Å tevilka 25, oktober 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije

Å tevilka 25, oktober 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije Å tevilka 25, oktober 2012 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si
from carina.gov.si More from this publisher

2UVODNIKSkritoOni dan sem šla prvič na pilates. Kolegiceskoraj zagotovo veste, o čemgovorim, moški pa morda skomigate zrameni, češ, kaj je to: kakšna hrana alitajno društvo. Ne bom vas dolgo puščalav negotovosti: gre za umirjeno,vodeno skupinsko vadbo brez glasneglasbe ali zahtevnega ritma, ki je očitnopisana na kožo nežnejšemu spolu,saj se na blazinah trudijo in raztezajoskorajda izključno ženske (čepravsem s kotičkom očesa ugledala enegamoškega, a dvomim, da bo vztrajal, alipač). Pri tej vadbi sem odkrila mišice,za katere sploh nisem vedela, da jihimam, a znajo naslednji dan zelo dobropokazati, da obstajajo. Kar me jespodbudilo k razmišljanju, da kar jeskrito in nepoznano, ni tudi nujno odsotno.V mislih sem odtavala še naprejin iskala podobnosti v naših sposobnostih.Kdo ve, