (razensklada Publikum Healthcare) paimajo v zadnjem šestmesečnemobdobju pozitivne donose, kar jerazvidno tudi iz grafikona.V obdobju strmih padcev tečajevso se vlagatelji otepali delnic,skladov in drugih naložb na kapitalskihtrgih in so celo nemalokratneselektivno razprodajali vse svojenaložbe, v zadnjem času pa spetopažajo povečano zanimanje za naložbena kapitalske trge in zaradivisokih donosov so vlagatelji spetpripravljeni investirati v delnice invzajemne sklade, ugotavlja RomanRatkai. Tudi v družbi za upravljanjePublikum PDU beležijo v zadnjihmesecih neto prilive v sklade. Nekolikose je spremenila sestava naložbvlagateljev, saj so zneski nekolikonižji v primerjavi s tistimi preddvema letoma, število vlagateljevpa ostaja primerljivo.Po Ratkaievih besedah je recesijakončana, vsaj tako kažejo makroekonomskipodatki. Posledicanadaljevanja politike nizkih obrestnihmer pa bo večje zanimanje zakapitalske trge. Borze se bodo prejali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdajprimeren čas za vstop v vzajemnesklade. Odsvetujejo pa jim iskanjevročih naložbenih zgodb in iskanjemaksimalnega dobička. Portfelj najsi sestavijo tako, da bodo lahko vrealnih okvirjih uresničili svoje željepo donosu in obenem imeli dovoljlikvidnih sredstev za nepredvidenedogodke, svetuje Ratkai.Tudi Nataša Švec, borzna posrednicav Novi KBM, je prepričana,da je recesija na kapitalskih trgihNataša Švec, borzna posrednica v Novi KBM: »Med vlagateljiv vrednostne papirje je največ zanimanja za delniceKrke.«dosegla dno, pričakovanja so pozitivna,vendar je pred nami še letoali dve nestabilnega obdobja, koje še pričakovati nihanja gibanjacen vrednostnih papirjev. Močanpadec vrednosti je bil po januarju2008, nekateri so takrat paničnorazprodajali naložbe, kar je še dodatnoprispevalo k zniževanju vrednosti.Razmere se zdaj umirjajo, opaznapa je težnja, da vlagateljiunovčujejo dobičke, saj še vednoniso prepričani, da so se razmerepovsem normalizirale. V NoviKBM tržijo Infondove vzajemnesklade, vlaganje v vzajemne skladepa je tudi varnejše in manj tveganokot vlaganje v posamezne delnice.Sicer pa je v tem trenutku pri trgovanjuz delnicami še vedno največzanimanja za delnice Krke.Dobre starehranilne vlogeTako kot je včasih naraščalo zanimanjeza vlaganje v vrednostnepapirje in je upadalo zanimanje zavarčevanje v bankah, so razmeretrenutno vendarle nekoliko drugačne.Po podatkih, ki smo jih zbrali vnekaterih večjih bankah, ki delujejotudi v Pomurju, v zadnjih letih spetugotavljajo povečano zanimanjeprebivalstva za hranilne vloge.Zorica Kerec, direktorica pomurskepodružnice Nove Ljubljanskebanke, pravi, da varčevalci ževes čas zaupajo njihovi banki, karpotrjuje tudi delež sredstev prebivalstvav bilančni vsoti podružniceNLB v Pomurju. Obseg varčevanjav bančnih vlogah v zadnjih letihše narašča, kar pomeni, da je varčevalcemvarnost prihrankov primarnegapomena. Dejstvo je, dabančne vloge spadajo med najvarnejšein najmanj tvegane naložbedenarja, poleg tega pa je zaupanjevarčevalcev v banke kot finančneinstitucije največje. Že samo imevarne naložbe sporoča, da ob odločitviza takšno varčevanje ne tvegamo,zato tudi donos ne more bititako visok, kot če se odločimo zaDirektor Pomurske podružnice Nove KBM Boris Cigüt: »Zaradivisokih donosov do leta 2007 se je več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačila v vzajemne sklade prepolovila,letos pa predstavljajo le 15 odstotkov vplačil.«bolj tvegano naložbo. Trenutna ravenobrestnih mer je še vedno stimulativna,poleg tega pa mu ta, čese varčevalec odloči za varčevanjes fiksno obrestno mero, za pogodbenodobo omogoča fiksen, vnaprejznan donos.Skladno s položajem na trgu jenajveč povpraševanja po naložbahv depozite vseh ročnosti, obsegtega varčevanja pa je s poglabljanjemkrize naraščal, zatrjuje Kerečeva.Večje zanimanje za bančnedepozite, ki ga zaznavajo v NLB, jeodsev potrebe po varnosti naložbzaradi negotovih razmer in delnotudi realiziranih prodaj na kapitalskihtrgih zaradi padcev tečajev.Pravijo celo, da so nekateri varčevalcioz. vlagatelji prav zaradi krize»na novo odkrili« bančne depozite.Vendar te prednosti bančnih depozitovvseskozi obstajajo in so zatoobvezna naložba vsakogar, tako včasih borznih vzponov kot v časuborznih padcev.Ne glede na razmere na kapitalskihoziroma finančnih trgih imajov Skupini NLB stalno na voljoobsežen nabor varčevalno-naložbenihproduktov, s katerimi lahkozadovoljijo posamezne skupinevarčevalcev, ki varčujejo za različnenamene.V Novi KBM ugotavljajo, da sovarčevalne navade Slovencev primerljives tistimi v zahodni Evropi.V celotnem slovenskem bančnemsistemu je bilo ob polletju zbranihveč kot 13 milijard evrov prihrankov,Nova KBM ima v tem 14,4-odstotnitržni delež, v obdobju zadnjihdesetih let pa so sredstva njihovihvarčevalcev rasla z osem- do desetodstotnoletno stopnjo. Pravijo,da Slovenci vse več varčujejo v bankah,ki jim svoja sredstva zaupa kar43 odstotkov varčevalcev. Pri varčevanjuse Slovenci najraje odločajoza klasične oblike namenskegaali rentnega varčevanja v bankah inmanj za naložbe v vzajemne skladein vrednostne papirje.Pomurska podružnica Nove KBMdeluje že od sredine leta 2002, opažanjapri njih pa so podobna kot vcelotni skupini Nove KBM, pojasnjujedirektor podružnice Boris Cigüt.Ob poslovalnicah v Murski Soboti,Ljutomeru in Lendavi je tu šeoddelek za poslovanje z gospodarstvom,prihodnje leto načrtujejo odprtjeposlovalnice v Gornji Radgoni,Cigüt pa zatrjuje, da padcev prihranilnih vlogah nikoli niso opazili.Res je, da se je zaradi visokih donosovdo leta 2007 več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačilav vzajemne sklade prepolovila, letospa predstavljajo le 15 odstotkovvplačil. Zato pa je precejšen porasthranilnih vlog prebivalstva, takokratkoročnih kot dolgoročnih. Prikratkoročnih znaša porast 20 odstotkov,pri dolgoročnih pa zaradispodbudnih obrestnih mer kar 30odstotkov. Kar za 80 odstotkov jeporaslo tudi število varčevalcev, prikratkoročnih hranilnih vlogah se višinadepozita giblje od deset do 25tisoč evrov, pri dolgoročnem varčevanjupa znašajo depoziti v povpre-čju okoli 15 evrov. Da zanimanje zahranilne vloge tudi med Pomurcinarašča, potrjuje podatek, da je biloše lani razmerje med sredstvi gospodarstvain prebivalstva dve protiena, letos pa je že ena proti ena.Tudi v Raiffeisen banki predstavljajovloge prebivalstva pomembendelež v bilančni vsoti. V tejbanki se je sicer delež vlog prebivalstvav zadnjih letih nekolikozmanjšal, kar je posledica večje rasti,predvsem kreditov. Tako je znašalta delež leta 2005 kar 38 odstotkov,leta 2006 še 29 odstotkovin 2007 le 22 odstotkov. Okrog zadnjevrednosti je nihal tako v letu2008 kakor tudi v letu 2009.Opažajo pa, da se v zadnjih letihzanimanje prebivalstva za varčevanjeveča. Pri tem se je polegklasičnih bančnih produktov zelopovečalo zanimanje za varčevanjev vrednostnih papirjih, skladih inživljenjskih zavarovanjih. Sicer sestranke še zmeraj raje odločajoza kratkoročna varčevanja, a vseveč jih varčuje dolgoročno. V letošnjemletu so podvojili število dolgoročnihvarčevanj.Po podatkih, ki smo jih zbrali vAbanki, vzeti pa so iz polletnih izkazovbanke, predstavljajo sredstvafizičnih oseb četrtino vseh virovsredstev. Pravijo, da letos varčevanjeprebivalstva narašča, rastejotako sredstva na vpogled kot kratkoročniin dolgoročni depoziti, največzanimanja pa je za varčevalneponudbe z ročnostjo do enega leta.V SKB imajo celo paleto različnihvarčevanj, ki v banki predstavljajovečinski delež v primerjaviz alternativnimi oblikami varčevanja.Med tovrstnimi produkti prevladujejovezani depoziti različnihročnosti, sledijo pa varčevanja navarčevalnih računih SKB. Za vezanedepozite se odločajo predvsemstranke, ki imajo že privarčevanasredstva in vedo, da denarja določenčas ne bodo potrebovale,medtem ko so imetniki varčevalnihračunov tiste stranke, ki želijov določenem obdobju postopnoprivarčevati določen znesek. Takoene kot druge se po končanem varčevanjuodločijo za nadaljnje plemenitenjeprivarčevanih sredstevali denar porabijo za uresničitevsvojih kratkoročno oz. dolgoročnozastavljenih ciljev. Vseskozi sepotrjuje tudi dejstvo, da so vsemvarčevalcem skupne oz. pomembnebistvene prednosti teh produktov,ki opredeljujejo tudi slovenskomentaliteto, te pa so varnost, zanesljivostin donosnost naložb.Ludvik Kovač

12 FINANCE3. december 2009 –Roman Ratkai, direktor družbe za upravljanje PublikumPDU: »Borze se bodo prej ali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdaj primeren čas za vstop vvzajemne sklade.« Fotografije: L. K.Kje in kako najvarneje naložiti denar?Pomurci varčujemo v bankahPo pretresih na svetovnih borzah se je povečalo zanimanje za varčevanje v bankah, vendartudi povpraševanje po vrednostnih papirjih znova naraščaNekateri podatki kažejo, dase razmere v svetovnem gospodarstvuizboljšujejo, vendarto še ni zagotovilo, da se bodokmalu tudi stabilizirale. Svetovnafinančna kriza, ki je pustilakatastrofalne posledice vrealnem sektorju, je v javnostvnesla precej dvomov in negotovosti,zato bo potreben daljšičas, da se bo zaupanje povrniloin razmere normalizirale.Vzroki, ki so pripeljali do svetovnefinančne krize, so znani.Krizo, ki se je začela v Ameriki,so zakuhali špekulanti. Eni sopri tem pridobili, drugi izgubili.Špekulanti pa niso doma lev Ameriki, imamo jih tudi prinas. Primer za to so nekaterislovenski tajkuni, ki so v razmeromakratkem času na računtakšnih in drugačnih špekulacijpostali milijonarji. Česmo jih še lani lahko našli navidnih mestih na spisku najbogatejšihSlovencev, mnogih odteh danes na seznamu ni več.Sicer pa si priznajmo, da vsi pomalem špekuliramo. Tisti, ki so kupovalivrednostne papirje, ko se jenjihova cena strmo dvigala, so špekulirali,saj so pričakovali visokedonose. Če so pri tem ostali realniin so v to vlagali le presežke, danesnimajo večjih težav. Res so trenutnoveliko izgubili, vendar jim poznavalciborznih trgov svetujejo,da čakajo, saj je vlaganje v vrednostnepapirje dolgoročna naložba.V težavah so zdaj tisti, ki so pri tehvlaganjih izgubili kompas in so zanakupe vrednostnih papirjev najemaliposojila, ki jih zdaj ne morejovračati.Včasih, ko borzni trgi pri nas šeniso bili razviti, so imeli ljudje svojeprihranke v glavnem v bankah.Vendar vsako varčevanje predstavljadoločeno tveganje, saj tudi hranilnevloge ne zagotavljajo ohranitverealne vrednosti naloženegadenarja. Vendar brez tveganja nidonosov, problem pa je, če tvegamopreveč, saj lahko tudi propademo.Pravijo pa, da je največje tveganje,če ničesar ne tvegamo.Vse tja do jeseni leta 2007 je močnonaraščalo zanimanje za vrednostnepapirje, ki so zagotavljali visokdonos. Za tiste, ki niso bili ravno poznavalciborznih trgov, je bilo najboljzanesljivo vlaganje prihrankovv vzajemne sklade. Največje donoseso zagotavljale naložbe v delniceposameznih delniških družb, ki paso bile tudi najbolj tvegane.Ko je prišlo do zloma finančnegatrga, so posledice čutili vsi, ki soimeli naložbe v vrednostnih papirjih.Po jeseni 2007 so začele njihovevrednosti strmo padati, nekatereso pristale na tretjini, četrtini, petiniali celo desetini njihove najvišjevrednosti. Po izredno visoki rasti,ki je bila napihnjena, je bilo takšenpreobrat pričakovati, vendar se gačasovno ni dalo napovedati. Tako jeprišlo v lanskem in prvih treh mesecihletošnjega leta do razprodajedelnic na praktično vseh svetovnihborzah in šele spomladi letos so serazmere začele izboljševati.Delnice znova zanimiveObičajno se potrjuje pravilo, davisoki rasti sledijo padci in obratno,pravi Roman Ratkai, direktordružbe za upravljanje PublikumPDU, kjer sredstva vlagateljev nalagajov enajst vzajemnih skladov.Tako tudi njihovi skladi v zadnjihmesecih dosegajo nadpovprečnovisoke donose, domala vsi (razensklada Publikum Healthcare) paimajo v zadnjem šestmesečnemobdobju pozitivne donose, kar jerazvidno tudi iz grafikona.V obdobju strmih padcev tečajevso se vlagatelji otepali delnic,skladov in drugih naložb na kapitalskihtrgih in so celo nemalokratneselektivno razprodajali vse svojenaložbe, v zadnjem času pa spetopažajo povečano zanimanje za naložbena kapitalske trge in zaradivisokih donosov so vlagatelji spetpripravljeni investirati v delnice invzajemne sklade, ugotavlja RomanRatkai. Tudi v družbi za upravljanjePublikum PDU beležijo v zadnjihmesecih neto prilive v sklade. Nekolikose je spremenila sestava naložbvlagateljev, saj so zneski nekolikonižji v primerjavi s tistimi preddvema letoma, število vlagateljevpa ostaja primerljivo.Po Ratkaievih besedah je recesijakončana, vsaj tako kažejo makroekonomskipodatki. Posledicanadaljevanja politike nizkih obrestnihmer pa bo večje zanimanje zakapitalske trge. Borze se bodo prejali slej vrnile na stare nivoje, zatoje za dolgoročne vlagatelje zdajprimeren čas za vstop v vzajemnesklade. Odsvetujejo pa jim iskanjevročih naložbenih zgodb in iskanjemaksimalnega dobička. Portfelj najsi sestavijo tako, da bodo lahko vrealnih okvirjih uresničili svoje željepo donosu in obenem imeli dovoljlikvidnih sredstev za nepredvidenedogodke, svetuje Ratkai.Tudi Nataša Švec, borzna posrednicav Novi KBM, je prepričana,da je recesija na kapitalskih trgihNataša Švec, borzna posrednica v Novi KBM: »Med vlagateljiv vrednostne papirje je največ zanimanja za delniceKrke.«dosegla dno, pričakovanja so pozitivna,vendar je pred nami še letoali dve nestabilnega obdobja, koje še pričakovati nihanja gibanjacen vrednostnih papirjev. Močanpadec vrednosti je bil po januarju2008, nekateri so takrat paničnorazprodajali naložbe, kar je še dodatnoprispevalo k zniževanju vrednosti.Razmere se zdaj umirjajo, opaznapa je težnja, da vlagateljiunovčujejo dobičke, saj še vednoniso prepričani, da so se razmerepovsem normalizirale. V NoviKBM tržijo Infondove vzajemnesklade, vlaganje v vzajemne skladepa je tudi varnejše in manj tveganokot vlaganje v posamezne delnice.Sicer pa je v tem trenutku pri trgovanjuz delnicami še vedno največzanimanja za delnice Krke.Dobre starehranilne vlogeTako kot je včasih naraščalo zanimanjeza vlaganje v vrednostnepapirje in je upadalo zanimanje zavarčevanje v bankah, so razmeretrenutno vendarle nekoliko drugačne.Po podatkih, ki smo jih zbrali vnekaterih večjih bankah, ki delujejotudi v Pomurju, v zadnjih letih spetugotavljajo povečano zanimanjeprebivalstva za hranilne vloge.Zorica Kerec, direktorica pomurskepodružnice Nove Ljubljanskebanke, pravi, da varčevalci ževes čas zaupajo njihovi banki, karpotrjuje tudi delež sredstev prebivalstvav bilančni vsoti podružniceNLB v Pomurju. Obseg varčevanjav bančnih vlogah v zadnjih letihše narašča, kar pomeni, da je varčevalcemvarnost prihrankov primarnegapomena. Dejstvo je, dabančne vloge spadajo med najvarnejšein najmanj tvegane naložbedenarja, poleg tega pa je zaupanjevarčevalcev v banke kot finančneinstitucije največje. Že samo imevarne naložbe sporoča, da ob odločitviza takšno varčevanje ne tvegamo,zato tudi donos ne more bititako visok, kot če se odločimo zaDirektor Pomurske podružnice Nove KBM Boris Cigüt: »Zaradivisokih donosov do leta 2007 se je več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačila v vzajemne sklade prepolovila,letos pa predstavljajo le 15 odstotkov vplačil.«bolj tvegano naložbo. Trenutna ravenobrestnih mer je še vedno stimulativna,poleg tega pa mu ta, čese varčevalec odloči za varčevanjes fiksno obrestno mero, za pogodbenodobo omogoča fiksen, vnaprejznan donos.Skladno s položajem na trgu jenajveč povpraševanja po naložbahv depozite vseh ročnosti, obsegtega varčevanja pa je s poglabljanjemkrize naraščal, zatrjuje Kerečeva.Večje zanimanje za bančnedepozite, ki ga zaznavajo v NLB, jeodsev potrebe po varnosti naložbzaradi negotovih razmer in delnotudi realiziranih prodaj na kapitalskihtrgih zaradi padcev tečajev.Pravijo celo, da so nekateri varčevalcioz. vlagatelji prav zaradi krize»na novo odkrili« bančne depozite.Vendar te prednosti bančnih depozitovvseskozi obstajajo in so zatoobvezna naložba vsakogar, tako včasih borznih vzponov kot v časuborznih padcev.Ne glede na razmere na kapitalskihoziroma finančnih trgih imajov Skupini NLB stalno na voljoobsežen nabor varčevalno-naložbenihproduktov, s katerimi lahkozadovoljijo posamezne skupinevarčevalcev, ki varčujejo za različnenamene.V Novi KBM ugotavljajo, da sovarčevalne navade Slovencev primerljives tistimi v zahodni Evropi.V celotnem slovenskem bančnemsistemu je bilo ob polletju zbranihveč kot 13 milijard evrov prihrankov,Nova KBM ima v tem 14,4-odstotnitržni delež, v obdobju zadnjihdesetih let pa so sredstva njihovihvarčevalcev rasla z osem- do desetodstotnoletno stopnjo. Pravijo,da Slovenci vse več varčujejo v bankah,ki jim svoja sredstva zaupa kar43 odstotkov varčevalcev. Pri varčevanjuse Slovenci najraje odločajoza klasične oblike namenskegaali rentnega varčevanja v bankah inmanj za naložbe v vzajemne skladein vrednostne papirje.Pomurska podružnica Nove KBMdeluje že od sredine leta 2002, opažanjapri njih pa so podobna kot vcelotni skupini Nove KBM, pojasnjujedirektor podružnice Boris Cigüt.Ob poslovalnicah v Murski Soboti,Ljutomeru in Lendavi je tu šeoddelek za poslovanje z gospodarstvom,prihodnje leto načrtujejo odprtjeposlovalnice v Gornji Radgoni,Cigüt pa zatrjuje, da padcev prihranilnih vlogah nikoli niso opazili.Res je, da se je zaradi visokih donosovdo leta 2007 več vlagalo v vrednostnepapirje, lani so se vplačilav vzajemne sklade prepolovila, letospa predstavljajo le 15 odstotkovvplačil. Zato pa je precejšen porasthranilnih vlog prebivalstva, takokratkoročnih kot dolgoročnih. Prikratkoročnih znaša porast 20 odstotkov,pri dolgoročnih pa zaradispodbudnih obrestnih mer kar 30odstotkov. Kar za 80 odstotkov jeporaslo tudi število varčevalcev, prikratkoročnih hranilnih vlogah se višinadepozita giblje od deset do 25tisoč evrov, pri dolgoročnem varčevanjupa znašajo depoziti v povpre-čju okoli 15 evrov. Da zanimanje zahranilne vloge tudi med Pomurcinarašča, potrjuje podatek, da je biloše lani razmerje med sredstvi gospodarstvain prebivalstva dve protiena, letos pa je že ena proti ena.Tudi v Raiffeisen banki predstavljajovloge prebivalstva pomembendelež v bilančni vsoti. V tejbanki se je sicer delež vlog prebivalstvav zadnjih letih nekolikozmanjšal, kar je posledica večje rasti,predvsem kreditov. Tako je znašalta delež leta 2005 kar 38 odstotkov,leta 2006 še 29 odstotkovin 2007 le 22 odstotkov. Okrog zadnjevrednosti je nihal tako v letu2008 kakor tudi v letu 2009.Opažajo pa, da se v zadnjih letihzanimanje prebivalstva za varčevanjeveča. Pri tem se je polegklasičnih bančnih produktov zelopovečalo zanimanje za varčevanjev vrednostnih papirjih, skladih inživljenjskih zavarovanjih. Sicer sestranke še zmeraj raje odločajoza kratkoročna varčevanja, a vseveč jih varčuje dolgoročno. V letošnjemletu so podvojili število dolgoročnihvarčevanj.Po podatkih, ki smo jih zbrali vAbanki, vzeti pa so iz polletnih izkazovbanke, predstavljajo sredstvafizičnih oseb četrtino vseh virovsredstev. Pravijo, da letos varčevanjeprebivalstva narašča, rastejotako sredstva na vpogled kot kratkoročniin dolgoročni depoziti, največzanimanja pa je za varčevalneponudbe z ročnostjo do enega leta.V SKB imajo celo paleto različnihvarčevanj, ki v banki predstavljajovečinski delež v primerjaviz alternativnimi oblikami varčevanja.Med tovrstnimi produkti prevladujejovezani depoziti različnihročnosti, sledijo pa varčevanja navarčevalnih računih SKB. Za vezanedepozite se odločajo predvsemstranke, ki imajo že privarčevanasredstva in vedo, da denarja določenčas ne bodo potrebovale,medtem ko so imetniki varčevalnihračunov tiste stranke, ki želijov določenem obdobju postopnoprivarčevati določen znesek. Takoene kot druge se po končanem varčevanjuodločijo za nadaljnje plemenitenjeprivarčevanih sredstevali denar porabijo za uresničitevsvojih kratkoročno oz. dolgoročnozastavljenih ciljev. Vseskozi sepotrjuje tudi dejstvo, da so vsemvarčevalcem skupne oz. pomembnebistvene prednosti teh produktov,ki opredeljujejo tudi slovenskomentaliteto, te pa so varnost, zanesljivostin donosnost naložb.Ludvik Kovač

kmetijstvo– 3. december 2009 13Letos je škoda zaradi neurij in moče v Pomurjudosegla več deset milijonov evrovUjme pobrale dohodekZ zavarovanjem posevkov in plodov do večje socialne varnosti– V zavarovanje vključiti še več kmetijskih površinS klimatskimi spremembamise spreminjajo tudi vremenskerazmere in v zadnjem času smopriča vse pogostejšim ujmam,ki pustošijo v kmetijstvu. Aliso vremenske razmere v resniciposledica klimatskih spremembali so zgolj naključne,ostaja vprašanje. Letošnje inlansko leto nam z neurji nistaprizanašali, škoda, ki je nastalav kmetijstvu, pa je ogromna.Ob toči, ki je poškodovala inponekod povsem uničila pridelke,je letos veliko škodo napoljščinah povzročilo še dolgotrajnodeževje.Po podatkih kmetijske svetovalneslužbe so imeli kmetje (brezdelniških družb) v Pomurju z žitizasejanih 24.145 hektarjev njiv,od tega 17.150 hektarjev pšenice,5.176 hektarjev ječmena, 640 hektarjevrži, 1.056 hektarjev tritikale,57 hektarjev pire, 66 hektarjevPodelitev certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacijeZa bogatitev ponudbeslovenskih kmetijKmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je napriložnostni slovesnosti podelila certifikate kar139 kandidatom, ki so si pridobili nacionalnopoklicno kvalifikacijo za predelavo mesa, mlekain sadja ter izdelavo kruha, potic, peciva in testeninna tradicionalen način ter vinogradništvoin živinorejo.Med tokratnimi prejemniki je veliko mladih prevzemnikovkmetij, ki sta jim izobrazba iz kmetijske smeriali ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija pogoj zaprevzem kmetije. Družba vedno več vlaga v znanje, tudina področju kmetijstva, znanje, ki ga kmetje pridobijoz nacionalno poklicno kvalifikacijo, pa pomeni priložnostin dodano vrednost, ki jo kmetje lahko izkoristijomed krizo. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je ob tej priložnostipoudaril pomen znanja ter izobraževanja kmetovza ohranjanje in nadaljnji razvoj podeželja. Da se znanjepovečuje, priča predvsem rast kakovostno pridelanein predelane hrane. »Ponosen sem predvsem na prireditevDobrote slovenskih kmetij, ki vsako leto potekana Ptuju, kjer se pokaže kakovost izdelkov s slovenskihkmetij. Te pa ni brez nenehnega iskanja novih znanj. Takšnerazstave in pogovori s kmeti kažejo, da kulinaričneznačilnosti slovenskega podeželja in drugi izdelki podeželsketradicije, kot so na primer pletene košare, še živijomed nami. Mlade kmetice še vedno znajo pripravitimarsikatero dobroto po receptih svojih babic, kar je pohvalno,«je dejal Smrkolj.L. K.Toča uničuje pridelke in ogroža socialno varnost pridelovalcev. Ena od rešitev je zavarovanjeposevkov in plodov. Foto: L. K.Letošnji dobitniki certifikatov nacionalnepoklicne kvalifikacije. Foto: KGZovsa in 2.014 hektarjev oljne ogrščice.Za vse je bila letošnja letinakatastrofalna, saj sta tisto, kar jeostalo po toči, pobrala deževje inmoča. Po ocenah, ki so jih pripraviliv Kmetijsko-gozdarskem zavoduMurska Sobota, znaša škoda zaradimoče na poljščinah skoraj 5,5milijona evrov, medtem ko je škoda,ki jo je povzročila toča, letospresegla 11 milijonov evrov. Vsi tipodatki veljajo seveda le za žita, dejanskaškoda pa je veliko večja, sajje toča povzročila veliko škode tudina drugih poljedelskih kulturah inv trajnih nasadih. To navsezadnjepotrjuje tudi podatek o izplačanihškodah, ki so jih zavarovancem vPomurju izplačale zavarovalnice.Izplačila namreč krepko presegajo15 milijonov evrov, v zavarovanjepa je bilo vključenih le nekaj večkot polovica vseh kmetijskih pridelkovin plodov, kar je sicer večkot v prejšnjih letih, vendar še vednopremalo.Na območju Pomurja je bilo letosv zavarovanje vključenih okoli35 tisoč hektarjev kmetijskih površin,kar potrjuje, da se pridelovalcivendarle začenjajo zavedati pomenazavarovanja, saj si ob nastankuškode le tako lahko zagotovijo socialnovarnost. V Pomurju ostaja napodročju kmetijskega zavarovanjavodilna Zavarovalnica Triglav, prikateri pomurski pridelovalci zavarujejovečino pridelkov in plodov.Po obsegu zavarovanja ji sledita zavarovalnicaAdriatic - Slovenica inZavarovanica Maribor, v vseh pa letosbeležijo povečano zanimanje zazavarovanje.V pomurski območni enoti ZavarovalniceTriglav so pridelovalciletos zavarovali 32.500 hektarjevkmetijskih pridelkov in plodov,zanimanje za zavarovanje pa v zadnjihletih narašča. Na to precejvpliva subvencija, ki jo k zavarovalnipremiji prispeva država. Kotnam je povedala Jožica Caf, pa izizkušenj vedo, da se po vsakem večjemneurju in škodah zanimanjeza zavarovanje v naslednjem letupovečala. Tako v letu 2008 v primerjaviz letom 2007 niso zabeležilivečjega porasta zavarovanja, letospa se je obseg zavarovanj v primerjaviz lani povečal za petino, vzrokza povečanje pa je škoda, ki jo jelani v kmetijstvu povzročila toča. VTriglavovi pomurski območni enotiso letos z zavarovanjem posevkovin plodov zbrali 2,4 milijonaevrov zavarovalne premije (polovicotega zneska je pokrila država),za poplačilo škode pa so namenilikar 13 milijonov evrov. Neurjes točo je povzročilo največ škodena strnih žitih, bučah in sadju, sajso bile te kulture ob toči v najboljobčutljivem stanju. ZavarovalnicaTriglav je dala vsem zavarovancemdeset odstotkov dodatnega skupinskegapopusta in možnost plačilazavarovalne premije v dveh obrokih,20 odstotkov so plačali ob sklenitvizavarovanja, 80 odstotkov paseptembra.V zavarovalnici Adriatic - Slovenicaopažajo, da se je število policza zavarovanje posevkov in plodovv primerjavi z lanskim letomskoraj podvojilo. Poleg povečanjaobsega zavarovanih površin so sezavarovanci odločali tudi za višjokakovost zavarovanj, saj so svojeposevke, nasade in plodove zavarovalipred več nevarnostmi in za višjezavarovalne vsote kot v lanskemletu. Direktorica poslovne enotev Murski Soboti Milena Grah namje povedala, da pri zavarovanju posevkovin plodov tudi letos beležijonegativen škodni rezultat, ta paje na območju celotne zavarovalnicenajslabši prav v Pomurju, kjer soizplačane škode kar nekajkrat preseglevišino zbrane plačane zavarovalnepremije. Med zavarovanimikulturami imajo vodilno mesto žitain krmne rastline, na enoto površinepa so bile največje škode v sadovnjakihin vinogradih. Pomurskipridelovalci so letos v tej zavarovalnicizavarovali 2.800 hektarjev posevkovin plodov, zavarovalne premijeso znašale 160 tisoč evrov,medtem ko so za poplačilo škodeletos namenili kar 750 tisoč evrov.Po besedah direktorice MileneGrah se je letos zanimanje za zavarovanjeposevkov in plodov povečalozaradi lanskoletne toče, precejpa je k temu prispevalo tudi sofinanciranjezavarovalne premije, kise je z lanskih 40 letos povečala na50 odstotkov.Pri Zavarovalnici Maribor so pomurskipridelovalci letos zavarovali827 hektarjev posevkov in plodov,zavarovalne premije so nekolikopresegle 50 tisoč evrov, za skorajpetnajstkrat višja pa je bila izplačanaškoda, saj so zanjo v Pomurju izplačaliskoraj 722 tisoč evrov. Tudiv Zavarovalnici Maribor ugotavljajo,da so k večjemu zanimanju za zavarovanjeob državnem subvencioniranjuzavarovalnih premij največprispevala neurja, ki so v preteklihletih v kmetijstvu povzročila velikoškodo. K večjemu vključevanjuv zavarovanje pa je prispevalo tudidejstvo, da država ne izplačuje večodškodnin za poškodovane posevkein plodove, ki jih je možno zavarovatipri zavarovalnicah.Ludvik Kovač10. jubilejno pomurskoocenjevanje meduŠampionocenjevanjaakacijev medJaneza FickaPodelili 30 zlatih, 24 srebrnihin 17 bronastih plaketŠampion ocenjevanja je postal akacijev med čebelarjaJaneza Ficka iz Puconec (v sredini). Za ta uspeh so mučestitali (od leve): predsednik ČZDP dr. Stanko Kapun,mag. Lidija Matavž, medena kraljica pomurskih čebelarjevNataša Bukovec in Franc Režonja, direktor KGZ MurskaSobota. Foto: A. G.Čebelarska zveza društev Pomurja (ČZDP), ki trenutnozdružuje 23 društev s 573 člani, ki čebelarijo s 15.600 čebeljimidružinami in na leto pridelajo od 200 do 300 ton medu,kar je desetina vsega v Sloveniji, je bila tudi letos organizatoricapomurskega ocenjevanja medu. 54 čebelarjev – tudiiz drugih predelov Slovenije in Avstrije – je prineslo v ocenitev86 vzorcev medu, kar je sicer precej več kot lani, askoraj enkrat manj kot v rekordnem letu 2006, ko so 103 čebelarjina ocenjevanje prinesli kar 180 vzorcev. Prav to letočebelarji ocenjujejo kot eno najugodnejših doslej.Manjše število vzorcev je nekako razumljivo, saj so pašne razmerev čebelarstvu vse slabše, pa tudi pašna obdobja so iz leta v letokrajša. Kot opaža predsednica ocenjevalne komisije mag. Lidija Matavž(Nacionalni veterinarski inštitut, enota Murska Sobota), se pašnerazmere zaradi bujne vegetacije spomladi razvijajo in pojavljajoistočasno in leto 2009 z obilico neurij in dežja je bilo v tej smerispecifično. »V takih razmerah je seveda težko pridobivati zares čistsortni med. Vendar se čebelarji maksimalno trudijo.«Čeprav na letošnjem ocenjevanju zaradi neustrezne sortnosti inoznak ali drugih kemičnih sestavin komisija ni izločila nobenegavzorca, so bile razmere za pridobivanje čistega sortnega medu akacijezaradi hkratnega medenja oljne ogrščice neugodne.Sicer pa je bilo od že omenjenih 86 vzorcev na ocenjevanju največmedu akacije (37), sledijo vzorci cvetličnega (21), gozdnega(10), kostanjevega (8) in lipovega medu (6). Ajdovega, javorjevegain smrekovega medu je bilo tokrat le za vzorec.Na slovesni podelitvi na Biotehniški šoli Rakičan so podelili 30zlatih plaket, 24 vzorcev medu je bilo nagrajenih s srebrno in 17 zbronasto plaketo. Preostali so prejeli zahvale.Najvišjo oceno na ocenjevanju in s tem tudi naziv šampiona jeprejel za 30,85 točke (od 32 možnih) za akacijev med Janez Fickoiz Puconec. Najvišje ocene za posamezne sorte medu, ki so prejelezlate plakete: cvetlični med – Milan Horvat (Murska Sobota), kostanjevmed – Štefan Šemen (Lipa), gozdni med – S. U. E. Rechling (Avstrija),lipov med – Feliks Kerec (Apače), ajdov med – Franc Bencak(Murska Sobota) in javorjev med – Ivan Rop (Gornji Grad).A. G.Izobraževanje kmetovalcev04. 12. 2009: dvorana Kmetijske zadruge Martjanci, Martjanci 18, ob 9.00, KOP– navzkrižna skladnost – predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijoin registracijo živali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda zafitofarmacevtska sredstva in dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnološkihrešitev za prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobropočutje živali.09. 12. 2009: dvorana Občine Turnišče ob 9.00, KOP – navzkrižna skladnost –predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijo živali napraktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtska sredstvater dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitev za prilagoditevzahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali.10. 12. 2009: Kulturni dom Grad, občinska dvorana, 9.00, KOP – navzkrižna skladnost– predavanje, Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijoživali na praktičnih primerih, Predstavitev zahtev standarda za fitofarmacevtskasredstva ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, Predstavitev tehnoloških rešitevza prilagoditev zahtevam navzkrižne skladnosti – standard za dobro počutje živali.

14iz naših krajev3. december 2009 –Prireditev škofijske Karitas na TišiniDobrota poklicalamladega invalidaNa koncertu dvojčic Sare in Teje je bilo veliko glasbenihgostov. Foto: J. G.Humanitarni koncert v LendaviZarja posvetilaotrokomDruštvo za pomoč v stiski Zarja Lendava je organiziralo vlendavski gledališki in koncertni dvorani humanitarni koncert.Zbrani denar bodo namenili otrokom s posebnimi potrebamina Dvojezični osnovni šoli II Lendava.Zbrane na koncertu je nagovorila varuhinja človekovih pravic ZdenkaČebašek Travnik, ki je poudarila pomen dejavnosti takšnih društev,kot sta Žarek upanja iz Ljubljane, ki je prav tako sodeloval na prireditvi,ter organizatorjev, društva Zarja iz Lendave, pri boju proti odvisnostiin za pomoč ljudem v stiski. Obiskovalci prireditve so prisluhnili koncertuštirinajstletnih dvojčic Sare in Teje iz Maribora. Ti sta povedali,da sta se odločili za koncert, da bi pomagali svojim vrstnikov na potido lepega in srečnega otroštva. Pred nedavnim sta izdali zgoščenko zosmimi skladbami, na kateri je tudi skladba Zarja. Ob glasbi so članidruštva Žarek upanja iz Ljubljane uprizorili gledališko predstavo TonetaPartljiča Edina Zala. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi glasbeniki:Darko Kegl, Mala Langa, Tamburaši Hrvaškega kulturnega društvaPomurje, Melita Pleteršek, Vedran Franc Husar in drugi.Društvo Zarja Lendava je bilo ustanovljeno pred dvema letoma z namenom,da pomaga zdravljenim alkoholikom na poti abstinence. Društvoorganizira predavanja, izlete, družabna srečanja pa tudi humanitarnopomoč tistim, ki so pomoči potrebni, predvsem otrokom.Jože GaborV osnovni šoli na Tišini jeminulo nedeljo Škofijska karitasMurska Sobota pripraviladobrodelno prireditev Klicdobrote, s katero se je sklenilletošnji teden Karitas, ki jepotekal pod geslom Kruh zaživljenje.Klicu solidarnosti s pomoči potrebnimiso se odzvali številni domačiniin obiskovalci iz drugihkrajev, ki so napolnili šolsko telovadnicoin velikodušno darovaliprostovoljne prispevke za nakupinvalidskega pripomočka, s katerimbi olajšali življenje mlademuinvalidu Janezu Bežanu s Petanjec.Z dobrimi tri tisoč evri, kolikorse je nabralo prostovoljnihdarov, so obiskovalci potrdili, daznajo Pomurci tudi v kriznih razmerahprisluhniti stiskam drugih.O tej pregovorni dobroti pomurskegačloveka, ki daje od obilja inpomanjkanja, je na prireditvi govoriltudi dosedanji murskosoboškiškof in predsednik Slovenskekaritas dr. Marjan Turnšek, ki jev svojem nagovoru poudaril, daklic dobrote ne poziva samo kdarovanju za ljudi v stiski, ampaktudi k bolj pravični razdelitvi dobrinmed ljudmi.V bogatem kulturnem programu,pri katerem so sodelovalipredstavniki župnijskih Karitasiz celotne murskosoboške škofije,je občinstvo lahko prisluhnilo dekliškipevski skupini iz Bakovec,učencem Glasbene šole Beltinci,pevcem in igralcem s Cankove,recitalu Štefke Bohar od Grada,pevskemu zboru Mavrica OŠ Tišina,učencem OŠ Kuzma, ljudskimpevcem od Male Nedelje, zboruSebeščanski Emanuel iz Pečarovec,Niki in Janezu Zorjanu s Petanjec,pevski skupini Prekmurciin vokalno-instrumentalni skupiniiz Murske Sobote.P. K.Škofijski Klic dobrote tradicionalno postreže s številnimi nastopi ustvarjalcev iz vsega Pomurja,med njimi so bili letos pevci Sebeščanskega Emanuela iz Pečarovec. Foto: R. M.Dobrodelnost v Puconcih ne pozna mejaKoncert za sirote brez mameFoto: N. J.Tek čez most harmonije se imenuje tradicionalna prireditev, kiso jo v nedeljo popoldne, 22. novembra, družno izvedli prebivalcina slovenski in avstrijski strani mejne reke Kučnice. Občina Cankovain Občina Klöch na pobudo Tine Berčič vsako leto organiziratatek za mir na svetu, ki se ga udeležijo športniki in osnovnošolciiz obmejnih vasi. Ko so se v nedeljo tekači z avstrijske in slovenskestrani srečali na mostu Gerlinci & Pölten, so v zrak izpustili golobe,ki simbolizirajo mir.B. B. P.Zveza kulturnih in turističnihdruštev Občine Puconcije priredila v sodelovanjuz domačim razvojnim zavodomminuli četrtek v puconskikulturni dvorani tradicionalnidobrodelni koncertPesem za svetli trenutek.Predsednik zveze Jožef Rituperje poudaril, da je to žepeto leto, odkar poteka ta dobrodelnaakcija.Tokrat je bila namenjena štirinajstletniInes, dvanajstletni Brigitiin devetletnemu LeonarduMiklavcu iz Puconec, ki so prednedavnim izgubili mamo. Zbranasredstva bodo uporabljena zanakup osnovnih življenjskih potrebščinin za možnost njihovegaletovanja. Tudi tokrat se je izka-Učenci Osnovne šole Puconci vsako leto sodelujejo na dobrodelnemkoncertu. Foto: T. K.zalo, da se v Občini Puconci kartare ljudi, ki so pripravljeni pomagati,saj je bila kulturna dvoranatudi s svojim balkonom premajhnaza vse obiskovalce.Pomagali so tudi številni izvajalci,med njimi učenci Osnovnešole Puconci, ansambli BluePlanet, Klapovühi in Sever, duoKlavdija Vrečič in Martina Žerdinter pevci Drago Jošar, VedranFranc Husar in Dušan Horvat Vajta.S koncem prireditve pa še nibilo konec dobrodelne akcije, sajje prostovoljne prispevke še vednomogoče nakazati na posebniračun SI56 0234 0025 8269576 s pripisom Pomoč otrokombrez mame.T. K.Foto: L. K.Jubilanti radgonske župnijeV cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni so se srečalizakonski pari, ki so se tu poročili in letos praznujejookrogel zakonski jubilej. Srečanja se je udeležilo33 parov, med njimi zlatoporočenci Nežika inFranc Golob iz Noričkega Vrha, Marija in Franc Jančariz Lastomerec, Draga in Rudi Korošec iz GornjeRadgone ter Marija in Franc Prajndl iz Lomanoš, kista v zakonu že 55 let. Jubilante sta med slovesnomašo, ki jo je daroval radgonski župnik Franc Hozjan,nagovorila zakonca Lea in Branko Hofman, kista jih opomnila, da se je treba za zakon večkrat zahvaliti,skupaj pa so tudi obnovili poročne zaobljubein se na koncu zadržali še ob prigrizku.Fr. Kl.Miklavžev pohod po SeluMiklavžev pohod po Selu in čudoviti gorički pokrajinipostaja tradicionalen, saj privablja iz leta v letoveč pohodnikov. Letošnjega, ki je bil četrti po vrsti,se je udeležilo več kot 65 pohodnikov z vseh koncevPomurja, na več kot osem kilometrov dolgi poti pa sosi udeleženci ogledali zanimivosti tega dela Goričkega.Od vaško-gasilskega doma v Selu so odšli do najstarejšestavbe v Pomurju, znamenite romanske rotundeiz 13. stoletja, nadaljevali pot po geografski učni potiSelo čez Makotrov breg do Časarjevega mlina v Berkovcihter se skozi Ratkovce in Fokovce vrnili k vaškogasilskemudomu. Organizator pohoda Športno društvoNK Rotunda je za vse udeležence pripravil topelobrok, z domačimi dobrotami in osvežilnimi napitkipa so se okrepčali tudi med pohodom.Ludvik Kovač

iz naših krajev– 3. december 2009 15Obetavna modna oblikovalka Doris SmodišV večerne oblekeujela dišaveJi bo drugo mesto na oblikovalskem natečaju odprlo vrata?V obdobju, ko je cvetela Murinaproizvodnja, se mladimmodnim oblikovalcem nibilo težko uveljaviti v majhnemPomurju, saj je bilo vtekstilnem velikanu vednodovolj izzivov in prostora zadomače ustvarjalce mode. Dase je od takrat v Muri dostispremenilo, je splošno znano,da je iskanje zaposlitvev modnem svetu postaloprava loterija, pa še zlaka,in še čaka, da ji bouspelo.Priložnost, da se izkaže s svojoustvarjalnostjo in idejami, jenedavno lepo izkoristila na natečajuza mlade obetavne oblikovalce,ki ga je v sodelovanju zMuro, Muro EHM in Pomurskimtehnološkim parkom razpisalinovacijsko-dizajnerski centerModeus, da bi privabil mlade, kiželijo spoznati modno industrijoin sooblikovati podobo novihMurinih kolekcij. Med kandidatidanjih stvari. Prav tako je imelaposeben razlog, da se je med tremirazpisanimi temami, poslovna,mestna in večerna oblačila,odločila za slednja, saj so ta njenastrast.»Zdi se mi, da lahko pri obliko-Zlatoporočenca JurkovičPetdeset let skupnega življenja sta te dni praznovala Angela, rojenaleta 1939, in tri leta starejši Jožef Jurkovič iz Ljutomera. Zlategajubileja sta se veselila z najbližjimi svojci, ki so se zbrali na druženjuin jima zaželeli še veliko zdravih skupnih let, Angela pa je ob tej priložnostirazrezala tudi torto za 70. rojstni dan. Jubilantoma sta se vzakonu rodila hčerka in sin, sta pa tudi ponosna babica in dedekeni vnukinji in trem vnukom.D. I.tisknasprednjemisknasprednjem inzadnjemdelunzadnjemdelu oblekeblekenašitaroanašitaroa namajhnemrokavunamajhnemrokavugladkisvilenipasgladkisvilenipaslistiizgresvilelistiizgresvilesti dobro vediplomiranainženirkaoblikovanjatekstilij inoblačil DorisSmodiš iz Šalamenec,ki seje pred tremileti z diplomoNaravoslovnotehniškefakultetevrnila iz Ljubljane,da situ poiščedelo kotmodnaoblikoval-šantungsvilašantungsvilaKreacija z natečaja, ki jo jenavdihnila Chanelova večnadišava No 5.Doris Smodiš: »Vedno več tukajšnjih žensk si želi unikatnihoblačil, narejenih po njihovem okusu in merah.« Foto: P. K.iz vse Slovenije je bila Doris Smodišdruga, s čimer si je za nagradoprislužila sodelovanje pri nastankuene izmed kolekcij, ki jihbodo izdelali v Murini Evropskihiši mode, hkrati pa bodo po njenihskicah naredili dva modnaizdelka, ki bosta najverjetnejepostavljena tudi v Murino trgovino.Na natečaju je uspela s kolekcijomaturantskih oblek, enemoške in petih ženskih, za katereje navdih – nekoliko presenetljivo– našla v parfumih. »Idejnazasnova za obleko so mi bili njihovirazlični vonji,« je razložila,»denimo Chanelova petica izžarevaklasičnost, večnost, elegancoin temu primerna je moralabiti kreacija.« Da si je za inspiracijoizbrala prav dišave, ni naključje,saj je njena trenutna službadelo v parfumeriji, pa tudi drugačezamisli vedno črpa iz vsak-vanju večernih oblek najbolj pokažešsvojo ustvarjalnost, pa tudilepo je opazovati ljudi, ker najboljzažarijo v tej garderobi,« jepovedala.Z ustvarjanjem oblek za posebnepriložnosti ima že precej izkušenj,največkrat jo prijateljice poprosijo,da jim skicira in nato obpomoči sorodnice tudi sešije kakšnovečerno obleko, oblekla paje že tudi nekaj nevest. Kot opaža,si vedno več tukajšnjih ženskželi unikatnih oblačil, docelanarejenih po njihovem okusuin merah, zato svojo perspektivomodne oblikovalke kljub krizi,ki vlada v tekstilni panogi, vidiv domačem Prekmurju. Pa tudipredolgo – že od srednje šole –sledi želji, da bi se ukvarjala z modnimoblikovanjem, in svojim sanjamse ne namerava odpovedatikar tako.Petra KranjecFoto: D. D.Pomurski Hrvati pripravili Hrvatski balHrvaško kulturno društvo Pomurje, ki ima sedež v Lendavi, jepripravilo v soboto v restavraciji hotela Lipa v Lendavi četrtič osrednjoletno kulturno-zabavno prireditev društva Hrvatski bal. Naprireditvi so se tudi tokrat predstavili s hrvaško kulturo, glasbo ingastronomijo, osrednjo pozornost pri tem pa so letos posvetili Slavoniji.Srečanje so se udeležili tudi župani in predstavniki Medžimurskežupanije ter sosednjih hrvaških občin Mursko Središče, Čakovec,Prelog in drugih. Župan občine Lendava Anton Balažek je društvupredal ključe prostorov v Glavni ulici 28 v Lendavi, ki ga bodo članidruštva uporabljali za svoje dejavnosti. Društvene prostore so poimenovaliHrvatski dom. Druženje je popestrila glasba tamburaševSlavonija band, ki so nastopili s slavonsko glasbo in ljudsko glasbodrugih hrvaških pokrajin.J. G.Foto: N. J.Adventni venčkiza dober namenV lendavski župnijski Karitas že vrsto let v predbožičnemčasu poskrbijo za izdelavo adventnihvenčkov. Letos so jih spletli kar 300, ki so jih natoprodali župljanom in s tem dobili sredstva za pomočdružinam v stiski in brezposelnim. Do koncaleta načrtujejo še eno odmevno akcijo, dobrodelniFoto: M. V.božični koncert, ki bo 27. decembra ob 14. uri v župnijskicerkvi sv. Katarine v Lendavi. V sodelovanjus pevskim zborom Vox Varietas iz sosednje Madžarske,šolskim pevskim zborom, domačim mešanimcerkvenim pevskim zborom in otroško skupino bo24 članic lendavske Karitas pripravilo srečanje zavse, ki želijo najlepši čas v letu izkoristiti tudi za to,da naredijo kaj dobrega zase in za svoje bližnje.M. V.Nova pevska zvezda?Katarina Kikec je ime, ki ga bomo v Pomurju vprihodnje najbrž večkrat slišali, saj je mlada študentkaslovenščine iz Motovilec posnela svojoprvo skladbo, s katero želi osvojiti radijske postaje,prisluhnete pa ji že lahko na spletnem portaluYoutube. Njen pevski prvenec ima naslov Breztebe in je živahna popskladba, posneta v studiuPlatin v Mariboru, pri nastanku pesmi pa sta kotavtorja glasbe, aranžmaja in besedila sodelovalaglasbenika Simon Gomilšek in Diana Lečnik, znanakot Duo Platin. Čeprav Katarina šele stopa napevsko pot, si je nekaj glasbenih izkušenj nabralaže v različnih zborih, štiri leta se je učila igrati klavirin solo petje na glasbeni šoli.V upanju, da se bo njena prva popevka prijelamed poslušalci, pripravlja tudi videospot, pravtako pa se pogovarja o skupnih nastopih s skupinoBlue planet, tako da jo boste morda že kmaluujeli tudi na kakšnem odru.P. K.

16 reportažaLjudska glasba na gorički zemlji3. december 2009 –Lajkoši se radi potepajoŠtevilni pevci in godci pričajo o čutenju in doživljanju skozi zgodovino– Gorički lajkoši se potepajo dvakrat tedenskoLjudska glasba je tudi na Goričkemvedno spremljala ljudiv njihovem vsakdanjiku in praznikuter bila odsev njihovegačutenja in doživljanja okolice.Med tistimi, ki uspešno ohranjajoljudsko izročilo hribovite pokrajinena severu Prekmurja, je tudiKulturno društvo godcev in pevcevGorički lajkoši. Ti so v sobotopetič organizirali prireditev z naslovomZapojmo in zaigrajmo nagorički zemlji, na kateri so ob ljudskihgodcih in pevcih z Goričkegasodelovali še sorodni glasbenikiin ljudski pevci z drugih območijSlovenije. Skozi glasbo in besedoso obiskovalci prireditve doživljalipripovedi o ljudeh, ki so živeli nekoč,in s tem se je tudi potrjevalo,da so enaki občutki ob doživljanjusveta tudi danes. Življenje se je vednoskozi glasbo predstavljalo v veselju,žalosti in bolečini, nastopajočipa so se odločili, da bodo tokratpredstavili v svojih nastopih več veselihplati življenja.Večer ljudske glasbe z naslovomZapojmo in zaigrajmo na goričkizemlji, ki je postal že pravi festivalljudskih godcev in pevcev, je potekalv polni dvorani vaško-gasilskegadoma v Križevcih. Ob Goričkihlajkoših so nastopili še Ljudski pevciin godci Stari prijatelji iz Kicarja,Ljudske pevke Zveza Slovencevna Madžarskem, Ljudski pevci Prijatelji,Žlahtna kapljica – KD Dolina,Mešani pevski zbor iz Šmartnegapri Slovenj Gradcu in Ljudske pevkeLastovke iz Mislinjske Dobrave.Kot gosta sta s popularnimi skladbaminastopila Drago Jošar in VedranFranc Husar.Obiskovalce in nastopajoče naprireditvi je pozdravil župan ObčineGornji Petrovci, v kateri imajosedež lajkoši, Franc Šlihthuber, programpa je povezoval Vlado Pejčič.Gorički lajkoši, katerih člani(ce) soDarinka, Adrijana, Brigita, Branko,Stanko in Lajči, so povedali, da jihveseli, da na svojih nastopih navdušujejostaro in mlado. Njihova po-Gorički lajkoši imajo letno okrog sto nastopov.Najprijetneje je nastopati pred domačim občinstvom.sebnost so inštrumenti. Ob harmonikiin bobnih so to predmeti, ki sojih nekoč uporabljali pri kmečkihopravilih in v gospodinjstvu, kot sokosa, ki je ob igranju uporabna tudiza košnjo trave, pa tudi ribež, lončenbas, grablje in podobno.Lajkoši radi pohajkujejopo PorabjuGlasbeni vodja Goričkih lajkošov,ki tudi igra na harmoniko, StankoČrnko je povedal, da so skupinoustanovili leta 2003, z leti pa se jenjihovo ime lajkoši, kar pomeni potepuh,pohajkovalec, tudi potrdilo,saj imajo letno okrog sto nastopov:»Zelo dobro sodelujemo s sorodnimipevci in godci vse od Porabja doGrosupljega. Večkrat smo nastopalitudi v Avstriji, pogosto pa smogostje na prireditvah v Porabju, sajzelo dobro sodelujemo tudi s PorabskimiSlovenci, ki so tudi tokratnaši gostje. Tokratnega srečanja sezaradi bolezni v skupini niso mogliudeležiti pevci in godci iz Avstrije.Naš cilj je ohranjati ljudsko glasbenoizročilo Goričkega, zaigramoin zapojemo pa tudi pesmi iz preostalegadela Prekmurja. Največseveda nastopamo po Goričkemin v naši občini, zaradi našega nastopas posebnimi instrumenti pasmo zanimivi povsod, kjer igramoStanko Črnko: »Naš cilj jeohranjati ljudsko glasbenoizročilo Goričkega.«in pojemo. Izdali smo tudi zgoščenko,pripravljamo pa še izdajo ene.Letos smo imeli že okrog devetdesetnastopov, lani okrog sto, kar pomeni,da smo dejansko po dvakratna teden nastopali, torej bi se lahkoreklo, da smo res pravi lajkoši.Naslednje leto bomo igrali in peliv Romuniji.«Nastopajo tudi v pomurskihtermah in zdraviliščih, v Termah3000, Radencih in Banovcih, kjerjim gostje hotelov in drugi obiskovalciprav tako z zanimanjem prisluhnejo.Pravijo pa, da jim največpomeni veselje do petja in igranja,pa tudi druženje članov, ki so praviprijatelji, veliko prijateljev pa sospoznali tudi ob nastopih. Med njimiso tudi ti, ki so jih gostili v Križevcihin katerim bodo obisk vrniliin nastopili v njihovih krajih.Jože GaborGoričko ljudsko glasbo so zastopali tudi člani Žlahtne kapljiceiz KD Dolina.Obiskovalci so napolnili dvorano v Križevcih.Mešani pevski zbor iz Šmartnega pri Slovenj GradcuMarsikaj se lahko uporabiza ustvarjanje zvokov inglasbe.Ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem so vedno dobrodošle gostje.Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja pri Ptuju

– 3. december 2009 kronika17Predavanje načelnika generalštaba Slovenske vojske Alojza ŠteinerjaVeč Pomurcev v Afganistan?Prvi slovenski vojak je dejal, da je vojska, ki nima denarja, slaba vojskaNačelnik generalštaba Slovenskevojske (SV) RadgončanAlojz Šteiner je predavalljutomerskim članom Zvezeslovenskih častnikov in tamkajšnjimveteranom vojne zaSlovenijo. »V Afganistanu moramobiti poleg, druge potini. Če si v nekem zavezništvu,si na ta način kredibilen,« jebil poudarek nastopa generalmajorja.Šteiner je govoril odkrito: »Zavezništvoni najbolj zadovoljno,ker je prioriteta slovenskih vojaškihmisij Zahodni Balkan.« Statistikanamreč kaže, da smo po številuvojakov v misiji v nemirnemAfganistanu na koncu razpredelnice.Opozoril je, da se lahkokmalu srečamo s prvo žrtvijo(načelnik Šteiner je predaval,preden se je zgodil samomor naKosovu, op. p.) med slovenskimivojaki na tujem: »Ko sem obiskalvojake v Afganistanu, me je edenod njih vprašal, ali bomo poskrbeliza njegove otroke, če se njemukaj zgodi.«Da so Natove sile v tej azijskidržavi pravzaprav nujne, je govornikpojasnil med vrsticami:»Zaradi spopadov med sovražnimiskupinami je na Madžarskoprebegnilo 3.400 beguncev. Čeverjamemo podatkom, ki pravijo,da je med begunci en promilteroristov, potem moramo posredovanjeNata razumeti v tej luči.Navsezadnje se lahko vprašamo,kdo nam je kradel bombe iz skladiščav Polhovi jami pri Pivki. Toso bili potomci beguncev, ki soprišli v Slovenijo.« GeneralmajorŠteiner je govoril tudi o težavah,ki jih ima Natovo zavezništvo vnemirnem Afganistanu. Dejal je,da je preveč igralcev in premalokoordinacije med njimi. »ČeNato plača domačinu 100 evrovna mesec, da služi v afganistanskivojski, mu talibani plačajo200 evrov,« je predstavil preprostotežavo prvi slovenski vojak.Spregovoril je še o prihodnostiSV. »Osamosvojitveno vojnosmo začeli z nekaj protioklepnimisredstvi, končali pa s tanki. Vosemnajstih letih smo prešli s 76tisoč vojakov v oboroženih silahna deset tisoč. To ni bil preprostzalogaj.« Spomnil je na zmanjševanjeizdatkov za vojsko: »Vojskabrez denarja je slaba vojska.« Kotje dejal načelnik, denarja ni nitiza najnujnejše naložbe, zato doleta 2012, kot je bilo sprva dogovorjeno,v Murski Soboti nove vojašnicene bo. Upa pa, da v prihodnostivseeno bo.Andrej BedekAlojz Šteiner pravi, da so slovenski vojaki v tujini zelo cenjeni.Foto: Nataša JuhnovAnonimkeJevšek ravnal zakonitoSpecializirani oddelek na vrhovnem državnemtožilstvu, ki preiskuje kazniva dejanja, v katera sovpleteni policisti, je zavrgel kazensko ovadbo zaradizlorabe položaja proti šefu slovenske kriminalističnepolicije Aleksandru Jevšku. V ovadbi mu jeeden od policistov, ki mu je bil leta 2006 odvzetbris ustne sluznice, ko so iskali pisca anonimk odomnevnih nečednostih Jevška, takrat še direktorjatukajšnje policijske uprave ter takratnega vodjeslužbe direktorja policijske uprave in zdajšnjegavodje pomurskih uniformirancev Slavka Škerlaka,očital nezakonito ravnanje. Iz ovadbe je sledilo, daje bilo zelo nenavadno jemanje DNK-vzorcev v primerukaznivega dejanja obrekovanja, ki ga je dalpreganjati Škerlak, ker se menda namreč nikoli nizgodilo, da bi zaradi obrekovanja jemali te vzorce. Siceravtorja anonimnih pisem do danes še niso našli,prav tako se ni nihče opravičil policistom, ki so seznašli pod plazom obtožb, da so pisci anonimk. Teso se menda pojavile kot posledica takratnih številnihkadrovskih menjav v pomurski policiji. Za mestovodje OKC-ja se je denimo potegovalo kar šestnajstkandidatov. Prvi slovenski kriminalist je ob tem povedal,da je že v času obravnave zadeve bil prepričan,da so »murskosoboški kriminalisti, ki so vodili preiskavo,ravnali strokovno in zakonito, ne nazadnje jeto potrdila informacijska pooblaščenka z ustavitvijopostopka in zdaj tudi vrhovno državno tožilstvo, kije zavrglo ovadbo.« Tudi na Pomurje.si.A. B.Foto: N. J.Nevaren že ošiljen svinčnikNadaljevali so sojenje Goranu Šubinskemu iz Murske Sobote, ki je pobesedah tožilca Roberta Stojka 12. marca 2005 ponoči v tukajšnjem priporu,ko je zaradi pedofilije čakal na odhod v zapor, napadel paznikain skušal pobegniti. Profesor razrednega pouka se brani, da je le želelpriti iz celice. »Nobenega človeka ne bi mogel ubiti,« je pristavil. Obtoženčevodvetnik Žiga Klun je prepričan, da »mojemu varovancu lahkoočitate le kaznivo dejanje bega osebe, ki ji je bila odvzeta prostost, in neposkusa umora, saj ni imel namena moriti.« »Z improviziranim koničastimpredmetom je enega zabodel v hrbet, drugega pa poškropil s solzivcem.Paznika sta ga kljub vsemu obvladala in mu preprečila pobeg,«pa vztraja Stojko. Včeraj je na prostor za priče stopil medicinski izvedenecMilan Nemeš. Dejal je, da rana ni ogrozila življenja pravosodnegapolicista. »Šlo je za lahko telesno poškodbo,« je menil izvedenec. »V konkretnemprimeru se to ni zgodilo, bi pa lahko s takim predmetom povzročilipoškodbe, ki bi bile lahko usodne za človeka,« je Nemeš odgovoriltožilcu. »Ali je ošiljen svinčnik tudi nevaren,« je zdravnika vprašalodvetnik Klun in tako skušal zmanjšati težo obtožb na račun Šubinskega.»Da, je,« je bil jedrnat Nemeš. Sojenje se bo nadaljevalo 6. januarja.A. B.Pomurka in Pomurec meseca decembraZačeli smo izbor Pomurke inPomurca meseca decembra. Zatri kandidatke in tri kandidate steposlušalci Radia Murski val v ponedeljekoddali prvih 20 glasov, spošiljanjem SMS-sporočil in z glasovanjemz glasovnico, objavljenov tej številki Vestnika, pa bomo izbralikandidatko in kandidata zaPomurko in Pomurca leta, ki jihbomo med mesečnimi zmagovalciizbirali v decembrskem finalu.In kako ste se odločili prejšnji mesec?Poslušalci Murskega vala inbralci Vestnika ste odločili, da jepostala Pomurka meseca novembraz 29 zbranimi glasovi CilkaDimec Žerdin iz Rodmošcev, upokojenaprofesorica defektologijein ravnateljica, letošnja častna občankaObčine Gornja Radgona.Pomurec meseca novembra paje postal glasbenik Mišo Kontrec,vodja glasbene skupine Langa.Kandidatke zaPomurko mesecadecembra1. MARUSJA UHERNIK, dolgoletnaprofesorica nemščine nasoboški gimnaziji. Ob odmevni90-letnici te osrednje pomurskevzgojno-izobraževalne ustanoveje prejela plaketo gimnazijeza uspešno delovanje pri mednarodnihprojektih, za promocijonemškega jezika kot učnegaUporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMSna 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Pogoji glasovanja soobjavljeni na internetni strani Murskega vala.Za Marusjo Uhernik glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMVP A. Za Branislavo Belović glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo:RMV P B. Za Anjo Benko pošljite na 2929 SMS-sporočilo: RMV P C. Za ZoranaMiloševiča oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za TadejaKofjača oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMV P E. Za Franca Čerpnjakaglasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P F.membno vplivali na spremenjennačin življenja in prehranjevanjaPomurcev. O tem programu Zavodaza zdravstveno varstvo MurskaSobota so sodelavci NationalSocial Marketing Centra iz VelikeBritanije posneli film, pri nastajanjukaterega je bila Branislava Belovićglavna sodelavka.3. ANJA BENKO, nadarjenamlada atletinja iz Gornjih Črnec.Od prvega uspeha leta 2006, koje bila prva državna prvakinjana 600 metrov, je zelo napredovalain letošnje leto je bilo najuspešnejena poti atletskih vzponov.Na mladinskem državnemprvenstvu v dvorani je bila dru-ga na 800 metrov, odlično je teklatudi vse teke na 300 metrov, kjerje njen šolski državni rekord, s katerimse je spustila pod mejo 40sekund in ima drugi najboljši časletošnje sezone v Sloveniji. Bila jetudi članica zmagovitih štafet Slovenijena 400 metrov v Avstriji inna 300 metrov na Madžarskem.Na različnih pokalnih in državnihprvenstvih je osvojila pet zlatih,pet srebrnih in dve bronastimedalji. Sodelovala je tudi na svetovnihigrah šolarjev v Atenah. OP O K R O V I T E L JSlovenska ul. 52, Murska SobotaAnji Benko bomo v atletiki gotovoše veliko slišali.Kandidati za Pomurcameseca decembra1. DR. ZORAN MILOŠEVIČ, radiologna ljubljanskem Kliničnemcentru, doma iz Murske Sobote.Po medicinski fakulteti se jeodločil za specializacijo iz radiologije.Postal je vodilni slovenskistrokovnjak pri izvajanju posegovna možganskem žilju. Njego-predmeta in za avtorstvo številnihučbenikov nemškega jezika.Predlog za Pomurko meseca papredvsem utemeljujemo z izjemnimiuspehi, ki jih že vrsto letdosegajo njeni učenci na državnih,pa tudi mednarodnih tekmovanjihv poznavanju nemškega jezika.Pod njenim mentorstvom sodijaki soboške gimnazije doseglividne uspehe tudi na literarnihnatečajih v nemško govorečemdelu Evrope.2. BRANISLAVA BELOVIĆ, primarijkamagistrica, zdravnica, kije izdala še eno knjigo z recepti zazdravo prehrano z naslovom Mojesadne in zelenjavne jedi. V njej sopreproste jedi s sestavinami, kijih lahko pridela vsakdo sam. Belovićevaje tudi vodja programaŽivimo zdravo, s katerim so povidosežki so posegli v mednarodnosfero in je danes v svetovnemvrhu pri izvajanju najzahtevnejšihmožganskih operacij. Operirav bolnišnicah po vsem svetu,ena odmevnejših operacij domapa je nedavni kirurški poseg, kiga je opravil pri slovenskem ministruza zdravje Borutu Miklavčiču.Dr. Zoran Miloševič pravi, daje pogled v možgane z računalniškotomografijo in magnetno resonanconekaj fantastičnega, konkretnegain koristnega za človekain da je pripravljen človeku z možganskokapjo pomagati ponočiali podnevi, v nedeljo ali medprazniki.Izpolnjene glasovnice, objavljenev Vestniku, pošljite najkasnejedo petka, 11. decembra, nanaslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka13, 9000 Murska Sobota, spripisom Za Pomurko in Pomurcaleta. SMS-sporočila pošiljajteprav tako do 11. decembra.2. TADEJ KOFJAČ s Petanjec, kije kot eden izmed prvih Pomurcevprejel Krkino nagrado za svojediplomsko delo. Diplomiral jena Fakulteti za farmacijo in zbudilpozornost Krkinih strokovnjakovz nalogo, v kateri je poenostavljenorečeno raziskoval, kako skrajšatičas sušenja granul ali zrnc,iz katerih v farmacevtski proizvodnjiizdelujejo tablete in kapsule.Ugotovil je, da bi se z uvedbospektroskopskega merilnikavlage čas ugotavljanja vlažnostiskrajšal na manj kot minuto, karbi lahko pomembno povečalodnevno proizvodnjo. Mladi farmacevtTadej Kofjač, ki je trenutnopripravnik v Krki in bi tamrad ostal tudi po opravljenem pripravništvu,upa, da bodo njegoviizsledki pomagali, če bo res prišlodo uvajanja nove metode v proi-Pomurka in Pomurec meseca decembraPomurka meseca:Pomurec meseca:Moj naslov:zvodnji zdravil.3. FRANC ČERPNJAK, policistkriminalist, ki je v petek, 13. novembra,po prenosni zvezi slišal,da je operacijsko-komunikacijskicenter na prizorišče požara vKroški ulici v Murski Soboti poslalpatruljo. Ker je bil tudi samv bližini, se je brez pomisleka zapeljalod goreče hiše. Tam se jetakoj lotil reševanja nemočne štiriinosemdesetletnestarke, ki jebila ujeta v hiši. Skupaj z njenimsosedom, ki je hotel ostati anonimen,sta omagano gospo nekakoizvlekla iz hiše. To pa ni biloprvo junaško dejanje skromnegapolicista kriminalista. Čerpnjakuje v desetih letih že štirikratuspelo nekomu rešiti življenje.Sam temu ne pripisuje posebnegapomena. Pravi, da le opravljasvoje delo.Opozorilo: Upoštevli bomo samo v celoti izpolnjene glasovnice.

Turistični Po naših znanih vodnik potehTuristične prireditveRadenci – V četrtek, 3. decembra, in v petek, 4. decembra, bo vZdravilišču Radenci 12. slovenski turistični forum. Osrednja temabo Turizem v zelenem gospodarstvu, ob tem pa bodo predavateljiiz Slovenije in tujine udeležencem govorili še o zelenem turizmukot tržni priložnosti, prilagajanju destinacij podnebnim spremembam,priložnosti zelenih investicij in drugem. Posebni gost forumabo generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai.Nedelica – V četrtek, 3. decembra, ob 19. uri bo delavnica božičniharanžmajev v Ancovi galeriji, ki jo bo vodila Emica Vnuk.Veržej – V petek, 4. decembra, ob 11. uri bo v Kovačičevi dvoraniZavoda Marianum Veržej otvoritev druge razstave slovenskih jaslic.Ob otvoritvi bodo pripravili kulturni program, razstava pa bo naogled do 7. januarja.Boračeva – Od petka, 4. decembra, do nedelje, 6. decembra, med17. in 20. uro je ogled jaslic z živimi živalmi na posestvu SikaluZOO.Moravske Toplice – V soboto, 5. decembra, ob 16. uri bodo vhotelu Vivat gledališka predstava Sneguljčica, prihod Miklavža inotvoritev pravljične dežele.Ljutomer – V soboto, 5. decembra, od 9. do 13. ure bo pred Mestnohišo Božični bazar, ki ga organizira LTO Prlekija Ljutomer.Moravske Toplice – V soboto, 5. decembra, ob 17. uri bo na zelenicipred hotelom Ajda otvoritev pravljične dežele in v hotelu Ajdapravljična zlata urica z Vikijem. Ob 20. uri bo v hotelu Ajda lutkovnaigrica Muca Copatarica.Negova – V soboto, 5. decembra, ob 18. uri bo miklavževanje v telovadniciOŠ dr. Antona Trstenjaka.Stara Cesta – V soboto, 5. decembra, ob 17. uri bo pri vrtcu začetekMiklavževega pohoda s svetilkami, ki ga pripravlja TD StaraCesta.Gornja Radgona – V soboto, 5. decembra, ob 10. uri bo drugi Miklavževsko-božičnibazar v Špitalu.Moravske Toplice – V soboto, 5. decembra, od 15.30 dalje in v nedeljo,6. decembra, od 17. ure dalje bo pred hotelom Vivat Božičnonovoletnosenje.Mala Nedelja – V soboto, 5. decembra, ob 17. uri bo v cerkvi Sv.trojice miklavževanje, ki ga pripravlja TD Mala Nedelja-Radoslavci.Negova – V nedeljo, 6. decembra, od 9. do 11. ure bo dan odprtihvrat v gradu Negova.Gornja Radgona – V torek, 8. decembra, od 15.00 do 16.30 bo vprostorih svetovalnice Jozefine izdelovanje novoletnih voščilnic.Radenci – Vsak torek in soboto ob 17. uri bodo do 2. januarja v avlihotela Radin Zdravilišča Radenci praznične stojnice s ponudbo izdelkovljudske obrti in domačih dobrot.Moravske Toplice – V soboto, 5. decembra, od 17. do 20. ure, inv nedeljo, 6. decembra, od 10. do 13. ure bo pred hotelom Ajda Božično-novoletnosenje.Veržej – V soboto, 5. decembra, ob 15. uri bo v občinski dvoranimiklavževanje, ki ga pripravlja župnijska Karitas. Ob obdarovanjuotrok bo kulturni program.Pristava – V nedeljo, 6. decembra, ob 16. uri bo v vaškem domumiklavževanje, ki ga pripravlja KTD Mak Pristava.Moravske Toplice – V torek, 8. decembra, med 17.00 in 20.30 bov hotelu Ajda kuharski tečaj Double D.Veržej – V Domu Veržej bo v prvi polovici decembra predstavitevin prodaja ustvarjalnih izdelkov otrok iz Doma Veržej z naslovomOtroci Doma Veržej vabijo …Pomurski turistični forum v PolaniBratuševa štorkljasoboški sekcijiSlovenska turistična organizacija (STO) pričakuje v prihodnje iz Pomurjakonkretne turistične pobude in projekteV Gostilni Lovenjak v Polanije Pomurska turističnazveza pripravila sedemnajstosrečanje turističnih delavcevPomurja Pomurski turističniforum.Predsednik Pomurske turističnezveze Damijan Jaklin je povedal,da je forum že vrsto let dogodek,na katerem se srečajopredstavniki turističnih organizacij,turističnih podjetij, občin indrugi, ki prispevajo k turističnemurazvoju pokrajine. Potrebnobo še več konkretnejšega sodelovanjavseh, če želimo biti uspešnejšina področju turizma.Direktor Slovenske turističneorganizacije Dimitrij Piciga je dodal,da so se v zadnjem letu skupnepromocijske in druge aktivnostina področju turizma medSlovensko turistično organizacijoin pomurskim turizmom povečale.Na STO v prihodnje pričakujejoveč konkretnih pobud in projektovza sodelovanje. Turizem jeena najuspešnejših gospodarskihpanog v Sloveniji in tudi gospodarskakriza ni opazneje vplivalana rezultate, kar je tudi posledicatega, da znamo biti pragmatičniin stopiti skupaj.Najvišje priznanje Pomursketuristične zveze, kipec štorklje, kije delo akademskega kiparja MirkaBratuše, za izjemen prispevekk razvoju turizma v Pomurju jeprejela Sekcija za gostinstvo in turizempri Območni obrtno-podjetniškizbornici Murska Sobota. Izročiliso jo je predsedniku sekcijeMirku Poredošu. V obrazložitvipriznanja so zapisali, da je sekcija»s svojim dolgoletnim sistematičnimpovezovanjem gostincev inKip štorklje je prejel predsednik sekcije za gostinstvo in turizemMirko Poredoš. Fotografiji: J. G.Med dobitniki priznanj je bila tudi gostiteljica foruma GostilnaLovenjak iz Polane.nenehno skrbjo za rast gostinskeponudbe veliko prispevala k promocijiprekmurske in pomurskegostinske in turistične ponudbetudi s svojimi državno-obmejnimiturističnimi projekti.Člani sekcije že vsa leta od ustanovitvePomurske turistične zvezeaktivno in na izviren način sodelujejov skupnih promocijskih akcijahturistične ponudbe Pomurja vdrugih pokrajinah Slovenije in nata način pomagajo vplivati na turističnipriliv in poživljen utrip domačegaturizma. Učinkoviti so biliskupni nastopi na večjih promocijskihaktivnostih v Kranju, NoviGorici, Kopru, Novem mestu, Ljubljani,Domžalah, Slovenj Gradcuin v Budimpešti ter na sejmihdoma in v tujini.«Plaketi Turistične zveze Slovenijeso prejeli Turistično društvoNegova in Jože Tkalec iz Turističnegadruštva Klopotec Kapela.Podelili so tudi priznanja, ki so jihdobili Nada Golob iz TIC-a GornjaRadgona, Vera Bezjak iz Turističnegadruštva Lipovci, Suzana Kolbl– Izletniška kmetija Turizem nakmetiji – Na koncu vasi s Cvena.Za delo s turističnim podmladkomna OŠ I v Murski Soboti sopodelili priznanja Nevenki NovakŠušec, prejeli pa so jih še BiotermeMala Nedelja, Gostilna Lovenjakiz Polane in Društvo kmečkihžena Klas iz Bodonec.Podelili so tudi priznanja zanajbolj urejene kraje in šole v Pomurjuv okviru akcije Moja dežela– lepa in gostoljubna. Ocenjevalajih je komisija, v kateri so biliob predsednici komisije StankiDešnik še Rade Bakračevič, RenataZrinski, Nuša Pavlica in TomažLazar. V kategoriji turistični krajije bila najbolje ocenjena Lendava,med manjšimi mesti Ljutomer,med izletniškimi kraji Bogojinain v kategoriji drugi kraji Kapela.Med vrtci je bil po oceni komisijenajbolj urejen vrtec v Negovi,med srednjimi šolami Srednjaekonomska šola Murska Sobota,med osnovnimi šolami pa Osnovnašola Kuzma.Jože GaborJože iz Žižkov izdeluje ročne izdelke iz lesaŠtorklje iz črne jelšeBeaujolais Nouveau v LivadiFoto: B. S.Vsako leto v novembru stopi mlado francosko vino Beaujolais Nouveau na vinski trg. Tako kot v največjih svetovnihprestolnicah, tako so tudi na terasi hotela Livada Prestige Term 3000 v Moravskih Toplicah prvič odprli in preizkušalito vino ter se na ta način pridružili tej zanimivi tradiciji. S tem vinom so tako obogatili ponudbo vrhunskih vin v hotelu.Vinski strokovnjaki so vino iz francoske pokrajine Beaujolais opisali kot edino belo vino, pri katerem se je zgodilo,da je rdeče. J. G.Jože Zadravec je že od mladihnog rad izdeloval različneizdelke iz lesa, resneje pase je te ljudske obrti lotil poletu 1989.Od takrat je prišla izpod njegovihrok že kar pestra paleta različnihizdelkov domače obrti, takotradicionalnih kakor tudi takih, kiso njegove ideje in ki jih tudi prodajana različnih sejmih domačeobrti. Med izdelki so tudi leseneštorklje, ki jih izdeluje v desetihrazličnih variantah, in ovalne deske,na katerih so narisani tradicionalniprekmurski motivi inverzi iz zakladnice ljudskega izročila.Ti so priložnostni za različnepraznike, obletnice, napitnice inpodobno. Izdeluje še miniaturnokmečko orodje, embalažo iz lesaza vinske steklenice, lesene vrče,obeske iz lesa in podobno. Uporabljales črne jelše, pri delu pa mupomagajo tudi družinski člani.Svojo dejavnost je v preteklih letihpredstavljal na sejmih domačeJože sodeluje s svojimi izdelki tudi na predstavitvah pomurskihrokodelcev. Foto: J. G.obrti in drugih prireditvah, ki sopovezane s tradicijo, kot je bil Jenamenafest v Črenšovcih. Njegoviizdelki so na voljo tudi v nekaterihpomurskih trgovinah z domačimiizdelki. Sodeloval je tudi na razstavahizdelkov domače obrti, na rokodelskihdelavnicah, osnovnihšolah, predstavljal se je v pomurskihtermah in podobno. Pravi, dase trudi, da bi bil pri svojem delutudi ustvarjalen, še posebno priokrasnih predmetih.J. G.

– 3. december 2009 ŠPORT19Kdo bo pomurski športnik leta 2009?Športno uredništvo Vestnika pripravlja obkoncu koledarskega leta slovesno razglasitevnajboljših pomurskih športnikov, športnic inekip. Tokratna slovesnost bo v soboto, 12. decembra,v novi športni dvorani v Ljutomeru, vokviru prvenstvene rokometne tekme JeruzalemOrmož – Pivovarna Laško Celje, ki se začneob 17. uri.Zato vas, spoštovani bralke in bralci, pozivamo, dasodelujete v anketi za izbor športnikov in športnicter športnih kolektivov, ki so se leta 2009 še posebnoizkazali na svojem področju. Vaše glasovnice, izključnoizrezane iz časopisa, lahko pošljete na naslov:Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@p-inf.si.Uporabniki Mobitela in Debitezentant,ki izhaja iz Ljutomera, je bil v minuli sezoninajkoristnejši igralec v 1. slovenski odbojkarski ligi.Trenutno se odlikuje z odličnimi igrami v dresu Sobočanov.Kot korektor je praktično neustavljiv v napadalnihakcijah in je veliko prispeval k dosedanjimuspehom odbojkarskega kluba Galex Mir.Milan Kovačič, kegljač, član KK Radenska, domaiz Ljutomera, je gonilna sila radenskih kegljačev, ki nastopajov najkakovostnejši slovenski ligi. Z odličnimirezultati v 1. slovenski kegljaški ligi je s povprečjempodrtih kegljev na visokem drugem mestu. Nastopilje tudi na evropskem pokalnem tekmovanju v Skopju,kjer je veliko pripomogel k petemu mestu svojega moštva,ki je le za las zgrešilo finale.Boštjan Maček, strelec na glinaste golobe, član SDŠtefana Kovača Murska Sobota, doma iz Bodonec, dr-zemskih igrah v Pescari so se ji uresničile njene dolgoletnesanje, čeprav ni imela sreče pri žrebu in se je moralaod tekmovanja posloviti v drugem krogu.Tina Jureš, atletinja, članica AK Panvita, doma izBunčan, državna reprezentantka. Je državna prvakinjana 100 in 200 metrov med mlajšimi članicami. Izpolnilaje normo za evropsko prvenstvo mlajših članic v Litvi,kjer je dosegla v teku na 200 metrov odlično devetomesto. V prvi evropski atletski ligi na Norveškem je teklav petouvrščeni slovenski štafeti 4 x 100 metrov. Medslovenskimi atletinjami je druga pri mlajših članicah.Urška Potočnik, judoistka, članica judo sekcijePartizana Ljutomer, doma iz Radomerja pri Ljutomeru.Postala je evropska kadetska prvakinja v kategorijinad 70 kg v Kopru in dosegla izjemen uspeh v svojikratki športni karieri. To velja tudi za peto mesto naka letošnjega islandskega prvenstva. Uspešna je tudi vkvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta2010 v Nemčiji.Ekipe (po abecednem vrstnem redu)Hokejski klub Pliva Lipovci. Letos so že osmičosvojili naslov državnih dvoranskih prvakov. Na turnirjutretjega evropskega kakovostnega razreda vFranciji so februarja ohranili status člana tekmovanjaChallenge prve kategorije. Na evropskem klubskemprvenstvu skupine C-2 na Portugalskem so zasedliprvo mesto in napredovali v višjo kakovostno skupino.Osvojili so naslov državnega in pokalnega prvakaSlovenije v hokeju na travi. Prvi pa so bili tudi po rednemdelu srednjeevropske Interlige.Mitja Horvat Tomaž Horvat Milan Kovačič Boštjan Maček Robert MarkojaHK Pliva LipovciKK LjutomerMihaela Čirič Tina Jureš Urška Potočnik Sonja Roman Mateja Zverla lahko glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom:RMV, presledek, M (za moškega), Z (za žensko) in E(za ekipo) na 2929.Mitja Horvat RMV M A; Tomaž Horvat RMV M B; MilanKovačič RMV M C; Boštjan Maček RMV M D; RobertMarkoja RMV M E; Mihaela Čirič RMV Z A; Tina JurešRMV Z B; Urška Potočnik RMV Z C; Sonja Roman RMVZ D; Mateja Zver RMV Z E; HK Pliva Lipovci RMV E A;KK Ljutomer RMV E B; KK Ljutomer RMV E C; NTKKema Puconci RMV E D; OK Galex Mir RMV E E.Odgovore pričakujemo do vključno sobote, 5. decembra2009. Med prispelimi odgovori bomo izžrebalipet dobitnikov praktičnih nagrad. Pripravili smoožji izbor najuspešnejših tekmovalk in tekmovalcevter predstavnikov moštvenih športov v letu 2009.Moški (po abecednem vrstnem redu)DanpomurskešolskekošarkeMitja Horvat, igralec namiznega tenisa, član NTKKema Puconci, doma iz Murske Sobote, državni reprezentant.Drugo leto zapored je osvojil naslov državnegaprvaka v članski konkurenci, državni prvak jepostal tudi v dvojicah. Sodeloval je na evropskem prvenstvuv Stuttgartu, kjer se je slovenska reprezentancaborila za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Pomemben jetudi njegov prispevek k sedmemu mestu Keme v srednjeevropskisuper ligi.Tomaž Horvat, odbojkar, član OK Galex Mir MurskaSobota, doma v Gornji Radgoni. Nekdanji reprežavnireprezentant. Največji uspeh kariere je zlata medaljana letošnjih sredozemskih igrah v Pescari. Po njegovizaslugi je slovenska reprezentanca na evropskemprvenstvu v Osijeku osvojila bronasta medaljo, v posamičnikonkurenci pa je bil četrti. Na svetovnem prvenstvuna Pragerskem je bil štirinajsti.Robert Markoja, strelec iz Gomilice pri Turnišču,državni reprezentant. Krona njegove kariere jesrebrna medalja na evropskem prvenstvu v Francijis samostrelom na 30 metrov stoje, bil pa je tudi članreprezentance, ki je osvojila bronasto medaljo. S samostrelomna 10 metrov je bil deseti, Slovenija pa četrta.Na evropskem prvenstvu v Osijeku je postal evropskipodprvak s standardno puško, reprezentanca pa jeosvojila evropski naslov v trojnem položaju. Na svetovnemvojaškem prvenstvu v Zagrebu je osvojil srebrnomoštveno kolajno. Na svetovnem pokalu v Milanu seje uvrstil v finale osmerice najboljših. Na sredozemskihigrah v Pescari je z malokalibrsko puško v trojnempoložaju zasedel peto mesto.Ženske (po abecednemvrstnem redu)Mihaela Čirič, rokoborka, članica rokoborskegakluba Finančna točka Ljutomer, doma iz Ljutomera,državna reprezentantka. Je državna prvakinja med članicamiin nima v svoji kategoriji do 51 kg v prostemslogu enakovredne tekmice. Z nastopom na sredo-Ženski košarkarski klub PomurjeSkiny je organiziral v soboto v športnidvorani OŠ I v Murski Soboti danpomurske šolske košarke za deklice.Poleg soboških osnovnih šol so sodelovaleše učenke s Tišine in iz Radenec.Zmagala je ekipa OŠ I MurskaSobota, ki jo vodi Peter Juteršnik,pred OŠ III pod vodstvom PolonceIvančič in združeno ekipo OŠ II M.Sobota, OŠ Tišina in OŠ Radenci načelu s Feto Ismailovičem.Rezultati: OŠ III – ZKŠ 46 : 25, OŠI – OŠ III 50 : 21, OŠ I – ZKŠ 51 : 12.Najboljše strelke – OŠ I: Tina Cvijanović25, Alja Pejčić 22, RebekaDokl 16; OŠ III: Urška Feher 26; ZKŠ:Špela Berič 23. Ob tej priložnosti sose predstavile tudi mlade slovenskereprezentantke Tina Kerčmar in AljaSamec, ki igrata v kadetski reprezentanci,ter Urška Juteršnik, ki igra zadržavno pionirsko reprezentanco.M. J. Mlade zagnane z žogo Foto: Jure ZaunekerKK RadenskaOK Galex Mirolimpijadi mladih na Finskem in za njen nastop na svetovnemkadetskem prvenstvu v Budimpešti, čeprav jeizpadla v drugem krogu.Sonja Roman, atletinja s Hodoša, državna reprezentantkana 1500 in 3000 metrov. Kot dobitnica bronastemedalje na letošnjem evropskem dvoranskemprvenstvu v Torinu je dosegla največji uspeh v svojikarieri. Svojo odlično formo je potrdila tudi na svetovnemdvoranskem vojaškem prvenstvu in svetovnemprvenstvu v Berlinu, kjer se je uvrstila v polfinale. Jetudi državna prvakinja na 800 metrov. Z novim državnimrekordom (4:02,13) na 1500 metrov je izboljšaladosežek Jolande Čeplak.Mateja Zver, slovenska nogometna reprezentantka,članica ŽNK Pomurje Beltinci, doma iz Gornje Bistrice.Kot kapetanka slovenske članske reprezentancaže drugo leto zapored uspešno igra v islandski ženskinogometni ligi. Z 20 zadetki je druga najboljša strel-GLASOVNICA Pomurski športniki leta 2009Moški:1.2.3.Ekipe:1.2.3.Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene originalne glasovnice.NTK Kema PuconciKasaški klub Ljutomer. Najstarejši tovrstni klub vSloveniji je vstopil v 135. leto uspešnega dela pri reji kasaškihkonj in prirejanja kasaških dirk. Na hipodromu vLjutomeru je bilo letos osem dirk, med njimi pokalnadirka za memorial generala Rudolfa Maistra, kvalifikacijeza slovenski kasaški derbi in prvenstvo triletnikov, zakonec sezone so pripravili še prvenstvo dveletnih kasačev.Povsod so prednjačili ljutomerski kasači.Kegljaški klub Radenska. Z enkratnim dosežkom,drugim mestom v državi, so se kegljači Radenskeuvrstili na evropsko pokalno tekmovanje in s petimmestom dostojno zastopali slovenske barve. Polegnajboljšega tekmovalca Milana Kovačiča so v moštvuše Ivan Borovič, Mladen Emeršič, Mirko Harc, BrankoMarinič in Robert Rožanc. V ozadju pa je kot siva eminencalegenda svetovnega kegljanja Miro Steržaj.Namiznoteniški klub Kema Puconci. Že vrstolet so v vrhu slovenskega namiznega tenisa. Takoje tudi v tej sezoni, ko se skupaj z Mariborčani borijoza laskavi naslov državnega prvaka. Na prejšnjem državnemprvenstvu so bili Pucončani tretji. Prijetno sopresenetili s prvim mestom v slovenskem pokalnemtekmovanju. Ob trenerju Štefanu Kovaču sestavljajoekipo Mitja Horvat, Zvonko Plohl, Bojan Ropoša inDominik Škraban.Odbojkarski klub Galex Mir. Spada prav v vrhslovenske odbojke. V letošnji sezoni se je okrepil s TomažemHorvatom in Igorjem Žitnikom, zato so njihovicilji dokaj visoki. Želijo se uvrstiti med prve štiri v ligiin s tem v končnico prvenstva za osvojitev naslova državnegaprvaka. To velja tudi za pokalno tekmovanje,kjer so se že uvrstili v četrtfinale.Milan JeršeŽenske:1.2.3.Moj naslov:

20 ŠPORT3. december 2009 –MINULI TEDENStrelstvoV Ljubljani je bila 2. kontrolna tekmaza sestavo državne reprezentance.Med člani je bil s standardnozračno puško Robert Markoja(Turnišče) s 588 krogi drugi, GorazdKocbek (J. Jurkovič) tretji,Dušan Ziško (Tišina), oba po 585,peti, Gregor Maučec (Turnišče)pa osmi (583). Pri mladinkah jebila Špela Mihalič (388) tretja,Saša Marija Ratnik (obe Tišina) pašesta (385). Pri mladincih je bilMitja Černi (Gančani) šesti (572).S pištolo je bil pri članih 7. DominikVnuk, 563, pri mladincih pa 5.Gregor Zver (oba Turnišče), 534.SD Kolomana Flisarja Tišina je na8-steznem strelišču na Tišini pripravilo3. turnir regijske pionirskelige. Ekipno so zmagali domačinis 528 krogi, tretje je biloTurnišče (515). Pionirji: 1. PrimožSeršen (188), 2. Aljoša Draškovič(oba Turnišče), 182, 3. Žan Kelenc(Črenšovci), 179. Pionirke: 1. TinaNovak (Ormož), 181, 2. Betina Partl(Tišina), 178. (M. J.)Rokomet9. krog 2. DRL vzhod: Arcont Radgona– Dobova 24 : 31, Drava Ptuj– Pomurje 33 : 25.Radgonski rokometaši so doživeliprvi letošnji poraz na domačemigrišču. Po izenačenem prvem polčasu(13 : 14) je sredi drugega sledilodeset črnih minut domačinov,ko je Dobova dosegla delni izid 11: 1 in tekma je bila odločena. Strelciza Arcont: Zorko 7, Kotnik in B.Žinkovič po 5, Petraš 3, Mesarič 2,L. Klun in M. Žinkovič. Strelci zaPomurje: Čerpnjak 8, Ščavničar inD. Smodiš po 5, Kozelj 3, Titan 2,A. Smodiš in Šavel. (N. K., M. J.)Košarka8. krog 1. italijanske lige: Benetke– Priolo 79 : 49 (Jokićeva 2). Benetkeso druge. (T. G.)8. krog 2. SKL vzhod: RadenskaCreativ – Union Olimpija ml. 77: 72 (19 : 22, 24 : 13, 11 : 25, 23 :12). Strelci: Majc 24, Juteršnik 18,Grušovnik 11, Novak 6, Meško 7,Pok 5, Pavlovič 4, Šuran 2. Tekmoso bolje začeli gostje, v drugi četrtinipa je prišlo do preobrata.Po zaslugi dobrega skoka v napaduso domačini odšli na odmor sprednostjo 8 točk (43 : 35). V tretjičetrtini ponoven padec v igrigostiteljev, ki so morali znova lovitizaostanek. Tedaj pa je stopil nasceno Nejc Juteršnik, ki je z nekajuspešnimi meti izza črte dokončnoprevesil tehtnico na domačostran.3. krog pomurske lige: PŠK LjutomerII – Beltinci 78 : 82 po dvehpodaljških (Preglej 18; Novak 21),Paloma Sladki Vrh – PŠK Ljutomer73 : 84 (L. Cehnar 26; Domajnko34), Sobota – G. Petrovci 63 : 64(Skandali 19; Ismajlovič 18). Vrstnired: Lindau Lendava, G. Petrovciin PŠK Ljutomer I po dve zmagi.14. krog super lige, pionirke: PomurjeSkiny – Novo mesto 56 : 32(Jana Vrbančič in Urška Juteršnikpo 17). Uvrstile so se na finalniturnir najboljše četverice v Sloveniji.6. krog 1. SKL vzhod, mladinke:Merkur – Pomurje Skiny 84 :42 (Maja Smodiš 14, Eva Dora 11).(M. J.)Na mednarodnem turnirju v Zalaegerszeguje bila DSŠ Lendavadruga. Izidi: Gimnazija Kolcsi –DSŠ Lendava 82 : 59, Paterdomb –DSŠ Lendava 40 : 57, Paterdomb –Gimnazija Kolcsi 52 : 79. (F. H. M.)BoksNa 29. mednarodni reviji za zlatorokavico na Ptuju si je glavnonagrado prislužil Mitja Dišič izČernelavec, ki so ga po zmagi nadHrvatom Markom Rupčićem vdvoboju poltežke kategorije (do81 kg) razglasili za najboljšega boksarja.(M. J.)PikadoNa Haukovem memorialu v hoteluJeruzalem v Ljutomeru jezmagal Jože Vavtar (Nato), četrtije bil Polde Slanič (Top Gun),pri ženskah pa Iris Furjan (Divjemačke) pred Viktorijo Klaneček(Top Gun). V klasičnem pikaduje bil prvi Andrej Gorjak (TopGun). (M. J.)4. rang turnir PZP v Lomanošah:1. Danijel Cegnar (Tornado), 2.Norbert Kuhar (Friend's team),3. Ivo Kolar (Pušča).5. turnir dvojic v Lendavi: 1. DavorHorvat/Ivo Kolar (oba Pušča),2. Damir Hajdinjak/CirilFlegar (oba Friend's team), 3.Ludvik Kiraly (Lendava)/LadislavVöröš (Čentiba).5. krog vzhodne pomurske lige:Čenč – Balinček 7 : 18, Osa – Mažibar II 19 : 6, Picolo – Viktorija 21: 4, Čarne vrane – Aladin 11 : 14,Maži bar I – F-1 Dokležovje 19 : 6.Vrstni red: Balinček, Osa, Picoloin Maži bar po 8. (T. G.)JudoNa mednarodnem turnirju za pokalNagaoke v Ljubljani so zmagali:cicibani Aleksander Ferenčak(36 kg), Jan Lukač (30 kg), UrbanGruškovnjak (38 kg), Tilen Kramar(33 kg) in Hana Mazouzi (35kg), st. deklica Sanja Čahuk (nad63 kg) in kadet Sašo Šarčevič (50kg). Drugi so bili Mateja Krpič,Tim Kovačič in Uroš Kavčič, tretjipa Aleks Morčič, Gabriel Zadravec,Rok Kovačič, Teo Toplakin Mitja Virag (vsi JK M. Sobota).Prva je bila tudi kadetinja KBVLendava Martina Balažic (70 kg),druga pa Marko Čirič in Alen Šernek.Srebrno medaljo je osvojilNiko Gorjan, bronasto pa MajaAdanič in Darko Nemec (oba JKLendava). Od ljutomerskih judoistovje bila prva ml. deklica ŽivaPotočnik (52 kg), druga sta bilaHana Prelog in Tilen Semenič, tretjipa Tadeja Arkinič, Uroš Vozličin Alen Bolkovič. (M. J., F. B., N. Š.)RokoborbaV Murski Soboti je bilo DP v grško-rimskemslogu. Sobočani soosvojili kar 10 naslovov državnihprvakov. To so postali: Daniel Kočar(42 kg), Alen Gerendaj (46kg), Aleš Ivanuša (54 kg), JureKoudila (58 kg), Žan Rogan (76kg), Jure Petovar (85 kg), vsi v kadetskikonkurenci, pri članih paJure Koudila (55 kg), Mitja Sečko(74 kg), Jure Kuhar (84 kg) inDejan Šernek (96 kg). Druga stabila Mihael Pojbič in Mitja Sečko,tretja pa Blaž Oršoš in Žan Rogan.Iz kluba KD Finančna točka Ljutomerso zmagali: Tomaž Kodela(49 kg) in Uroš Hlebec (69 kg)pri kadetih ter član Niko Horvat(120 kg). Druga sta bila LukaŠtampar in Marko Horvat. (M. J.)KarateNa mednarodnem turnirju v Ljubljanista bila tretja malček BlažVogrin - Kavčič in veteran BorisMauko (oba Shotokan karateklub G. Radgona). (M. J.)Namizni tenis8. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:Animus Markišavci –Kema veterani 1 : 9, Sebeborci –Kema mladi 2 : 8, Jelenov hram– Čobi bar Beltinci 5 : 5, Alf M.Sobota – Sobota veterani 1 : 9,Live bonus Lendava – Meho Bakovci7 : 3, Spin Mala Nedelja –Sebeborci 10 : 0 b. b. Vrstni red:Kema veterani 15, Jelenov hram14, Sobota veterani 13. (M. J.)Šah3. krog štajerske kadetske lige vRušah: 1. Jernej Skuhala (6,5), 3.Luka Skuhala (5,5), 4. BarbaraSkuhala (5). (M. J.)Zmagoviti niz GalexaMira se še nadaljujeRazpoložen Tot ob mreži Foto: Jure ZaunekerMINULI TEDENBadmintonNa 1. pozivnem članskem turnirjuv Zg. Kungoti je predstavnicaBK Mladost Lendava SabinaMagyar zasedla deveto, v ženskihdvojicah pa z Nino Kotar (Bit LJ)tretje mesto. (F. B.)TenisNa 1. letošnjem turnirju v Litijije bil 13-letni Žiga Gaber iz Černelavec,član TK Maxi Ljubljana,drugi. V finalu je z 1 : 6 izgubil s1. nosilcem Rokom Križajem izIdrije. (T. G.)ModelarstvoZadnja tekma v F-1 v Prečni priNovem mestu: 6. Bojan Gjerek, 8.Boštjan Bagari (oba AK M. Sobota).Skupno je Bagari tretji. Mladinci:2. Rok Šiftar (Štart Polana), 4.Miha Lemut (DM Pomurja). (T. G.)Invalidski šport2. krog državne lige v kegljanjuza paraplegike v Sl. Bistrici: 1.MB, 2. LJ, 3. Pomurje. Veterani: 1.Ludvik Škraban, 2. Anton Simonič,4. Franc Borovnjak. Tetraplegiki:3. Slavko Dunaj; ženske: 2.Marta Janežič. (T. G.)V 11. krogu 1. DOL RadenskaClassic je bil v Murski Sobotiveliki derbi državnega prvenstva.Pri Galexu Miru je namrečgostovalo vodilno moštvo nalestvici Ekipa Marchiol Vodi izPrvačine. Potem ko so v četrtfinaluslovenskega pokala izločilievropskega ligaša SalonitAnhovo, so soboški odbojkarjiprizadejali poraz tudi drugemuprimorskemu moštvu.Pred 150 gledalci v športni dvoraniOŠ I – sodila sta David Gril(Pekre) in Sanja Miklošič (Maribor)– je bil rezultat 3 : 0 (28,21, 22) v korist domačih.Galex Mir: Horvat 10, Kerec, Žitnik2, Marič 9, Pavič 7, Flisar 6, Novak,Tot 13, Fujs, Hrastovec, Ajlec.Ekipa Marchiol Prvačina: Grut 12, B.Krivec 3, Basaneže 2, Orel 3, Čabarkapa9, Pepić 15, Sirk, Gjorgjevski, L.Krivec, Šmuc, Bregant, Koncilja.Soboški odbojkarji so prikazalizares všečno igro, saj v moštvu nibilo slabega igralca. Zato so vsi zaslužniza veliko zmago, s katero sose povzpeli na tretje mesto prvenstvenelestvice. Začetek srečanjaje pripadel domačinom, saj so vodilivse do konca niza, ko so gostjecelo povedli in imeli prvo zaključnožogo. Nato pa je bila prava dramavse do izida 29 : 28, ko je gostujočiigralec Basaneže dobil karton,kar je pomenilo zmago domačih vprvem nizu. Tudi v drugem nizu jebilo precej časa izenačeno. Šele vkončnici so Sobočani prevzeli vajetiv svoje roke in dobili niz. Potemko je v tretjem nizu gostujočitrener Vuković dobil karton, si odbojkarjiiz Prvačine niso več opomogli,čeprav so poskušali na vsekriplje rezultat preobrniti sebi vprid. Ob bučnem navijanju navdušenihgledalcev so gostitelji podobri uri in četrt dosegli zelo pomembnozmago v boju za vrh prvenstvenelestvice.Igralec Galexa Mira Tomaž Horvat:»Že po dveh tekmah s Salonitomsmo se zavedali naše kakovosti, karsmo morali še dokazati pred domačopubliko. Na tej tekmi si vsi domačiigralci zaslužijo pohvalo, saj v moštvuni bilo nobenega slabega člena.Tudi tistih nekaj slabih trenutkov vprvem nizu smo prebrodili in zasluženozmagali s 3 : 0. Zdaj nam bo vnadaljevanju tekmovanja lažje. Opažase, da smo na treningih dobrodelali in razčistili nekatere zadeve,ki so nas ovirale na začetku sezone.Naša forma je v velikem vzponu,zato lahko igramo še bolje.«Trener ekipe Marchiol Vodi MijoVuković, stari znanec soboške odbojke,je dejal: »Zaradi odlične igreGalexa Mira ta poraz našega moštvani kako večje presenečenje.Pričakovali smo težko tekmo, domačinipa so dokazali, da so na domačemparketu nepremagljivi. Pritem mi nismo zaigrali dovolj dobro,kar pa ne zmanjšuje zasluženezmage Sobočanov. Na tej tekmismo dobili kar tri rumene kartone,vendar ne zaradi naših napak, ampaksodniških. To pa ni bistvenovplivalo na dokončen rezultat.«Drugi rezultati: MOK Krka –Svit Unimetal 3 : 2, Calcit Kamnik– UKO Kropa 3 : 1, SIP Šempeter –MTB Maribor 3 : 0, Duol Olimpija –Astec Triglav 3 : 0.Pari 12. kroga: Astec Triglav –Galex Mir, Duol Olimpija – UKOKropa, Ekipa Marchiol Vodi – MOKKrka, Svit Unimetal – SIP Šempeter,MTB Maribor – Calcit Kamnik.Nesrečen porazPucončankMarchiol 11 9 2 28 : 9 26Kamnik 11 9 2 29 : 12 26Galex Mir 11 7 4 26 : 12 23Triglav 11 7 4 24 : 15 21Šempeter 11 6 5 21 : 19 19Kropa 11 5 6 21 : 23 16Duol 11 5 6 18 : 23 14Krka 11 4 7 15 : 28 10Svit 11 2 9 13 : 29 7Maribor 11 1 10 6 : 31 38. krog 2. DOL (ž): MZG Grosuplje– Kema Puconci 3 : 2 (-21, -21,16, 14, 16).10. krog 3. DOL vzhod II (ž): GalejaMB – ZM Ljutomer 3 : 0 (16, 16,24), DŠR M. Sobota – DŠR M. SobotaII 3 : 0 (15, 12, 16). Vodi DŠR M.Sobota (30).7. krog 3. DOL vzhod (m): Beltinci– Nigrad MB. Vodi Vuzenica(14), 3. Beltinci (10).Še prijateljska tekma: DŠR M. Sobota– Benedikt 3 : 0, kar je presenetljivazmaga proti drugoligašu.Odbojkarskipokal: Sobočanipresenetili KanalceV povratni tekmi četrtfinala pokalaSlovenije so odbojkarji GalexaMira iz Murske Sobote nepričakovanoizločili »evropski« Salonit Anhovo.Potem ko so v prvi tekmiSobočani na domačem igrišču zmagalis 3 : 2, so v drugem srečanju vKanalu to prednost uspeli obdržati,čeprav je bila resda minimalna.Salonit je sicer v nizih zmagal s 3: 2 (-21, 15, -15, 18, 13), vendar jedosegel manjše število točk kot Sobočani,ki bodo po štirih letih spetudeleženci sklepnega turnirja.Drugi izidi povratnih tekem:ACH Volley – Duol Olimpija 3 : 0(1. tekma 3 : 0), Ekipa – Ekipa MarchiolPrvačina – SIP Šempeter 3 : 0(3 : 0), Calcit Kamnik – Astec Triglav3 : 2 (3 : 0). Polfinalni srečanji(29. decembra): Galex Mir – CalcitKamnik, ACH Volley – Ekipa MarchiolPrvačina. Finale (30. decembra):zmagovalca polfinala.Sicer pa so srečanje v Kanalu boljezačeli soboški odbojkarji, ki soprvi niz dobili s 25 : 21. Drugi nizje s 25 : 15 pripadel domačinom.Toda to igralcev Galexa Mira nipreveč zmedlo, saj so tretji niz odločiliv svoj prid z istim rezultatom.V četrtem in petem nizu pa so spetprevladovali igralci Salonita, ki pajim ni uspelo preprečiti uvrstitveSobočanov na finalni turnir.Milan JeršeSlovesno ob koncu kasaške sezoneNajuspešnejša Slavič in KK LjutomerZveza društev kasaške centraleSlovenije je v Kamniku pripravilaslovesnost ob koncu letošnje kasaškesezone na slovenskih hipodromih.Bilo je 21 tekmovalnih dni s145 posameznimi dirkami. Ob tejpriložnosti je predsednik Ciril Smrkoljpodelil priznanja najboljšimv letu 2009. Med vozniki je laskavinaslov znova pripadel vrsto letMarko Slavič prejema priznanje iz rok Cirila Smrkolja. Foto: Niko Šoštaričnajboljšemu slovenskemu voznikuljutomerskega kluba Marku Slavičuiz Ključarovec. Ta je v 49 nastopihdosegel 14 zmag, poleg tega se ješe trikrat uvrstil na drugo in šestkratna tretje mesto. Kar 31-krat seje uvrstil na mesta, ki prinašajo denarnenagrade. Med voznicami jeprvo mesto pripadlo Nini Lovrenčič(KK Lenart), ki je v šestih nastopihzasedla eno prvo in dve drugimesti.Med klubi je po pričakovanjuprvo mesto zasedel KK Ljutomer.Ljutomerčani so se z uspešno organiziranimiosmimi tekmovalnimidnevi letošnje sezone na slovenskihhipodromih veselili zmag na59 dirkah.N. Š.

– 3. december 2009 ŠPORT21Maučec trener Mure 05Od ponedeljka ima ND Mura05 novo strokovno vodstvo. Vupravnem odboru soboškegadrugoligaša so se odločili, daza vodjo novega strokovnegavodstva imenujejo izkušenega64-letnega trenerja Stanka Maučeca,ki je nekoč že deloval vFazaneriji, pri Potrošniku Beltinciin lendavski Nafti v 1. slovenskinogometni ligi, bil pa jetudi trener slovenske amaterskereprezentance.Kasneje je bil v 2. slovenski ligitrener nogometašev Turnišča, Bakovecin Križevec. Uveljavil se jetudi kot trener v Avstriji. Nazadnjepa je bil pred štirimi leti trener NKBeltinci. Je profesor športne vzgojena Srednji poklicni in tehniškišoli Murska Sobota in višji trenernogometa s PRO licenco. Tako sen o g o m e t Nafta v gosteh ugnala RudarjaStadion Ob jezeru v Velenju,600 gledalcev, sodnik:Slavko Vinčič (MB), strelec:0 : 1 Volaš (25). Rumeni kartoni:Mešić, Pokleka, Golob,Stojnić; Čeh.Rudar: Savić, Pokleka, Dedić(Mahmutović, 78), Stojnić, Sulejmanović,Tolimir, Golob, Tomažič-Šeruga(Kreft, 46), Mešić, Grbić(Lo Duca, 64), Al. Mujaković.Nafta: Murko, Buzeti, Zemljič,Caban, Ošlaj, Bunc, Am. Mujaković(Gerenčer, 89), Vassiljev, Čeh,Volaš (Repina, 71), Miljković (Bukovec,57).Igralci Nafte so presenetili svojeprivržence z zmago nad vednoneugodnim Rudarjem. S to zmagoso se Lendavčani približalisredini prvoligaške razpredelnice.Čeprav so se nekateri igralcipo kaznih in poškodbah vrnili vRudarjevo moštvo, je bila zasedbaMarijana Pušnika še vednozdesetkana. Kljub temu so v Velenjuželeli prekiniti niz treh zaporednihporazov, a je že po prvempolčasu kazalo povsem drugače.po 19 letih vrača v Muro, kjer je začelsvojo trenersko kariero in tukajjo namerava tudi končati.Vrača se tudi Zlatko Gabor, ki jeMuro 05 že vodil, in bo skupaj znekdanjim kapetanom črno-belihFerijem Cifrom pomočnik trenerja.Gre za trojico, ki bo v spomladanskemdelu prvenstvene sezones klopi vodila nogometaše NDMura 05, ki so po prvem delu natretjem mestu, ne skrivajo pa prvoligaškihambicij. Kot pravi StankoMaučec, želi ustvariti mlado perspektivnoekipo iz domačih igralcev,predvsem mladincev in igralcev3. lige. Do 10. januarja, ko bodozačeli s pripravami na spomladanskidel prvenstva, bodo treniralidvakrat tedensko in si nabirali potrebnokondicijo.M. J. Stanko Maučec Foto: Nataša JuhnovLendavčani so bili namreč boljši,nevarnejši tekmec, le Savićupa se lahko soigralci zahvalijo,da vodstvo Nafte ni bilo izdatnejše.Velenjski vratar je že v 3. minutiodlično posredoval po kotuNafte, nato je zadetek preprečilČehu, že po vodilnem zadetkupa je dobil tudi dvoboj z AmelomMujakovićem. Toda v 25. minutije le klonil. Po prostem streluz leve strani, ki ga je izvedel Vassiljev,je bil v gneči najspretnejšiVolaš. Domači so imeli le enoresno priložnost, žogo po Sulejmanovićevemposkusu z glavoso gostujoči branilci odbili z golovečrte.V drugem polčasu so najprejzagrozili domači igralci prek AlemaMujakovića, v 53. minuti pa jepovišanje Naftinega vodstva poMiljkovićevem strelu preprečilavratnica. Do konca tekme so gostječuvali vodstvo, domači pa so zmenjavami skušali preobrniti potektekme. Toda to jim ni uspelo,tudi po zaslugi neučinkovitosti.Naftin vratar Murko se je posebejizkazal v 70. minuti, ko je izjemnoposredoval po Mešićevem strelu.Sicer pa sta do konca tekme poskusilaše Mujaković in Kreft, a staoba merila mimo cilja.Trener Nafte Nebojša Vučičević:»V Velenje smo prišli igrat nogomet,nismo imeli kaj izgubiti.Naša visoka postava je bržkonepresenetila gostitelje, s takšnimpristopom smo si pripravili štiriizredne priložnosti, od katerihsmo eno izkoristili. V nadaljevanjusmo nekoliko padli, domačiniso prevzeli pobudo, a najpomembnejšeje spoznanje, da smoosvojili ves izkupiček.«Trener Rudarja Marijan Pušnik:»Zgodila se je ponovitev zadnjihtekem pred domačimi navijači.Imeli smo svoje priložnosti,ki jih nismo izkoristili, in če nezadeneš, pač ne moreš pričakovatiuspeha. Zmaga gostov je zaslužena,toda svojim fantom nimamničesar očitati. Pristop jebil pravšnji, želeli so si uspeha,žal se nam ni izšlo.«Feri Horvat M.š p o r t n i p l e sSestriRupnikuspešniV Riesi v Nemčiji je bilo svetovnoprvenstvo v show dancu,ki se ga je udeležilo več kot30 držav in 2.000 tekmovalcev,med njimi Teja in Sandra Rupnikiz Murske Sobote, ki stasi nastop zagotovili z zmago nadržavnem prvenstvu. Na koncusta med mladinskimi parikončali na 8. mestu in tako naslovuevropskih podprvakinjdodali še en vrhunski rezultat.»Z rezultatom sem izrednozadovoljen. Sta v obdobju rasti,tako da smo imeli pri dvigihin obratih nekaj težav, sajse pozna vsaka malenkost, kersta imeli težko koreografijo.V polfinalu sta naredili napako,vendar je rezultat še zmerajodličen. Sicer pa je biloprvih 10 parov tako izenačenih,da bi lahko zmagal katerikoli.Malo nam je zmanjkalotudi sreče. Naš cilj sezone jepovsem izpolnjen. Naposledsmo celo zmagali in osvojilievropsko medaljo. Sedaj pa šetak rezultat na svetovnem prvenstvu!«je povedal trener PŠZeko Dejan Zečević.M. J.NOGOMET1. SNL Olimpija že druga19. krog: Rudar – Nafta 0 : 1 (0 : 1), Olimpija – Interblock 2 : 0 (0 : 0),Maribor – Hit Gorica 3 : 1 (1 : 0), Domžale – Labod Drava 2 : 0 (1 : 0),Luka Koper – CM Celje preloženo. 21. krog (včeraj): Maribor – Nafta.Pari 20. kroga: Nafta – CM Celje (sobota ob 13.30), Interblock – Domžale,Hit Gorica – Olimpija, Labod Drava – Luka Koper, Rudar – Maribor.Koper 18 10 5 3 26 : 19 35Olimpija (-2) 19 10 2 7 29 : 17 30Maribor 18 9 2 7 32 : 25 29Rudar 19 9 2 8 28 : 28 29Celje 18 7 5 6 29 : 28 26Domžale 19 7 5 7 26 : 33 26Nafta 19 7 4 8 30 : 33 25Interblock 18 6 3 9 23 : 25 21Gorica 19 5 5 9 29 : 32 20Drava 19 4 5 10 18 : 30 17Južna Afrika kroji razporedJesenski del 1. SNL se bo zaradi uvrstitve slovenske nogometne reprezentancena svetovno prvenstvo 2010 v Južnoafriški republiki podaljšalza dva kroga. Tekme 21. kroga so odigrali že včeraj, tekme 22.kroga pa bodo v sredo, 9. decembra. Neodigrane tekme jesenskegadela prvenstva bodo na sporedu 12. ali 13. decembra. Spomladanskidel prvenstva se bo začel, kot je bilo predvideno, 20. februarja 2010.Prvenstvo se bo končalo 16. maja prihodnje leto, torej en teden predprvotnim programom.16. krog 1. SML: Mura 05 – CM Celje 1 : 1 (Bohar). Vodi Maribor (35),14. Mura 05 (11).16. krog 1. SKL: Mura 05 – CM Celje 1 : 3 (Lotrič). Vodi Maribor (36),8. Mura 05 (21).17. krog U-14 vzhod: Mura 05 – Aha Emi Sl. Bistrica 2 : 1, Nafta – Rudar1 : 2. Vodi Maribor (49), 4. Tehnostroj Veržej (30), 7. Mura 05 (27), 11.Nafta (16). (M. J.)Na povratnem srečanju trenerskih organizacij Murske Sobote in Mariboraso bili boljši gostje, ki so zmagali z 8 : 5 (5 : 1). Strelci za domače:Vlaškalič 2, Rous, Škaper in Ivanič, za Mariborčane pa Karanovič in Faturpo 3, Šimac in Grgan. (F. H. M.)Mali nogomet Številni turnirji1. krog zimske lige MNZ Lendava: PP Lendava – NK Petišovci 1 : 3, TorcidaLakoš – Ribiški dom MDNS 5 : 4, La Storia Hotiza – 1926 RedicsKSE 2 : 1, Domača restavracija Kobilje – Pal Media 0 : 2, Čentiba – Naftaveterani 5 : 1. (M. J.)V organizaciji KMN Swing, ki deluje v okviru ŠD Radenci, bo v sobotov športni dvorani v Radencih jubilejni 10. turnir. Tekmovalo bo 18ekip. V soboto, 12. decembra, ob 9. uri pa bo v športni dvorani pri OŠIvana Cankarja v Ljutomeru 10. mednarodni turnir Memorial JankaMakoterja. (O. B., M. J.)Sobota, 5. decembra: Planinski pohod in ples. Organizator: PD Matica M.Sobota. Informacije: 02 542 10 53.Nedelja, 6. decembra: Miklavžev pohod. Organizator: PD Matica M. Sobota.Informacije: 02 542 10 53.Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.š a h Nepričakovana zmaga BuzetijaFoto: Jure ZaunekerŠahovsko društvo RadenskaPomgrad je organiziralo v hoteluDiana v Murski Soboti že 20. turnirv pospešenem šahu. Igralo seje 9. kol po švicarskem sistemus časom razmišljanja 10 minut +5 sekund za potezo na igralca.Skupni nagradni sklad je znašal1.130 evrov, nagrada za zmago-valca pa je bila 250 evrov. Sodelovaloje 40 igralk in igralcev, tokratbrez šahistov iz sosednje Hrvaškein Madžarske. V domači konkurencije slavil mladi mojstrski kandidatJernej Buzeti, ki je zbral 7,5 točke.Za njim sta se zvrstila mednarodnamojstra Domen Krumpačnik (7) inMiran Zupe (6,5). Sledijo: TomislavGruškovnjak (6,5), po 6 točk pa sodosegli Denis Gjuran, Jože Vučko,Kristjan Žalig in Toma Omahna. Nagrajeniso bili tudi najboljši igralci vdrugih kategorijah. Najboljša šahistkaje Lea Števanec, senior Milan Jerše,mladinec Matej Titan, kadet paNino Cmor.M. J.Novoustanovljeno smučarsko društvo Štrk iz Murske Sobote je organiziralo v telovadnici OŠ III prvi letošnji sejem rabljenein nove smučarske opreme. Obiskovalcem so bili z nasveti na voljo tudi smučarski učitelji. Z odzivom so bili dokajzadovoljni, največje zanimanje pa je bilo za smuči in smučarske čevlje. V soboto med 9. in 13. uro bo podoben sejem,ki ga organizira SK Prekmurje, v dvorani OŠ I v Murski Soboti. Uro krajši pa bo sejem v dvorani radgonskega gasilskegadoma, ki ga pripravlja SK Radgona. M. J.n a m i z n i t e n i s Žibratu pomurski finaleNa prvem odprtem državnemturnirju za člane v Cerkljah na Gorenjskemje nastopilo 97 igralcevin igralk iz 24 klubov, tudi 13 Pomurcev.Z izjemo državnih reprezentantovMitje Horvata in UrošaSlatinška so nastopili vsi najboljšislovenski igralci. Pomurci so doseglilep uspeh, ker so se trije uvrstiliv četrtfinale. Najuspešnejšasta bila Jan Žibrat in Bojan Ropoša,trenutno najboljša pomurskaigralca, ki sta se uvrstila v finale.Žibrat je v četrtfinalu premagalPiljka s Ptuja (4 : 2), v polfinalu paZafoštnika iz Maribora (4 : 2), Ropošaje bil v četrtfinalu boljši odTomaža Roudija (4 : 0), v polfinalupa od Golavška iz Rakeka (4 : 1).Zelo zanimiv finalni obračun jedobil Žibrat (4 : 2) in tako dosegelsvojo prvo zmago na državnihčlanskih odprtih in TOP-turnirjih.Tudi Ropoša je dosegel z drugimmestom svojo najboljšo uvrstitevna tovrstnih turnirjih. Roudi seje uvrstil med osmerico, med najboljših16 pa Dominik Škrabanin Zvonko Plohl, ki pa je razočaralkot drugi nosilec, saj je v osminifinala nepričakovano izgubil sTvrdkovičem. V finalno skupinoso se uvrstili mladi Ervin Železen,Tomaž Pelcar in Gorazd Horvatter pri dekletih Andreja Lupša.M. U.Utrinek s turnirja Foto: Jure Zauneker

22Z gumpiči se učimo tujih jezikovLikalnikJe mali gospodinjski aparat, s katerim s pomočjo toplotein pare zmečkane in zgubane hlače, srajco ali druge oblekespremenimo v gladke in zlikane. Nekoč so likalniki namestona elektriko delovali tako, da so kovino segrevali na vročipeči ali so v likalnik dali žerjavico. Pri sodobnih likalnikihlahko uravnavamo temperaturo glede na tkanino, prej pa seje hitro zgodilo, da je nastala luknja v obliki likalnika. Dandaneslikalniki izgubljajo delo, saj šivajo take srajce, ki jih nitreba več likati. Likanje sodi med najbolj osovra- ženagospodinjska opravila. Likamo pa si tudi lase,da bi bili ravni. Gumpiči se spominjajo svojegaprednika, ki je padel pod likalnik inpostal tako tanek kot list papirja.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerzeMurska Sobota, za esperantoskrbi Jovan Mirkovič, gumpičepa ilustrira mag. Marjan Vaupotič.Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskemvalu v oddaji Mali radio, ki je naAngleški jezik: iron (ajrn)sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.Nemški jezik: das Bügeleisen (das bügelaizen)Madžarski jezik: a vasalógép (vašalogep)Španski jezik: la plancha (la planča)Tiha šolaItalijanski jezik: il fero da stiro (il fero da stiro)V tihi šoli je lepo, vsi marljivi,pridni smo, le redko klepetamo,če pa že, pa šepetamo.Učiteljica nas pohvali,ker zadovoljna je z nami,mi imamo se lepo,saj se razumemo.Če bi v naši šoli resvse tako tiho bilo, bi, priznajmo,preveč dolgočasno bilo.Karolina Vöröš, OŠ BogojinaMiklavžLeto je naokrog prišlo,spet Miklavž prihaja k nam.Vsi se ga veselimoin otroci k njemu hitimo.Majhni se parkeljnov bojimo zelo,a nas prijazni angelčki potolažijo.Darila bomo dobiliin se jih razveselili.Saj Miklavž prihaja vsako leto k nam,da nam polepša naš dan.Lea Antolin, 4. razred, OŠ OdranciFrancoski jezik: le fer a repasser (le fer a repase)Esperanto: gladilo (gladilo)Foto: B. B. P.Iva Vidovič je stara šele pet let, pa je že »slavna« ilustratorka.Na naslovnici publikacije Veliki nemarni škornji, kiso jo skupaj s projektom EkoŠKRAT predstavili v torek, 24.novembra, v prostorih Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti,je namreč prav njena slika jesenskega gozda. Izdelki otrokiz vrtcev in šol iz Turnišča, Murske Sobote, Fokovec in Tišineso bili na ogled v medgeneracijski hiši v Ulici ŠtefanaKovača 20.B. B. P.3. december 2009 –Na OŠ Veržej izdelali Unicefove punčkeZa otroke, ki nimajote srečeVsi otroci nimajo tega, karsi zamišljamo kot običajnootroštvo: staršev, igrač, hrane,pa tudi zdravnika, zdravilin šole. Člani Unicefovegakrožka na OŠ Veržej čutijo stemi otroki.Vendar ne ostajajo le pri sočustvovanjuz njimi, že v naslednjemtrenutku pa bi se prepustilisvoji igri. Pripravljeni so tudipomagati in narediti kaj dobregaza te otroke. Zato so se tudi vtem šolskem letu vključili v Unicefovprojekt Unicefova punčkain izdelali kar 23 punčk. Vsakapunčka je vredna 20 evrov, s temdenarjem pa lahko cepijo enegaotroka proti petim nalezljivimboleznim. »Veseli smo, da našaakcija doživlja pozitiven odziv vožji in širši okolici. Še posebnopa smo hvaležni tistim, ki so posvojilinaše punčke,« je v imenuvseh članov povedala mentoricaMilena Sabotin iz Osnovne šolePrispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronskipošti na naslov nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za stranBarve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Jesen je najlepši časJesen je najlepši letni čas v letu. Jemo kostanj in pijemo čaj.Lahko gremo v gozd in nabiramo gobe, ki jih potem pojemo. Tekamoza zajčki, se vržemo v listje in nabiramo hruške. Tekamo polistju, ga grabljamo in kasneje spet razmečemo. Potem spet pridezima. Ko je zima, ni preveč prijetno, ker se moramo obleči v presnetipuli in žabice.Asja Benčec in Klara Konkolič, OŠ III Murska SobotaKapetanBrundoSredi bleščečega morjav daljavi na robu obzorjamala barka plove.Na njej kapetan Brundokrmilo vrti, malo na levo,pa malo na desno,saj se mu samo smeji.Ob sončnem zahoduzagleda otok medu,k njemu krmilo zavrti,barko priveže,se z medom pogosti.Laura Müler, 5. b, OŠGornja RadgonaFoto: M. S.Veržej. S tem so pomagali le nekajotrokom, ampak če bi jih ševeč naredilo podoben korak, bibilo trpljenja, bolezni in umiranjaotrok po svetu veliko manj. Insvet bi bil lepši in prijaznejši.A. N. R. R.S. P. in A. P.Izračunaj in vpiši rezultat v prazna okenca.Srečanje dveh vrtcevŽe šesto leto zapored so se otroci,starši in pedagoške delavke vrtcav Fokovcih in dvojezičnega vrtcav Prosenjakovcih srečali prirotundi v Selu. »Tega srečanja seveselimo prav vsi, ker s tem osrečimosebe in otroke,« pravijo. Daje pot še zanimivejša, se vsaka skupinazbere pri svojem vrtcu, potempa krenejo na pot proti Selu.Pot si krajšajo s klepetom in opazovanjemnarave, ki se bohoti vvsej svoji lepoti, tako da so kar naenkratna cilju. Letos so bili hitrejšiprijatelji iz Fokovec, a to ni pomembno.Pomembno je, da so sedružili. In še pomembnejše je bilo,kaj vse so prinesli s seboj v nahrbtnikih.Malica se je po dolgempešačenju prav prilegla. Polegsendvičev in sokov je »prilezla« izFoto: B. K. P.nahrbtnika tudi kakšna sladkarija.Med seboj so si izmenjali še darilain vsi skupaj zaplesali na nekaj rajalnihpesmic. Druženje so skleniliz zvonjenjem in veliko obljubo, dase prihodnje leto zopet srečajo.A. N. R. R.

– 3. december 2009 23Kontroverzni film s prekmurskim pridihomVarga ni preprečilosvoboditve TrstaBi lahko bili tudi Ženavci naši?Tudi Vestnik si je ogledalkontroverzni film režiserjaŽige Virca Trst je naš!, v kateremeno od osrednjih vlogigra tudi prekmurski rojakDario Varga. Film je za slovenskerazmere odlično posnetazmes parodije, dramein patriotskega zanosa, ki jepri gledalcih večkrat sprožilaspontan aplavz.Film je ob svoji premieri doživeltakšno zanimanje, da so gamorali ponavljati še štirikrat, sajje bila prva predstava v trenutkurazprodana, preostale pa soprav tako napolnile sodobnoSrednjo dvorano Kosovelovegadoma v Sežani skoraj do zadnjegasedeža. Trst je naš! je zelo razburilitalijanske politike in njihovegazunanjega ministra FrancaFrattinija, toda po ogledu filmaje še bolj jasno, kako smešne innesmiselne so njihove izjave, sajv njem sploh ne nastopajo Italijani,pa tudi Trst ne, razen v simboličnemgovoru. Zgodba namrečDario Varga je komandir Brane. Foto: N. J.govori o kmetu Francu (igra gaGojmir Lešnjak - Gojc, tudi direktorKosovelovega doma), kiv primorskem zaledju rad upri-zarja bitke iz partizanskih časov,s svojo fanatično pripadnostjozgodovinskim partizanskim vrednotamin maršalu Titu pa presedaže vsem. Tako svoji ženi Mariji(Silva Čušin), hčerki Mateji (AnjaDrnovšek) pa tudi policijskemukomandirju Branetu (Dario Varga),ki mu gre v nos, da Franc vsvojem avtu prevaža orožje brezvsakršnih dovoljenj in da počasine loči več meje med uprizarjanjemin resničnim bojem. V odločilnibitki s skupino simpatizerjevnemške vojske pa je tudiBrane nemočen, saj katarzo doživihčerka Mateja, prevzame očetovanačela in postane prava voditeljicanovodobnih partizanov.Tako kot Gojc je tudi Dario Vargatakoj pristal na sodelovanje zmladim režiserjem, tudi sam jedodal nekaj idej pri snemanjufilma, moral je uporabiti pištolo,malce nelagodno pa mu je bilov začetku pri sceni, ko ga moraMateja v diru podreti s konjem.Toda v prispevku o tem, kako sosnemali film, se jasno vidi, kakolahko določen kot kamere prikažesceno dosti bolj nevarno, kotje v resnici.Žiga Virc je študent AGRFT-ja,Trst je naš! je njegovo diplomskodelo, ob polemiki, ki jo je sprožilnjegov 27 minut dolg film,pa se mu kar smeje, saj si Novomeščanprej takšne reklame nitiv sanjah ni predstavljal. »Lahkose zahvalimo ministru Frattiniju,da smo imeli po filmu Titanikv Sežani spet rekorden obisk,saj si je Trst je naš! v treh dnehogledalo kar 1700 ljudi,« je dejalGojc. Med gledalci filma sobila tudi nekatera znana slovenskaimena, npr. minister Igor Lukšič,ljudski igralec maršala TitaIvo Godnič in nesojeni zmagovalecresničnostnega šova Kmetijaslavnih dr. Artur Štern. »Priznam,da sem fan vojaških filmov in dado lanskega leta sploh nisem vedel,da tudi v Sloveniji obstajajodruštva, ki uprizarjajo bitke, kotna primer Kulturno-zgodovinskodruštvo Triglav. Ideja za filmse mi je porodila, ko sem obiskalvojaški muzej v Pivki,« pa je poudarilVirc in dodal, da sta z Gojcemže posnela nov film, ki nosidelovni naslov V sedemdesetihletih. Ampak mladi režiser je sedajv šali na glas razmišljal, da simora spet izmisliti provokativennaslov: »Najverjetneje bo to Istraje naša!«Film Trst je naš! nosi produkcijskoletnico 2010, zato ga bonacionalna televizija predvajalanajverjetneje po novem letu. VPomurju pa bi bilo zanimivo videti,ali bi se našel kakšen režiser,ki bi si upal posneti film z naslovomdenimo Monošter je našali Ženavci so naši ali Mursko Središćeje naše.Tomo KölešKako pomagati drugemu?Na OŠ Kuzma so za učence osmega razreda tudi v tem šolskemletu organizirali tečaj prve pomoči. V dvajseturnem programuso pridobili osnovno znanje o pravilnem ravnanju vprimeru nesreče ali drugih nenadnih obolenj, se seznanili znajpogostejšimi oblikami poškodb, ran, z vrstami krvavitev …Cilj tečaja je bil predvsem,da bi učenci spoznali,da lahko pravilen načindajanja prve pomoči rešiživljenje in pomaga ponesrečencurešiti nekaterepomembne življenjskefunkcije, ki bi bile brez hitrepomoči ogrožene alibi celo povzročile smrt alitrajno invalidnost. Ob temje zelo pomembno pravilnoravnanje in pravilnodajanje prve pomoči. Teoretičnoznanje so podkrepilis praktičnim delom –Foto: M. B.prikazi obvezovanja ran, imobilizacije udov in namestitve v pravilenpoložaj ob poškodbah ali nenadnih obolenjih. V Murski Soboti so obiskaliin si ogledali Center za obveščanje in gasilska reševalna vozila,kjer so videli, kako se ravna z gasilskim aparatom, v zdravstvenemdomu pa so si ogledali vozilo prve pomoči in spoznali, da je delo reševalcevzelo zahtevno, pogosto pa tudi zelo nevarno. Za boljšo predstavitevso poprosili tudi društvo Prve medicinske pomoči Rogašovci,ki je v letu 2009 osvojilo časten naslov najprostovoljec in priznanjepredsednika države. Njihov član Damjan, ki je tudi poklicni reševalec,pa jih je seznanil z njihovim prostovoljnim delom ter razkazal reševalniavto in opremo. S seboj je pripeljal tudi lutko in tako omogočil, daso se učenci preizkusili v masaži srca in dajanju umetnega dihanja.B. B. P.Rajžajo po Sloveniji in vabijo k sodelovanjuPrekmurci z odrom, Prleki z zelenjavoPrleški multimedijski performans v Celju Foto: M. C.Dobrodelne žabeV okviru projekta Žabnjek, ki je poleti potekal v soboškemparku, so pripravili tudi dražbo predmetov, ki so jih medtrajanjem projekta izdelali otroci. S pomočjo takrat zbranihsredstev so v MIKKU organizirali delavnice, kjer so otroci izdelovalisvečnike z lepljenjem naravnih materialov na steklo,na koncu pa so se pomerili v ekokvizu in za svoje znanje prejeližabjo diplomo.Kot poleti v parku, tako so tudi tokrat otroci pokazali velikozanimanje za delo z naravnimi materiali. Foto: T. M.Delavnico, na kateri je sodelovalo 13 otrok, je pripravila in vodilaDarja Meolic iz podjetja Eko animacije v sodelovanju s centrom zasocialno delo. »V podjetju Eko animacije se zavedamo pomembnostiotroškega veselja, zato smo celotno delavnico zasnovali v veselem,ustvarjalnem duhu, kjer so si otroci iz različnih naravnih materialovustvarili vsak svoj unikatni svečnik. Poleg tega smo se še vsi skupajna šaljiv in zabaven način pomerili v ekokvizu, kjer smo obnovili našaznanja o pomembnosti čistega okolja,« je povedala Meoličeva.T. M.Na nedavnem prvem multimedijskemfestivalu v Celju,ki ga je organizirala Mrežamultimedijskih centrovSlovenije, sta se predstavilatudi pomurska multimedijskacentra, in sicer MIKK izMurske Sobote z dokumentarnimfilmom, ki prikazujenastope in intervjuje z glasbeniki,ki so bogatili dogajanjena odru, ter Mladinskicenter Prlekije - Pokrajinskicenter nevladnih organizacij(MCP - PC NVO) z multimedijskimperformansom Paprikain zelenjava.Po besedah člana in strokovnegasodelavca prleškega centraSimona Svetlika in Thierna Diallabodo sedaj svojo postprodukcijozačeli predstavljati tudi podrugih multimedijskih in kulturnihter mladinskih centrih vSloveniji, poskušali pa bodo doseči,da bi se predstavili tudi vtujini.Ob pomoči ministrstva za kulturoin njegovem sofinanciranjudejavnosti MCP - PC NVO na področjukulture zdaj lahko vabijok dejavnosti vse zainteresiranene glede na spol, starost in bivanje.Tako bodo vzpostavili nekaterenove sekcije ter povečali aktivnostiv že obstoječih, kot soglasbena, pevska, recitacijsko-literarna,plesna, likovno-kiparska,fotografska, filmska, multimedijskain kulturno podporna. Tudikulturna društva in institucije vregiji pozivajo, da pri promocijisvojih dejavnosti brezplačnouporabljajo njihov spletni portalter razpoložljivo opremo inprostore, pa tudi izobraževalneprojekte na področju kulture.Maja 2010 bo tako na SpodnjemKamenščaku tedenska likovnakolonija, julija pa multimedijskakolonija.Da bodo zadeve še lažje stekle,bodo 3. decembra ob 17. uriv počastitev obletnice rojstva dr.Franceta Prešerna izvedli glasbeno-filmskopredstavitev Ta veselidan kulture – dan odprtih vratin uradno predali namenu novoopremo za kulturno angažiranje,katere nakup je sofinanciral Javnisklad za kulturne dejavnosti –centralna služba Ljubljana.T. K.

24dobro je vedeti3. december 2009 –Triki, ki ogrejejo teloZimsko garderobo ste že pripravili, kako pa je z vašim telesom?Koža obraza in telesa ter lasje pozimi potrebujejo drugačno nego,ki je prilagojena zimskim razmeram. Mraz, suh in ogrevan zrak,daljše zadrževanje v zaprtih prostorih, zimsko sonce in veter dotelesa niso ravno nežni. Po zaslugi nekaterih nasvetov boste kljubtemu videti lepe in negovane, poleg tega pa se boste tudi ob najboljhladnih dneh dobro počutile.Nasvet, po katerem bi morali dnevno popiti najmanj osem kozarcevvode, se ne nanaša samo na čiščenje telesa, marveč tudina ohranjanje optimalne količine vode v vseh tkivih organizma,torej tudi v koži. Poleg vode pijte tudi zeliščne čaje, jedilnik paobogatite z juhami in kompoti. S tem boste telesu zagotovili dovoljvlage, medtem ko boste s kremami za nego obraza, ki preprečujejoizhlapevanje vode, koži pomagali, da bo v sebi dlje časazadržala dragoceno vodo, ki je nujna za ravnovesje vseh vitalnihfunkcij.Ste po sprehodu ali napornem delovnem dnevu povsem premraženiin utrujeni? Ob vrnitvi domov vam bodo gotovo prijalemasaže z aromatičnimi olji, ki pomirjajo pordelo kožo in vračajoenergijo. Lahko pa si za zgled vzamete Azijke, ki obožujejokrtačenje suhe kože in masiranje akupresurnih točkmed nanašanjem kreme. Po vsem tem bonova energija naravnost kipelaiz vas.DemencaOptimalna celična modulacijaIzraz opisuje edinstven koncept avtomatično spreminjajočih sefrekvenc, stimulacijskih vzorcev, pulznih dolžin, valovnih oblik inaktivacijskih časov, ki lahko ciljno delujejo na mišice in tudi drugatkiva. Za boljše razumevanje je treba prej poznati procese, ki nastajajov telesu pri večjih fizičnih aktivnostih oziroma običajni telesnivadbi. Vsaka mišica je sestavljena iz različnih motoričnih enot, ki sez običajno vadbo aktivirajo v določenem vrstnem redu: manjše seaktivirajo najprej in samo po dolgotrajni in naporni vadbi se aktivirajotudi večje motorične enote. To lahko zahteva tudi do 45 minutintenzivne vadbe, s katero dejansko aktiviramo mišico, ki jo želimo,in na žalost, če vadba ni redna in zahtevna, je rezultat oblikovanjatelesa minimalen.Vsakemu od nas se je že zgodilo, da je po vsem stanovanju iskalključe vhodnih vrat ali avtomobilske ključe in jih potem našel v ročnitorbici. Ali pa da se je ves dan spraševal, ali je zaklenil vrata in izklopillikalnik. Gotovo se je tudi vam že zgodilo, da se niste moglispomniti imena bežnega znanca ali igralca iz točno določenega filma.Ampak strokovnjakipravijo,da je normalno,da se ljudjevčasihčesa ne spomnimo,še zlasti takrat, kadarsmo utrujeni, zamišljeni ali preobremenjeni.Pri sicer zdravih starejših ljudehje občasna pozabljivost posledicaneuspešnega priklica vsebin,ki so bile uspešno zapomnjene.Težavese ne stopnjujejoin tudiizraziteje nezmanjšujejouspešnostistarejšegačloveka.Kadarpa težave sspominom naraščajo in se jim pridružijo tudi težave pri govoru,vsakdanjih aktivnostih, abstraktnem mišljenju in presoji, težave sčasovno in prostorsko orientiranostjo, spremembe čustvenega razpoloženjain vedenja ter celo osebnostne spremembe, pa gre verjetnoza bolezensko izgubljanje spomina oziroma demenco.razkrivajo zdravilne skrivnostiZlorabe protibolečinskih zdravilProtibolečinska zdravilaali analgetiki, kot jih strokovnokrajše imenujemo, spadajomed najpogosteje iskanazdravila, izdana brez recepta,v lekarni. V Sloveniji jih jemogoče dobiti samo v lekarnah,medtem ko je v nekaterihdrugih državah dostop donjih manj omejen. Liberalizacijatrga zdravil, navadnemučloveku tako vabljiva zamisel,pa začne kazati določeneneželene učinke.Posledica teh so denimo aktivnostiAgencije za prehranoin zdravila (FDA) v ZDA, s katerimiskuša preučiti nevarnostzdravil s paracetamolom. Čepravima paracetamol relativno ugodenvarnostni profil, nekatereštudije navajajo, da je v ZDA letnozaradi prevelikega odmerkaparacetamola hospitaliziranih26.000 ljudi, pri 450 ljudeh pa jeizid smrten. FDA tako med drugimpreučuje možnost zmanjšanjapriporočljivega enkratnegain tudi najvišjega dnevnega odmerkaparacetamola. Poleg tegarazpravljajo o umiku s trga tistihzdravil, ki vsebujejo praracetamolv kombinaciji z drugimianalgetičnimi učinkovinami, sajnaj bi bila ta zdravila najpogostejšivzrok predoziranja s paracetamolom.Bolniki naj namreč ne bivedeli, da so vzeli več različnihzdravil z enako učinkovino.Podobno so se, tudi po smrtiAngležinje, ki je posledica večletnegauživanja visokih odmerkovprotibolečinskega zdravila, zganilestrokovne službe v Veliki Britaniji.Od leta 2010 dalje bo v tejdržavi precej omejen dostop doTežave v spolnostiDepresija je pogosto spremljevalkatežav v spolnosti. Vzrok jelahko bolezen sama, zelo pogostopa so za upad želje po spolnosti,nezmožnost doseganja orgazmaali erekcije krivi učinkizdravil, to je antidepresivov. Vsajpolovica bolnikov, ki dlje časa jemljejoantidepresive, ima težavepri spolnem delovanju. Zaradisramu pred tabu temo bolnikizelo redko sami priznajo, da nimajoveč želje po spolnosti in daimajo težave z erekcijo.Angina pektorisNajvečje raziskava kakovostiživljenja bolnikov z anginopektoris na svetu je pokazala,da ima približno eden od trehbolnikov vsaj enkrat na teden značilnebolečine v prsnem košu.Te bolečine, ki bistveno vplivajo naživljenje ljudi, pa se pojavljajo kljub sodobnimnačinom zdravljenja – od zdravildo balonske angioplastike, vstavitvežilnih opornic in premostitvene operacije.Angina pektoris je stanje, za katerega jeznačilen neprijeten občutek stiskanja v pr-analgetikov, ki vsebujejo učinkovinokodein. Brez recepta bo možnodobiti le pakiranje, ki ne bovsebovalo več kot 32 enot. Proizvajalcibodo morali odstranitivse indikacije (namen uporabe),ki priporočajo jemanje ob bolečemžrelu, prehladu ali kašlju.V navodilih bo ostalo priporočilo,da se sme analgetik uživatile ob akutni, zmerni bolečini, kije ne uspemo odpraviti z monokomponentnimianalgetiki (greza analgetike, ki vsebujejo samoeno učinkovino). Tudi na zunanjiovojnini, torej škatlici, bo moralobiti jasno navedeno opozorilo:»Lahko povzroči odvisnost. Uporabaza največ tri dni.«In kako je v Sloveniji? Trenutnoje trg s temi zdravili ustreznoomejen in tako zmanjšuje možnostzlorab. Analgetiki se dobijole v lekarni, in to ne na samopostrežninačin. Prisotnost farmacevtaob izdaji tako omogočaustrezen strokovni posvet, hkratipa varuje pred napačno rabo.Lekarniškim strokovnim delavcempravilnik * nalaga izdajo analgetikoveni osebi v količini, ki nesme preseči treh pakiranj z najmanjšimštevilom enot. Isti člennam omogoča zavrnitev izdajezdravila, če sumimo, da gre zazlorabo. Prejšnji člen istega pravilnikanam nalaga dolžnost svetovanjain seznanitve s pravilnoin varno uporabo zdravila tudi,če gre za zdravilo brez recepta.Kljub tem omejitvam pogovors kolegi razkrije, da praktično nilekarne, ki ne bi imela primerazlorabe analgetikov. Ljudje se velikokratujamejo v začaran krog lajšanjaglavobolov s temi zdravili.Tudi otrokeboli glavaAli ste vedeli, da tudi otrokelahko boli glava? Kar eden od petihmladostnikov v angleški pokrajiniExter ima vsak teden poen napad glavobola, približnodeset odstotkov pa jih glavoboledoživlja celo več kot dvakrat nateden. Do takšnih ugotovitev sose dokopali v anketi, ki so jo izpolnjevalibritanski mladostniki,stari od 12 do 15 let. Očitno paje, da glavobolom pri otrocih nenamenjamo dovolj pozornosti.Tako je namreč prepričan tudidr. David Kernick, avtor študije,ki meni, da so vzroki najstniškihglavobolov zelo kompleksni inpovezani predvsem z dejavniki,kot sta občutek tesnobe indepresija.Ob pretirani rabi analgetika lahkoslednji čez čas (paradoksalno)postane vzrok in ne rešitev. To sepogosteje zgodi v primeru kombiniranihanalgetikov, torej takih,ki vsebujejo hkrati več učinkovin.Na analgetični glavobol pomislimo,ko posegamo po zdraviluzoper glavobol pogosteje kotdesetkrat mesečno. Tak glavobolje ponavadi najhujši zjutraj in gaolajša le odmerek analgetika.Druga nevarnost zlorabe analgetikovje pojav odvisnosti. Nepravilnaraba analgetikov, ki vsebujejokot učinkovino kodein,lahko vodi v nastanek psihičnein fizične odvisnosti. Ravno zaraditega je Agencija za zdravilain medicinske pripomočke(MHRA) v Veliki Britaniji uvedlaznatno omejitev v dostopnostitakih zdravil. Čeprav nimamoprave slike o pogostosti tovrstneodvisnosti, so podatki iz VelikeBritanije precej skrb zbujajoči. Vzadnjih letih je pri eni izmed njihovihorganizacij za samopomočpoiskalo pomoč 16.000 odvisnikovod zdravil, ki jih je mogočedobiti brez recepta.Problem torej ni majhen, šemanj nepomemben. Dvomim,da bomo v Sloveniji posegli porestriktivnejših potezah. Čepravnam zakonodaja omogoča celozavrnitev izdaje, farmacevti pogostejeuberemo svetovalno pot.Prav je, da oseba nasvet, ki ji jenamenjen, upošteva, saj gre zadobrobit njenega zdravja.*Pravilnik o razvrščanju, predpisovanjuin izdajanju zdravil zauporabo v humani medicini (Ur.l. RS št. 86/2008).Bojan Madjar, mag. farm.Ameriški slamnikproti prehladuAmeriški slamnik je sestavinaštevilnih naravnih zdravil zalajšanje znakov prehladnih obolenj,saj povečuje imunsko odpornostorganizma, preprečujeokužbe z virusi ter lajša in odpravljaznake prehlada in gripe.Eno izmed takih zdravil je echinaforce,ki v primerjavi s sorodnimiizdelki, narejenimi iz sokaameriškega slamnika, vsebuje alkoholniizvleček iz svežih rastlin,s čimer so zdravilne učinkovinete čudežne rastline še bolje izkoriščene.snem košu zaradizoženja arterij.Običajno sepojavi med naporom,vodipa lahko v srčniinfarkt.Ne sedimos prekrižaniminogamiKo sedimo (v pisarni, obbranju ali gledanju TV), stopalaobračamo in jih premikamogor in dol – s temspodbudimo krvni obtok.Dolgoročne pozitivne rezultatepa dosežemo s tem, da seodvadimo sedeti s prekrižaniminogami. Hkrati se je trebaizogibati tesnim oblačilom intemu, da bi bili ves dan v škornjih,saj ti upočasnjujejo krvniobtok.Vsak dan vadbaStrokovnjaki priporočajovsak dan vsaj 30-minutno vadbo.Odločite se za aktivnost,ki krepi mišice in spodbujapovratni tok krvi, torej plavanje,gimnastiko v vodi, kolesarjenje,iztegovanje, ples,jogo. Hkrati naj bi šlo za aktivnost,ki vam zagotavlja največjezadovoljstvo.IzostanekmenstruacijeOb izostanku menstruacijevečina žensk najprej pomislina nosečnost, vendar nivedno tako. Cikluse brez krvavitevdoživi vsaka ženska, neda bi bila noseča in ne da bi seza tem skrivala resna bolezen.Mesečna krvavitev je zaključekzapletenega dogajanja, prikaterem se iz maternice izločineoplojeno jajčece. Vpleteniso številni različni hormoni.Če je njihovo medsebojno ravnovesjeiz kakršnega koli razlogaporušeno, se podre tudi rednostciklusa. Menstruacija sepojavi prezgodaj, prepozno alisploh ne. Če menstruacija izostaneza več kot tri mesece, govorijoginekologi o sekundarniamenoreji, ženska pa bi sevedamorala h ginekologu. Mnogokratje zelo težko ugotovitisprožilni dejavnik, saj imajomotnje številne in zelo različnevzroke. Lahko nastopijo zaradiduševnih vplivov, diete, cisteali kontracepcijskih tablet.

– 3. december 2009 25Združenje potrošnikovPomurja svetujeReklamacijapralnegastrojaGospa je ob pomoči spletne prodaje kupila pralnistroj. Ker se ji je čez nekaj časa pokvaril, se je obrnilana servis, da ga popravi. Stroj so pregledali inugotovili, da se ga ne splača popravljati, ter ji obljubili,da bo dobila novega. Pravi, da je sedaj minilože 48 dni, odkar so ji obljubili nov pralni stroj. Zanimajo, ali lahko zahteva vračilo denarja? Ker je uveljavljalagarancijo, ne more zahtevati vračila kupnine,razen v primeru, če takšnega stroja ne bi imeli.Lahko zahteva dobavo novega stroja, kar so ji tudiobljubili, prav tako pa je minil skupni 45-dnevnirok za popravilo stvari v garanciji. Svetujemo ji, dajih še enkrat opozori in zahteva, da njen pokvarjenistroj zamenjajo z novim brezhibnim. Če njeni zahtevine bi ugodili, bo morala o primeru obvestiti tržniinšpektorat. Čez nekaj dni nas je gospa že obvestila,da so ji stroj zamenjali z novim brezhibnim.Andrej CimerObčutek žeje zamenjan z lakotoŽal mnogi občutek žeje zamenjajo za lakoto, sajbi lahko takšno »navidezno lakoto« v resnici potešilis kozarcem vode. Tudi sicer strokovnjaki pravijo,da pri povečanem apetitu zelo pomaga voda alikakšna druga nesladkana pijača. Ko vas med obrokizagrabi lakota, popijte kozarec ali dva vode, najboljemlačne, ali si pripravite nesladkan čaj. Osvežilnapijača vam bo pomagala premostiti trenutnolakoto in vzdržati do naslednjega obroka. Pa še prikilogramih se bo poznalo. Manj jih bo.dobro je vedetiNismo naša preteklost»Človek, ki svoje misli usmerja k temni strani življenja in ki vedno znova podoživlja nesrečein razočaranja iz preteklosti, dobesedno prosi za podobne nesreče in razočaranjatudi v prihodnje. Če v svoji prihodnosti ne vidite nič drugega kot smolo, potem jo bosteprav gotovo imeli.« Prentice MulfordDa bi spodbudili naše razmišljanje o dejstvu, danismo naša preteklost, sem sklenila, da vam predstavim,kar je zapisal Jack Canfield v knjigi Skrivnost.Trdi, da se večina ljudi počuti kot žrtve življenja.Pogosto kažejo na dogodke iz preteklosti,morda na odraščanje v disfunkcionalni družini alis staršem, ki jih je zlorabljal. Pri tem velja poudariti,da so psihologi prepričani, da je 85 odstotkovdružin disfunkcionalnih, kar pomeni, da nenadomanihče med nami iz tega zornega kota ni več nekajposebnega. Torej to, da so se starši ločili, da jebil kateri alkoholik, da so bile posredi zlorabe … sozgodbe marsikoga. Vprašanje, ki se ob tem postavlja,je, kaj storiti sedaj. Lahko se še naprej osredotočamona to, kar je bilo, lahko pa se osredotočamona tisto, kar si želimo. Ko se odločimo, da se bomoosredotočili na tisto, kar si želimo, odpade vse tisto,česar nočemo. S tem pa prihaja vedno več tistega,kar si želimo.Mogoče je to trenutek, da vsak izmed nas pregledasvoje življenje. Pomislimo, na katere težave smose osredotočali, da smo k sebi pritegnili še več težavnihokoliščin. Sedaj pa prenehajmo misliti natežave, in to ne glede na njihovo zahtevnost in njihovčustveni naboj. To moramo storiti zaradi sebe.Ne smemo pozabiti, da če do nekoga gojimo zameroali če ga krivimo za kaj, kar je storil, škodujemosebi. Raje si ustvarimo življenje, kakršnega si zaslužimo.Osredotočimo se na tisto, kar želimo. Ustvarilibomo prijetne občutke, ki bodo pritegnili iz Vesoljavse, kar si želimo. S tem bomo postali avtornaše življenjske zgodbe. Zakon privlačnosti, ki je temeljvsega v Vesolju, lahko uporabljamo tam, kjersmo, in to kadar koli. Prav tako ta zakon v nas porajanova prepričanja od tega, da smo vsak dan mlajšinamesto starejši, da imamo vsega zadosti, do tega,da nismo več ujetniki vzorcev itn.Mag. Simona Šarotar Žižek»Nobene omejitve ni, kaj lahko ta zakon stori za vas; drznite si verjeti v svoj ideal; o njemrazmišljajte kot o že dovršenem dejstvu.« Charles HaanelSkrbimo za naše male živaliMorski prašički imajo občutljivo kožoMorski prašički se uvrščajo med najboljpriljubljene hišne ljubljence, saj niso dragi intudi ne zahtevni, poleg tega pa so odporni naokužbe. Tako kot hrčki spadajo med glodavce,saj imajo stalno rastoče zobe. Zdrav morskiprašiček je pozoren, ima jasne oči, suhe nosniceter čisto in bleščečo dlako. Prav na kožuhje treba biti najbolj pozoren, lastnikomsvetuje veterinar Zoran Tušar z Veterinarskepostaje Lendava, saj imajo morski prašičkinajvečkrat težave s kožo.Kožni zajedavciGlavni kožni zajedavci so pršice, ki povzročajo srbežin odpadanje dlake, v hudih primerih lahko pridedo krčev. Pršice so zelo majhne in jih ne vidimos prostim očesom. Za diagnozo je treba vzeti kožniostružek in ga pogledati pod mikroskopom. Zdravimoga z zdravilom proti zajedavcem. Hkrati z zdravljenjemje treba temeljito očistiti in razkužiti tudibivališče morskega prašička.Glivične okužbe kožeGlivično obolenje kože je pri morskih prašičkihzelo pogosto. Opazimo izpadanje dlake in luske,dlake so polomljene. Omenjeni znaki se najprejpojavijo okoli glave, nato se razširijo na hrbet. Diagnozopostavimo tako, da pod mikroskopom pogledamonekaj poškodovanih dlak. Zdravimo s protiglivičnimizdravili, ki jih predpiše veterinar.BolheTudi morski prašički lahko dobijo bolhe. Ko bolheprašička pičijo, ga srbi koža, zato se praska. Vidne sos prostim očesom. Zatiramo jih s posipi ali kožnimpolivom, ki jih uporabljamo za pse in mačke.Bakterijska okužba kožeDo bakterijske okužbe kože lahko pride pri površinskihpoškodbah (praske, vbodi z ostrimi bilkamisena …). Zdravimo jih z antibiotiki.Z. T., P. K.Okrog vratuEno izmed decembrskih daril, ki smoga zmeraj veseli, je zagotovo šal. K njemuspadajo še rokavice, ki so ponavadi bodisi visti barvi bodisi v vzorcu. Glede na to, da jeza pravo kreativnost potrebna tudi kriza, jetokrat pravi čas, da se s svojo kreativnostjoizkažemo. Če nismo vešči ročnih spretnosti,to še ne pomeni, da nismo sposobni sestavitinekaj tkanin. Poiskati moramo le nekoga, kinam sešije krpice v šal ali ruto.KrpankaŠal, ki ga sestavimo iz različnih kosov oblačil,je lahko izredno zanimiv, če so kosi tkanin približnoenako veliki in če damo vmes črne trakove. Natak način razbijemo vzorce in jih postavimo v nekired. Podobno lahko kombiniramo »krpanko« naeni strani in črno tkanino na drugi. Ko se šal ovijeokrog vratu, daje črna barva lep kontrast, zanimivostšala je še večja.Kontrasti v tkaninahSvila se lepo kombinira splišem. Načeloma so kombinacijesijaj-mat zelo elegantne,enako tudi podobnisijaji. Transparentna organcaje prekrasna, saj dopuščaočem, da skoznjo opazujemopopolnoma drugo tkanino.Njena lepota je tudi včvrstosti materiala, ki daješalu lepo obliko. Res pa jetudi, da so nekaterim boljpri srcu enostavni volneni šali. Šal iz kašmirjaje tisti, ki nas zna očarati tako, daga zmeraj nosimo na drugačen način.Barvni kontrastiTatjana Kalamar MoralesKašmir je enostavno lep tudi v temno modri alibordo rdeči barvi. Glede na rjave odtenke, ki se pojavljajov modnih smernicah, ju tokrat ne moremospregledati. Ne manjkajo niti okrasti odtenki, ki seizredno lepo podajo črnolaskam. Več kontrastov jev krpankah, kjer je prisotnih zares veliko različnihbarv. Edini pravi kontrast je tako črna.Okrogel pleten šal kot kapaPletenine so izjemnega pomenav vsaki zimi. Če so nitispletene v krog na tak način,da skozenj spravimoglavo, gre za zelo udobnoin funkcionalno pokrivaloza glavo ali kar šal. V enobarvnikombinaciji delujesveže, v več barvah potrebujeenobarvno osnovo(jopič, hlače). Vsaka idejapremaga strah. Tudi čenikoli nismo zares kreirali,pobrskajmo po omarah in presenečenibomo, koliko stvari se že leta in leta nismodotaknili. Morda nam lahko rabijo za nekaj novega.Z našegaštedilnikaBranko ČASAR,kuharski mojsterv gostilni Lovenjakuv Polaniin hotelu ŠtrkZelenjavna strjenka s česnovoomako200 g čebule, 400 g paradižnika, 200 g solatnihkumaric, 300 g jajčevca, 15 g česna, 5 cl olja, 20 clzelenjavne osnove, sol, beli poper, timijan, rožmarin,origano, 20 g želatine.Omaka: 100 g rdeče paprike, 25 cl navadnegajogurta, 20 g česna, sol, poper, limonin sok.Čebulo zrežemo na kocke. Paradižnik olupimo,tako da ga za minuto potopimo v vrelo vodo.Nato ga prerežemo, odstranimo seme in narežemona kocke. Jajčevec in kumarice pod hladno vodosplahnemo in narežemo na kocke. Česen drobnosesekljamo. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimočebulo, dodamo sesekljan česen, malo prepražimo,da izvabimo aromo. Dodamo jajčevec, kumaricein paradižnik ter začinimo s soljo, poprom,timijanom, rožmarinom in origanom. Vse skupajzalijemo z zelenjavno osnovo in malo podušimo,da zelenjava ohrani čvrstost. Odstranimo z grelneplošče. Želatino namočimo v deciliter hladne vode,da se zmehča. Dodamo jo k zelenjavi in vse skupajgladko razmešamo, da se želatina razpusti.Tako pripravljeno zelenjavno maso zložimo vporcijske modelčke in za tri ure postavimo na hladno,da se strdi. Strjenko s pomočjo vodne kopelizvrnemo na krožnik in ponudimo s česnovo omako.Omaka: Papriko narežemo na drobne kocke. Jogurtrazžvrkljamo. Česen sesekljamo. Vse sestavinezdružimo, začinimo in okisamo z limoninim sokom.Juha iz koromača180 g koromača, 60 g čebule, 10 g česna, 150 gkrompirja, 50 g masla, 1,5 l vode, 10 cl kisle smetane,sol, beli poper, lovorjev list.Koromač operemo, odstranimo manjše zelenelističe in jih sesekljamo. Preostali koromač narežemona kocke, prav tako tudi čebulo, stresemo vkozico in na polovici masla malo prepražimo. Dodamosesekljan česen in na kocke narezan krompir.Premešamo in zalijemo z vodo ter začinimo s soljo,belim poprom in lovorjevim listom. Kuhamo domehkega. Odstranimo lovorjev list in pretlačimo.Ponovno pristavimo, dodamo kislo smetano in napreostanku masla prepražimo sesekljane lističe koromača.Počasi prevremo in vroče ponudimo.Zapečena zarebrnica720 g svinjskega kareja (4 zarebrnice), 150 g čebule,180 g paprike, 200 g paradižnika, 100 g šampinjonov,100 g kuhanega fižola, 15 cl belega vina,20 cl vode, 15 cl kisle smetane, sol, poper, lovorjevlist, timijan, feferoni, 5 cl olja.Zarebrnice splahnemo v hladni vodi, s krpo osušimo,na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo.Na razgretem olju zarebrnice opečemo in preložimov drugo posodo. Na preostanku maščobeprepražimo na kocke narezano čebulo in papriko.Ko ovene, dodamo na kocke narezan paradižnik,sesekljane šampinjone in fižol. Vse skupaj premešamo,zalijemo z vinom in vodo ter začinimo z lovorjevimlistom, timijanom in po okusu s preostalimizačimbami. Prevremo, prelijemo po opečenihzarebrnicah in po vrhu pokapljamo s kislo smetano.V pečici zapečemo.Nariban krompir s skuto1200 g krompirja, 10 cl mleka, 5 cl olja, 15 g česna,200 g skute, sol, poper.Krompir v olupku skuhamo, odcedimo, olupimoin grobo naribamo. Olje v kozici segrejemo, nanjem prepražimo sesekljan česen in zalijemo z mlekom.Nato dodamo skuto in nariban krompir terzačinimo s soljo in poprom. Vse skupaj premešamo,malo prepražimo in postrežemo.Orehove kocke2 jajci, 150 g sladkorja, 1 zavitek vanilinsladkorja,7 cl orehovega olja, 15 cl mleka, 130 g pšeničnegazdroba, 60 g mletih orehov, 45 g moke, polzavitka pecilnega praška, 300 g naribanih jabolk,50 g rozin, 50 g posušenih marelic, 2 cl ruma.Premaz: 80 g marelične marmelade.Čokoladna glazura: 100 g bele čokolade, 50 grastlinske masti, 0,5 cl olja.Jajca, sladkor in vanilinsladkor penasto umešamodo polovice. Dodamo orehovo olje in dalje mešamo.Ko je masa dovolj penasta, primešamo mlekoin počasi dodamo pšenični zdrob, mlete orehe inmoko, v katero smo zmešali pecilni prašek ter naribanain ožeta jabolka, v rumu namočene rozine indrobno narezane marelice. Vse skupaj dobro rahlopremešamo. Maso vlijemo v pekač, ki smo ga obložilis papirjem za peko, in pečemo v pečici 40 minutpri 160 do 180 °C. Pečeno in ohlajeno pecivopremažemo z razmešano marelično marmelado inprelijemo s čokoladno glazuro.Priprava čokoladne glazure: Čokolado zmehčamonad soparo. Prilijemo olje in raztopljeno rastlinskomast. Mešamo toliko časa, da se glazura začnegostiti in oprijemati hrbtne strani žlice.

28Motorna vozilaVOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI– Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO(možnost brez kaska). AVTOMOBILIP. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 22830 20, 02 228 30 00, 031 320 336.m013933HYUNDAI PONY, letnik 1995, ugodnoprodam. Tel.: 031 384 558.m014580ŽivaliTELICO, brejo 7 mesecev, A-kontrole,prodam. Tel.: 559 10 69. m014559DVE TELICI, A-kontrole, breji 8 mesecev,prodam. Tel.: 041 343 425.m014577PosestiNJIVO, 3 ha, v Berkovcih (Berkovskiprelogi) prodam. Tel.: 521 11 78.m014585HIŠO na relaciji M. Sobota–Radencivzamemo v najem. Tel.: 031 590 088.m014588OPREMLJENO GARSONJERO v blokuv Mariboru, v bližini ŠTUKA, oddamštudentu/-ki. Tel.: 041 877 873.m014589GRADBENO PARCELO, 95 arov, 6 kmiz M. Toplic, na Goričkem prodam za6.000 evrov in debel stroječ hrastza 200 evrov . Tel.: 031 232 275.m014547KmetijskamehanizacijaKUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHA-NIZACIJO. Dobro plačilo. Tel.: 041 679937. m014195TRNJAR, s. p., vam ponuja gozdarskevitle, cepilnike drv, cirkularke, lemežeza pluge, nože za rotobrano, mulčerjein freze ter kompletni program zakmetijstvo. Možna dostava. Trnjar, s.p., Gornji Slaveči 26, Kuzma, tel.: 55882 79. m014575OBIRALNIK KORUZE, ROTO BRANO,TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodajo.Tel.: 031 232 301. m014576IMT 549, letnik 1988, z novimi gumami,odlično ohranjen, in Zetor 60 11,letnik 1983, orig. kabina, gretje, prodam.Tel.: 041 330 709. m014584RaznoPREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel:.041 279 187. Prevozništvo VladimirPernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.m014534Preklicujem veljavnost spričevala okončani osnovni šoli, izdanega v šol. l.1984/85 na OŠ Bogojina na ime SuzanaKolarič, Bogojina 154 a. m014549MATURANTSKO OBLEKO, dekliško,po izbiri in pohištvo za mladinskosobo prodam. Tel.: 031 421 723.m014565SUHE DESKE, debeline 3 cm, oreh inhrast, prodam. Tel.: 02 565 12 71.m014573Preklicujem veljavnost spričevala 1.letnika Srednje šole za oblikovanjeMaribor, smer frizer, izdanega v šol. l.2003/04 na ime Mateja Šarkanj, Bratonci101 a, Beltinci. m014593StoritvePRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTA-VIMO kamen, skrilavec, različnihbarv in debelin. Tel.: 041 678 966.m014043KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO60 %! ODPLAČILO STARIH KREDI-TOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠEREŠITVE. AVTOMOBILI P. R., Industrijskaul. 9, MB, 02 228 30 20, 031658 679. m013944POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED-ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZI-LO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV.PLAČILO NA POLOŽNICE; VOZILO VAMOSTANE! AVTOMOBILI P. R., Industrijskaul. 9, MB, 02 228 30 20, 031648 679. m013955Ponujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O70 550 665OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMERCenter za pomoč žrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!Cenik osmrtnicOGLASI2 kol. x 8 cm 86,402 kol. x 9 cm 97,202 kol. x 10 cm 108,002 kol. x 11 cm 118,802 kol. x 12 cm 129,602 kol. x 13 cm 140,402 kol. x 14 cm 151,202 kol. x 15 cm 162,00Dodatek za sliko ali križ je 16,75 evra.KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAZ DDV-jemNi več tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,ostala je praznina, ki močno boli.ZAHVALAV 52. letu nas je zapustilBela Lehariz Andrejec 26 fZ bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številupospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali svečein cvetje, za svete maše in postavitev spominskega obeležja.Hvala gospodu domačem župniku, pevcem Župnije Pečarovci,vsem sodelavcem Diane, gostilne Ob Črncu iz Odranec ingostilne Ob Gozdu iz Andrejec, kolektivu otroškega oddelkabolnišnice MS, kolektivu Hotela Jeruzalem Ljutomer inKomunike iz MS.Lepa hvala sosedom Kološevim za nesebično pomoč in župnikug. Ivanu Kranjcu iz Župnije Kuzma.Zahvaljujemo se kirurškemu, PBZ in internemu oddelkubolnišnice v Murski Soboti ter društvu Hospic.Žalujoči vsi njegovi najdražjiD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443KOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota3. december 2009 –… na obali, v mojem srcu zdaj ostal je,zdaj ostal je le spomin …V večnost je odšel moj dragi atiBoris RatnikHvala vsem, ki ste ga imeli radi in se prišli poslovit od njega.Zmeraj ga bom nosila v svojem srcu.Hčerka Maša s svojimiOdpočij si, naša mama,naj ti sije nebeška lučna kraju, kjer ni trpljenjain bolečine ...ZAHVALAV 81. letu nas je za vedno zapustilanaša draga žena, mama, tašča, babica,prababica in sorodnicaGizela Recekiz KruplivnikaIskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom inznancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovalisveče in prispevke za mrliško vežico.Lepa hvala g. župniku Goranu Kuharju za pogrebni obred,pevcem, govorniku Silvestru Dervariču in pogrebništvu Banfi.Besede zahvale so posebej namenjene patronažni sestri DarinkiBauer in zdravniku Čurčiću, dr. med.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči: mož Engelbert, sin Milan in hčerka Olgaz družinama ter drugo sorodstvoSTORITVEGEO-VRTINA d. o. o.,Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotnočrpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.Auris z bogato serijsko opremo že za 11.990.www.toyota.siAkcija velja do razprodaje zalog. Slika je simbolična. Poraba gorivapri kombinirani vožnji 5,0–7,1 l/100 km. Emisije CO2: 131–166 g/km.Agroservis, d. d., Kroška ulica 58, 9000 Murska Sobota, 02 530 18 88Tel.: 02 534 84 98,GSM: 031 215 946Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska SobotaTodayTomorrowToyotaavtošola z lastnim poligonomtrening varne vožnjeza mlade voznikepopusti za dijakeobročno plačiloCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699KOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciPOGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOVIN UREJANJE ZELENICMILORAD JURIĆ9231 Beltinci, Ravenska cesta, Mrliška vežaTel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148internet: www.cvetjm.com, e-pošta: cvetjm@gmail.comNUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02 523 17 01,INTERVENCIJA: 051 318 113Ko zadnjič stisnila si nama roko,še slutila nisva, da je to slovo.Nihče ne ve, kako zelo boli,ker tebe več, draga mama, med nami ni.ZAHVALANa pragu še ne dopolnjenega 75. rojstnega dne nas je zapustiladraga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra, sestrična intetaKristina Fickoiz Boreče 18Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jopospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, potrebecerkve, cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikuza opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,zakoncema Ficko za pomoč in Nadji za besede slovesa. Lepahvala vsem sosedom za pomoč in tolažbo. Iskrena hvalacelotnemu osebju soboške bolnišnice za njihovo pomoč mednjeno boleznijo.Zahvala je namenjena sinovim in snahinim sodelavcem, JožiciČasar za vso pomoč, godbi na pihala in pogrebništvu Hozjan.Vsem in vsakemu posebej še enkrat posebej – HVALA!Žalujoči: mož Jože, sin Drago, hčerki Marija in Anicaz družinami, vnuki in pravnukiDraga prababica, pogrešali te bodotvoji pravnukiNatalia, Nastija in Sebastijan

– 3. december 2009 29Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,a nate spomin bo večno ostal.ZAHVALAV 81. letu nas je zapustila naša dragamama, tašča, babica, prababica, sestrain sorodnicaMatilda Vukiz Male Polane 70Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem, botrini, znancem in članom kluba Štrk izČrenšovec, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njenizadnji poti, nam izrekli besede sožalja in tolažbe ter darovalicvetje, sveče, za svete maše in v druge namene.Zahvaljujemo se perioperativnemu in kirurškemu oddelkusoboške bolnišnice za strokovno in osebno pomoč.Iskrena hvala sodelavcem z internega oddelka soboškebolnišnice, sodelavcem iz kuhinje Term Lendava in podjetjaMelko.Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem zaodpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku zaodigrano žalostinko in pogrebništvu Ferenčak.Vsem in vsakemu posebej še enkrat – Bog plati!Žalujoči vsi njeni najdražjiKo si zadnjič stisnila nam roko,še slutili nismo,da je to slovo.Nihče ne ve, kako boli,ker te več med nami ni.ZAHVALAV 64. letu nas je za vedno zapustiladraga žena, mama, tašča, babica,sestra in sorodnicaIda Bohariz Lucove 24Ob boleči izgubinaj iskrena hvala seže do src vseh vas, dragi sorodniki,sosedje, prijatelji in znanci, ki ste nam v težkih trenutkihpriskočili na pomoč, njej pa z obiski in tolažbo namenilipozornost med njeno boleznijo.Hvala vsem, ki ste ob njenem slovesu darovali cvetje,sveče in v dobrodelne namene ter jo v tako velikem številupospremili k zadnjemu počitku, nam pa izrazili ustnoin pisno sožalje.Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, godbenikoma za odigrano žalostinko inpogrebništvu Hozjan.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči vsi njeniVsa zemlja v mehki tej bleščobipobeljena gomila jein meni na tem splošnem grobibridkost srce zalila je. (S. Gregorčič)V SPOMINDanes mineva 20 let od takrat, ko nasje zapustila naša mama, tašča, babicain prababicaEmilija Madjariz VečeslavecHvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite ob njenem grobu.Otroci Karel, Hilda in Vera z družinamiSrce tvoje je zastalo,zvon v slovo ti je zapel.Misel nate bo ostala,spomin za vedno bo živel.ZAHVALATiho in mirno je v 88. letu starostizaspala naša draga mama, oma, tašča,sestra, prababicaAvguština Dervaričiz Bodonec 19Iskrena hvala naj doseževaša srca, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci,ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje,darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in za vse prispevkev dobrodelne namene.Hvala vsem, ki ste nam pomagali.Iskrena hvala gospodu župniku za čutno opravljen pogrebniobred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi tvoji najdražjiSrce je omagalo, dih je zastal,spomin nate bo vedno ostal.ZAHVALAV 81. letu nas je za vednozapustila draga mama, tašča,babica, prababica in sestraKatarina Vučkoiz Srednje Bistrice 72Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem, ki ste skupaj z nami delili zadnje trenutke z našomamo ter jo pospremili k večnemu počitku.Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše,kapelo in druge namene.Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, govorniku za poslovilne besede in pogrebništvuFerenčak.Žalujoči vsi njeniZ žalostjo v srcih sporočamo,da je v 86. letu starosti odšelnaš ljubi mož, oče, dedi in tastJožef Fujsčevljarski mojster v pokojuiz Veščice pri M. SobotiOd njega smo se poslovili 25. novembra 2009.Iskreno se zahvaljujemo osebju bolnišnice v Rakičanu za vsoskrb in nego, osebju kirurškega oddelka, posebno zdravnikuVrbancu.Hvala duhovniku g. Leonu Novaku za pogrebni obred,pevcem za odpete žalostinke in vsem,ki so ga pospremili na zadnji poti.Žalujoči vsi njegoviPrazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljaja,vendar dobrotatvoja nam ostaja.ZAHVALAV 50. letu nas je za vedno zapustila dragahčerka, mama, tašča, babica in tetaAlbina Hajdinjakiz Prosečke vasi 3Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom inznancem ter nekdanjim sodelavcem Mure, ki ste nam v tehtežkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje.Hvala tudi gospodom župnikom za pogrebni obred in pevcemza odpete žalostinke.Naj ostane med nami v lepem spominu!Vsi njeni najdražjiBlagor mrtvim, ki umirajov Gospodu od sedaj.Da, pravi duh, odpočijejose naj od trudov svojih,zakaj njih dela gredo za njimi.(Razodetje 14; 13)ZAHVALAV 87. letu nas je zapustil dragi mož,oče, dedek in sorodnikKarel Bertalaničiz Gornjih Slaveč 90Ob tej boleči izgubi naj iskrena zahvala doseže vaša srca, dragisorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki ste dragega pokojnikapospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli besede sožaljain tolažbe ter darovali cvetje, sveče in prispevke v dobrodelnenamene.Besede zahvale so namenjene pastorjem Binkoštne cerkve zabesede slovesa, tolažbe in upanja.Zahvala naj velja tudi pevcem domače Cerkve in pogrebništvuBanfi za organizacijo pogreba.Žalujoči vsi njegoviV sanjah se sliši tvoj glas,šla si tja, kjer trpljenja ni,to je kraj, ki se imenuje sveti raj.ZAHVALAV 97. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, sestra,teta, babica in prababicaKarolinaBunderlaroj. Pinteriz MatjaševecIskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem, ki ste skupaj z nami delili zadnje trenutke z našo mamoter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvalaza izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in kapelo.Posebej hvala domačemu župniku Ivanu Kranjcu, župnikuv pokoju Rudiju Ficku, graškemu župniku Goranu Kuharjuin dekanu Lojzetu Kozarju, pevcem za odpete žalostinke insosedom za vso pomoč.Hvala tudi govorniku Ignacu Klementu za lepe besedeob odprtem grobu.Hvala zdravniku Srboljubu Čurčiću, dr. med.,patronažni sestri Darinki za vso pomoč in pogrebništvu Banfi.Naj ostane med nami v lepem spominu!Žalujoči vsi njeniVsa leta si trdo delal,na koncu pa utrujenza vedno si zaspal.ZAHVALAV 101. letu nas je zapustilnaš dragi oče, dedek, tast in pradedekAlojzBertalaničiz Serdice 131Ob boleči izgubise iz srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,dobrim sosedom, znancem, škofu Erniši, gasilcem,pihalni godbi, pevcem in vsem, ki so ga pospremilina zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene,nam pa izrekli sožalje.Hvala osebni zdravnici Ani Gomboc za vso pomočin osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.Žalujoči njegovi najdražjiKo pošle so ti moči,zaprl trudne si oči,zdaj tiho, mirno spiš,bolečin več ne trpiš,a v naših srcih še živiš.ZAHVALAV 83. letu nas je zapustil dragi mož,oče, dedek in pradedekMartin Horvatiz Gredpri HotiziIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem, znancem, SDPZ PE M. Sobota, kolektivu pošteLendava in PD Lendava za izrečena sožalja, darovano cvetje,sveče, svete maše in v dobrodelne namene bolnišnici M. Sobota.Hvala g. župniku Viljemu Kovaču, pevcem za odpete žalostinke,pogrebništvu Ferenčak in govornici za izrečene besede slovesater za odigrano Tišino.Žalujoči njegovi najdražjiDragi dedek, pogrešali te bomovnuki in pravnukinja

30lokalna scena/OGLASI3. december 2009 –Nafta Petrochem ima okoljevarstveno soglasjePo Južnem tokutudi rafinerija?Nafti Lendava gre od septembra precej bolje,vendar bo za pokrivanje izgube potrebno vsajleto dni pozitivnega poslovanjaNafta Petrochem je dobilaokoljevarstveno soglasje zanovo tovarno formalina F-4.Pričakovali so ga sicer konecaprila, torej v času poskusnegazagona tovarne F-2, vendarse je postopek zavlekel, saj jeAgencija za okolje in prostordvakrat zahtevala dopolnitvevloge z dodatnim preverjanjemobremenjevanja okolja.»Osebno sem s tem, da je bilpostopek tako natančen, zadovoljen,saj mora biti varovanjeokolja na najvišji ravni. Reklismo, da s figo v žepu ne mislimodelati,« je izjavil mag. MirkoHorvat, direktor družbeNafta Lendava.Dopolnila so se nanašala na varovanjevodotokov, tako da so moraliopraviti dodatne izračunenjihovega obremenjevanja v kombinacijirazličnih proizvodnih procesov.Izdano soglasje sedaj odpiravrata pripravi projekta in pridobitvigradbenega dovoljenja, pa tudidogovoru z dobaviteljem opremein bankami, ki bodo investicijo finančnopodprle. Glavni sogovornikpri opremi je švedska družbaPerstorp Formax, ki je dobavilaopremo tudi za F-2, in čeprav so vNafti Lendava z njo zadovoljni, sebodo zaradi razmer na trgu ozrlitudi po drugih morebitnih dobaviteljih.Hkrati s postopki za postavitevnove tovarne formalina načrtujejotudi njeno tehnološko preoblikovanjev smislu sinergije z žeobstoječimi procesi za dosego večjeenergetske samooskrbe. To bonačrtovano investicijo pocenilo spredvidenih dvanajst na osem milijonovevrov, ob tem pa bodo milijonevrov vložili še v predelavotistih mest v obstoječih postrojenjih,kjer odvzemajo paro.Po načrtih bi gradbeno dovoljenjeza postavitev nove tovarne formalinaF-4 dobili maja prihodnjeleto, takrat pa bi tudi podpisali pogodbiza opremo in z bankami ofinanciranju projekta. Poskusni zagontovarne bo stekel predvidomasredi leta 2011.V lendavski Nafti so si pred dvemaletoma zastavili ambiciozen razvojninačrt, vendar ga je upočasnilagospodarska kriza, ki so jo vpodjetju čutili do sredine tega leta.V prvem četrtletju je zaradi zamrznitvetrgov obseg proizvodnje padelcelo na tretjino, kar je poslovanjepotisnilo na rdeče polje. »Odseptembra gre na bolje, vendar boza pokrivanje izgube potrebno vsajleto dni pozitivnega poslovanja.Cene na svetovnih trgih so se znižalena raven izpred dveh let, torejna 60 do 70 odstotkov povprečjaiz leta 2008. To pomeni, da kljubdoseženi stabilnosti v poslovanju,saj smo uspeli sedanjo produkcijov celoti prodati, ne moremo pričakovatitakih dobičkov, da bi v kratkemčasu nadomestili izpad,« je povedalsogovornik. Poudarja tudi, daza ohranitev konkurenčnosti potrebujejonadaljnja vlaganja v posodabljanjein prestrukturiranje, karpo prepričanju vodstva razumejotudi lastniki in banke.Z načrtovanim povečanjem proizvodnjeformalina pa se v Lendavipripravljajo tudi na povečanjeproizvodnih zmogljivosti lepil. Odptujskega podjetja Albin Promotion,ki je pred leti znotraj Naftinegaproizvodnega kompleksa kupiloprostore za propadli projekt predelavegum, so odkupili zemljiščein objekte, v katerih bodo postavilivečje reaktorje za velikoserijskoproizvodnjo lesnih lepil. Proizvodnjaspecialnih in impregnacijskihlepil bo ostala v sedanjih prostorih,proizvodnji lesnih lepil pabodo dodali še lepila za papirnoindustrijo. Od širitve palete proizvodovsi obetajo uspešnejše nastopanjena trgih.Majda HorvatSporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda Južni tok je pomemben tudi za podjetje NaftaLendava. Veliko količino zemeljskega plina, ki je strateška surovina za proizvodnjo v petrokemiji,bodo imeli na dosegu roke. Lendava dobiva zdaj zemeljski plin iz obstoječega plinovodain s pritokom z zahodne smeri, njegova cena pa je obremenjena z visokimi stroški transporta. ZJužnim tokom se bo smer pretoka plina obrnila.»Zmogljivosti sedanjega plinovoda izkoriščamo maksimalno in nadgradnja ni več možna, z Južnimtokom pa je drugače. Z graditelji plinovoda se bomo pogovarjali o možnosti, da se navežemonanj. Odprli bomo tudi možnost še kakšnih skupnih projektov, čeprav je o tem sedaj šeprezgodaj govoriti, smo pa aktivnosti že začeli in je nakazan skupni interes,« je povedal mag.Mirko Horvat. Minister Matej Lahovnik je pred odhodom na podpis sporazuma v Moskvo žeomenil plinsko elektrarno v Kidričevem in možnost obuditve rafinerijske dejavnosti v Lendavi.Velik protestni shod v LjubljaniIz Pomurja 500protestnikovDelavci iz vse Slovenije, upokojenci, študentjein dijaki so v soboto zasedli Prešernov trg vLjubljani. Na prvih množičnih demonstracijah vmandatu te vlade je več tisoč protestnikov – podomnevi sindikatov jih je bilo celo 30.000 – sood delodajalcev zahtevali višje minimalne plače,ki naj ne bodo nižje od 600 evrov neto. Polegtega so vladi poslali jasno sporočilo, naj umaknesporne predloge pokojninske reforme. Najboljjih moti predlagana upokojitvena starost za obaspola pri 65 letih. Delavce so podprli tudi predstavnikiupokojencev in študentov; prvi jih podpirajo,ker menijo, da si zaslužijo pošteno plačiloza pošteno delo, pa naj bo zdajšnje ali preteklo,študenti pa bi zaradi višje minimalne plače tudisami prejemali višje štipendije in socialne transferje.Sporočilo delavskih demonstracij naj bibilo dovolj močno, da ga predstavniki vlade in lastnikikapitala vzamejo izjemno resno. Če jim vladane bo ugodila, sledi splošna stavka.Kljub slabemu vremenu je iz Pomurja v Ljubljanoodpeljalo kar deset avtobusov in nekaj osebnihavtomobilov z okrog 500 udeleženci, ki so podprlizahteve sindikatov po boljšem življenju delavcev.Milan JeršeFoto: N. J.Dobitniki zahvalnih listin ob visokem jubileju, praznovanju90-letnice Gimnazije Murska Sobota, so:Evgen Titan za udejstvovanje na športnem področjuin delo z mladimi, Vlado Sagadin, nekdanji ravnatelj,za izjemen prispevek h krepitvi odnosov z zamejskimiSlovenci, Milorad Vidović, nekdanji ravnatelj, zaprizadevanja za nove šolske prostore, Katica Mladenovičza svoje pedagoško delo z dijaki ter za nasvetein nesebično pomoč dijakom in učiteljem, MarusjaUhernik za uspešno delovanje pri mednarodnih projektihin avtorstvo pri učbenikih, Regina Cipot, sedanjaravnateljica, ki je zaslužna, da je postala Gimnazijamoderna evropska šola, ter Mestna občina MurskaSobota in zanjo župan Anton Štihec za vzajemno sodelovanjein nenehno podporo šoli pri uresničevanjunjenih izobraževalnih ter vzgojnih ciljev.B. B. PAkcijski evro depozit naMadžarskem. Obresti dobiteže ob vezavi depozita.ObrestiTAKOJ (kamatMOST)evro depozitV casu trajanja akcije izredno visoke obresti, letna obrestnamera 2,93%, EBKM (kvocient primerjanja izdelkov): 3,00%za nova varcevanja v primeru vezave nad 4000 EUR za4 mesece (splošna, ne akcijska 3 mesecna obrestna meraznaša 0,25%).V primeru odpiranja novega deviznega racuna bo strankaprve 4 mesece oprošcena placila nadomestila za vodenjeracuna.Trajanje akcije: 28. november 2009 – 11. december 2009.Informacije niso popolne, dan oglas ni ponudba. Podrobnejšepogoje za sklenitev depozita in cene vsebujejo Glasila inPoslovniki, ki so na voljo v naših bankah in na spletnih straneh.Vezava depozita se opravi v Republiki Madžarski usklajeno zmadžarsko zakonodajo. Depoziti so zavarovani na podlagimadžarske zakonodaje.www.otpbank.hu/ObrestiTAKOJ+36 1/20/30/70 366 6666+36 40 366 666otp profit evro betét depozitObresti:letno2,93%OTPOberstiTAKOJevro depozit

NAPOVEDNIK– 3. december 2009 31Napovednik prireditevGLEDALIŠČEGORNJA RADGONAV soboto, 5. decembra, ob 11. uri bo v kulturnem domu lutkovnapredstava Kdo je napravil Vidku srajčico v izvedbigledališča Jože Pengov iz Ljubljane.MURSKA SOBOTAV soboto, 5. decembra, ob 20. uri bo še zadnjič ljubiteljskapredstava Elizabeta je zagreta v režiji Branka Pintariča in izvedbiKUD-a Štefana Kovača iz Murske Sobote.LJUTOMERV torek, 8. decembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu monokomedijaPenisov monolog v izvedbi igralca JernejaKuntnerja.RADENCIV sredo, 9. decembra, ob 19. uri bo v kongresni dvoranizdravilišča gledališka predstava.PREDAVANJEMURSKA SOBOTAV četrtek, 3. decembra, ob 10. in 17. uri bo v Galeriji javnovodstvo po razstavi Gustava Gnamuša. V petek, 4., in v soboto,5. decembra, pa bosta v Galeriji likovni delavnici zaučence osnovnih šol.V petek, 4. decembra, ob 14. uri bo v hotelu Diana okroglamiza na temo Ali mi domača regija omogoča kariernirazvoj?V soboto, 5. decembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani projekcijapodvodnih fotografij Mavrične barve Papue NoveGvineje. Predaval bo mag. Andrej Voje.V sredo, 9. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji PAC predavanje– pogovor z naslovom Prazniki se bližajo … – vabila, darilain voščila. Predavanje bo vodil Saša Županek.FILMLENDAVAV četrtek, 3. decembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertnidvorani projekcija otroške filmske ustvarjalnosti Šoleanimiranega filma Čakovec.DOGODEKSPODNJI KAMENŠČAKV četrtek, 3. decembra, med 7. in 15. uro bo v Mladinskemcentru Prlekije predstavitev knjig Študentske založbe, obvsaki polni uri projekcija promocijskega filma o Mreži multimedijskihcentrov Slovenije. Ob 17. uri bosta glasbeni točkikriževskih lovskih rogistov in 9-letne članice MCP, kitaristkeZale Čuk. Sledila bo predstavitev filmskega ciklusaLuksus produkcije iz Krškega Medkulturni dialog in srečanjez avtorji ter uradna predaja opreme za kulturno angažiranjeob sofinanciranju centralne službe JSKD.MURSKA SOBOTAV četrtek, 3. decembra, med 8. in 18. uro bo v MIKK-uogled fotografske razstave natečaja Digitalna abstrakcija2009, hkrati bodo delili še brezplačno skodelico čaja v akciji»MIKKov čaj stira gripo fkraj«.V četrtek, 3. decembra, med 10. in 18. uri bo v Galeriji MurskaSobota dan odprtih vrat. Na Trgu kulture pa bodo zotroki vseh štirih osnovnih šol, njihovimi mentorji in županomAntonom Štihcem krasili smreko.V četrtek, 3. decembra, bo v Pokrajinski in študijski knjižnicidan odprtih vrat. Organizirano bo vodenje skupin poknjižnici, predstavili pa bodo tudi domoznansko zbirko. Tadan bodo zamudnikom ob vračilu knjig brisali terjatve.RADENCIV petek, 4. decembra, ob 18. uri bo v kongresni dvoranihotela Radin 9. dobrodelno-zabavna prireditev Za srečo našihotrok. Nastopili bodo: otroci iz vrtca Radenci Radenskimehurčki, učenci OŠ Kapela in Radenci, plesalci plesnešole Urška, folklorna skupina G. Radgona ter pesnikin humorist Marko Kočar. Zbrana sredstva bodo namenjenaotrokom iz socialno ogroženih družin za njihove zimskepočitnice.RAZKRIŽJEV soboto, 5. decembra, ob 16. uri bo po maši v cerkvi sv.Janeza Nepomuka miklavževanje. V nedeljo, 6. decembra,ob 11. uri bo pri križišču blagoslov božično-novoletnegadrevesa.GORNJA RADGONAV soboto, 5. decembra, med 9. in 12. uro bo v gasilskemdomu sejem zimsko-športne opreme.BORAČEVAV sredo, 9. decembra, med 9. in 16. uro bo dan odprtih vratRadenske. Vodeni ogledi bodo vsako polno uro.KinoStar Max Murska Sobota(od 3. 12. do 9. 12.)Ameriški romantični glasbeni film Fame: Sanje o slavi(19.25)Ameriška grozljivka Žaga VI (21.45)Ameriško-francoska biografska komična drama Julie & Julia(17.10)Ameriška romantična srhljivka Somrak: Mlada luna(16.20, 19.00, 21.50, pet. 19.30 in 22.10)Ameriška akcijska drama Nadomestki (19.40)Ameriški animirani družinski film Božična pesem (17.20,pet. 18.00, sob. in ned. še 15.15)Ameriška znanstveno-fantastična srhljivka 2012 (21.40)LjutomerNedelja, 6. decembra: ob 19.30 kanadsko-ameriška akcijskasrhljivka Ledena smrtGornja RadgonaFilme bodo predvajali le občasno!Napovednik prireditevOTVORITEVMURSKA SOBOTAV četrtek, 3. decembra, ob 9. uri bo v Galeriji ocenjevanjelikovnih izdelkov na temo vode in Radenske, ki so jih narediliotroci iz slovenskih vrtcev v okviru akcije Šu šu šumi.LENDAVAV četrtek, 3. decembra, ob 17. uri bodo v Sinagogi predstavitevCD-ROM-a dvojezične zvočne knjige Rože noči tertiskovna konferenca in otvoritev razstave spremljajočihgrafik avtorice Zsuzse L. Farkas. Pesmi iz zbirke bo recitiralurednik in gledališki igralec Peter Doczy. Razstavo boodprl grafik Sandor Györffy, urednik časopisa Muravidek.Razstava bo na ogled do 18. decembra.KONCERTGORNJA RADGONAV četrtek, 3. decembra, ob 18. uri bo v dvorani Zasebneglasbene šole Maestro javni nastop učencev.V soboto, 5. decembra, ob 9. uri bodo v dvorani glasbenešole G. Radgona flavtistične delavnice.V nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri bo v kulturnem domudobrodelni Miklavžev koncert velikega džezovskega orkestraGlasbene šole G. Radgona & Radgonske gorice. Gostvečera bo vrhunski džezovski glasbenik Uroš Perić. Sredstvaod nakupa miklavževega vina bodo omogočila otrokomšolanje na Glasbeni šoli G. Radgona.V sredo, 9. decembra, ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šolejavni oddelčno nastop učencev klavirja in petja.LENDAVAV petek, 4. decembra, ob 17.30 bo v telovadnici DOŠ I božično-novoletnikoncert. Od 16.30 naprej bo na šolskemdvorišču božični bazar.LJUTOMERV soboto, 5. decembra, ob 20. uri bo v kulturnem domukoncert Komornega zbora Orfej iz Ljutomera z naslovomPrvih 20 let.MURSKA SOBOTAV soboto, 5. decembra, ob 21. uri bo v MIKK-u Metal klavnicaXIX z nastopom skupin Unhale (metal/hc), Eruption(Ljubljana, thrash metal) in Carignan (Gradec, death/grind).ROGAŠOVCIV nedeljo, 6. decembra, ob 15. uri bo v športni dvorani OŠSveti Jurij dobrodelni koncert, kjer bodo nastopili: pevciKulturno-prosvetnega društva Rogašovci, dramska skupinaMočnikovi, pevska skupina Prekmurci, tamburaška skupinaDrotmantraši, učenci OŠ Sv. Jurij in glasbena skupinaGitano band. Zbrani prispevki bodo namenjeni za ureditevprostora sprostitve in druženja na osnovni šoli.VERŽEJV nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri bo v kulturnem domutradicionalni Miklavžev koncert, kjer bodo nastopili: TanjaŽagar, Marjan Zgonc, Edvin Flisar, Jože Kovač - Uri in mnogidrugi. Gostitelj bo Franc Gorza.LITERATURARADENCIV nedeljo, 6. decembra, ob 18.30 bo v kongresni dvoranihotela Radin predstavitev knjige Bilo je žmetno pa tüdilepo – Življenjepisi Prlekov in Prekmurcev, ki jo pripravljaKUD Bubla.LENDAVAV ponedeljek, 7. decembra, ob 18.30 bo v Knjižnici javnapredstavitev, srečanje in pogovor o letošnji dvojni številkirevije Lindua.RAZKRIŽJEV sredo, 9. decembra, ob 16.30 bo v knjižnici in čitalnicibožična pravljica v okviru ciklusa Pravljična urica.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Pokrajinski in študijski knjižnici je do 31. januarja naogled razstava literarnih del pomurskih mladinskih pisateljev.Do 24. decembra je na ogled tudi razstava del z naslovomVesolje II avtorja Lojzeta Veberiča.V Galeriji je do 31. decembra na ogled samostojna razstavaGustav Gnamuš – slike.V MIKK-u je na ogled razstava Digitalna abstrakcija 2009.V Galeriji PAC je na ogled razstava del slikarja Lojzeta Veberičaiz Murske Sobote, ki se predstavlja s temo Vesolje. Razstavaje posvečena svetovnemu letu astronomije.V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca leta na ogledskupinska razstava članov Foto kluba Murska Sobota.GORNJA RADGONAV kulturnem domu je do 14. decembra na ogled razstavadel 4. Mini likovne kolonije, ki je potekala v starem mestnemjedru.GRADV gradu je na ogled slikarska razstava likovne sekcije Mozaikpri Društvu upokojencev Murska Sobota.LENDAVAV galeriji na gradu je na ogled razstava Drugačni Štefan Galič.V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 6. decembrana ogled razstava likovnih del umetnikov, ki slikajoz usti ali nogami.BELTINCIV grajskem razstavišču je na ogled razstava likovnih del 17.mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2009.LJUTOMERV čitalnici knjižnice Gimnazije Ljutomer je na ogled razstavaLiteratura v prostoru – sodobni pomurski pisci (Miklošičevidnevi 2009).V galeriji kulturnega doma je na ogled razstava Prvih 20 letKomornega zbora Orfej.Glasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. V meni bije slovensko srce –Gianni Rijavec + Zidanški kvintet2. Srce že ve – Ansambel Petra Finka3. Le srcu je treba verjeti – Pajdaši4. Pesek v oči – Veseli svatje5. Moj rodni kraj, moj rodni dom –Marjan ZgoncPREDLOGALe ti si mi zaupala – Igor in Zlati zvokiZate – SicerLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Džouži – Metulj2. Ti boš v mojem srcu vedno ena – Langa3. Nama ni usojeno – Plamen4. Grem naprej – Bogdana5. Tebi se predam – MoiraPREDLOGABožič za vse – ŠtrkPraznični čas – Nova legijaKupon št. 49 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 4., do četrtka, 10. decembraPETEK, 4. decembra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro,Simona Špindler – 06.45 Poročilo OKC - 07.40Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila –09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Malioglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Odpetka do petka (Nataša Brulc Šiftar) – 13.15 1. osebaednine (Silva Eöry) – 13.20 Predstavljamo vam -14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednjaporočila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Malioglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladival, Eva in Nika – 20.00 Zimzelenčki, ugasni televizor!Nataša Špindler - SNOPSOBOTA, 5. decembra: 05.00 Še bolj počasno vstajanje… – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Bibabuba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport obkoncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila– 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Odpetka do petka - 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Nafta :Celje, javljanja s prvoligaškega nogometa – 14.00 Poročila– 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Bo znanjerešilo Pomurje?, Nataša Brulc Šiftar - 15.00 Literarnidrobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi- 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskempetju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi– 20.00 Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, odkdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00 SNOPNEDELJA, 6. decembra: 05.00 Nedeljsko prebujanjeob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas,duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja– 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmi tedna– 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30 Nedeljskakuhinja: Lado Bizovičar (Nataša Brulc Šiftar) - 12.30Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce(Silva Eöry) – 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Nanarodni farmi – 19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas,Samo Budna - 24.00 SNOPPONEDELJEK, 7. decembra: 05.00 Začnimo teden!Irma Benko – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič– 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15Poslanci v studiu: od 10.05 dalje odgovarjajo na vprašanjaposlušalcev. Vprašanja pošljite na rmv@murskival.si- 11.15 Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa– 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Zazdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke,oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Kak jeindak fajn bilou, Milan Zrinski - 24.00 SNOPTOREK, 8. decembra: - 05.00 Jutranji! Urška HorvatRitlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja –08.00 Poročila – - 08.30 Besede, besede – 10.30 Malioglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet,Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedemveličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovoriz najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Suzana Panker - 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja zaupokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,drugačen pogled pomurskih avtorjev – 19.15Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Jukeboksin Jernej Šavel – 24.00 SNOPSREDA, 9. decembra: 05.00 Jutranje prebujanje! DušanRadič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 Džoužijevo pismo –9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Župan mestne občineMurska Sobota Anton Štihec - 11.15 Trn v peti, pritožbe,mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju– 13.00 Poročila – Nafta : Labod Drava, javljanja s prvoligaškeganogometa - 13.15 1. oseba ednine (Lidija)- 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavneglasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napovedsporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila– 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnjaporočila – 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler)– 24.00 SNOPČETRTEK, 10. decembra: 05.00 Zbudite se z dobrimradiem! Dejan Fujs - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Drugajutranja kronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca - 08.00Poročila (Jernej Šavel) – 08.15 Kmetijski strokovnjak– 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika(Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous- 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45Šport za vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine– 14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi- Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesemtedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40Mali oglasi – 18.00 Mali radio – Anja Micevski - 19.15Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza- 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. FIGHT FOR THIS LOVE – Cheryl Cole2. THE '59 SOUND – The Gaslight Anthem3. JUST SAY YES – Snow Patrol4. HAVEN'T MET YOU YET – Michael Buble5. LET YOUR HAIR DOWN – GunPREDLOGASECRETS – One RepublicHAPPY – Leona LewisLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. KOMU BOŠ REKLA – Samo Budna2. ČRTA – Coto feat. Neisha3. SLEČENO SRCE – Nina Pušlar4. PODEJ NAPREJ – Jadranka Juras5. SVEČE – DMPPREDLOGAV PARKU ZA GRADOM – Vlado Kreslin42 – TabuNagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Metka Mlinarič, Lipovci 126, 9231 BeltinciNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 8. decembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

32 ZADNJA STRAN3. december 2009 –CENIMO VAŠE MNENJE ...P I Š I T Eboljša stran spletaVestnikov koledarČ - 3. decemberP - 4. decemberS - 5. decemberN - 6. decemberP - 7. decemberT - 8. decemberS - 9. decemberFRANCBARBARASAVOMIKLAVŽAMBROŽMARIJAVALERIJA6. decembra bosonce vzšlo ob 7.uri in 29 minut,zašlo pa ob 16.uri in 17 minut.Dan bo tako dolg8 ur in 48 minut.9. decembra ob1. uri in 13 minutbo na nebunastopil zadnjikrajec.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 1. decembra 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,5074Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3140Madžarska madžarski forint HUF 348 271,86Švica švicarski frank CHF 756 1,5079V. Britanija angleški funt GBP 826 0,9098Najbolj nenavaden nastop na tokratni tradicionalnipredstavitvi še neuveljavljenih domačih izvajalcev Mali velikiMIKK-ov oder je imel član dueta Hexenbrutal Matej Kolmanko,ki je tokrat pod artističnim imenom Bile Eater med občinstvomizvedel elektronski eksperimentalni hrupni »napad«na bobniče v samo enem celovitem kosu. Foto: T. K.Nekdanja predsednika Turistične zveze Slovenijedr. Marjan Rožič in Pomurske turistične zveze Štefan Dravecsta skupaj podeljevala priznanja na Pomurskem turističnemforumu v Polani. Foto: J. G.Pordeli nosovi vodstva bolnišnice niso posledica prehlada ali gripe, ampak zdravila,ki jim ga je predpisal klovnovski zdravnik dr. Živalski Vrt iz združenja Rdeči noski. Foto: M. H.V Galeriji Murska Sobotase je minuli četrtek spetzbralo izredno veliko poslušalcev,tokrat na predavanju o znamenitihslikarjih Casparju DaviduFriedrichu in Marku Rothku,ki ga je imel direktor galerije RobertInhof. Podobno je bilo žena predavanju kustodinje IrmeBrodnjak o Franciscu Goyi. Zaradivelikega zanimanja bodopredavanje o Friedrichu in Rothkuponovili v četrtek, 10. decembra,ob 17. uri. Foto: I. Br.– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Komentar tedna naPomurje.si: uporabnikArtur o teorijizarote glede novegripe: »Včasih se jecepivo razvijalo nekajlet preden je šlov splošno uporabo,zdaj pa v dveh mesecihiz laboratorija vuporabo? Zamislite simalo, umetno sproženain takoj s cepivomČisti biznis.«Prekmurski pevec in glasbenik Vedran FrancHusar na dobrodelni prireditvi v Lendavi na odru tokrat nibil sam, ampak sta se v ritmu njegove glasbe zasanjano gibalidve plesalki. Foto: J. G.OGREJTE SE V OBJEMUTERMALNIH VRELCEVTERM 3000V Termah 3000 smo za vaspripravili posebno ponudbo:• VEČERNO KOPANJE S SAVNO po 18. uri po polovični ceni 2,95 €(od ponedeljka do petka)• DRUŽINSKO KOPANJE S SAVNO IN PICO ZA VSE(ob sobotah in nedeljah): 2 odrasla + 1 otrok* 30,20 €2 odrasla + 2 otroka* 40,30 €Podarite si razkošje termalnih doživetij! 2 odrasla + 3 otroki* 50,40 €Ponudba velja do 31. 1. 2010.*Velja za otroke od 4. do 15. leta starostiVeč informacij: www.terme3000.si ali tel. 512 24 55.IGRAJTE SE S SESTAVLJANKO TERM 3000Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 20,30 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evraletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke zanamene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.#Več informacij: tel. 512 24 55 ali 512 24 53.BREZPLAČNA CELODNEVNAKOPALNA VSTOPNICA za vse,ki bodo vztrajni in bodo izrezalisedem delov sestavljanke(od danes do vključno14. januarja 2010).S sestavljeno zloženko bostedo 31. 1. 2010 lahko brezplačnovstopili v bazenskikompleks Term 3000, kjer siboste lahko privoščili celodnevnokopanje.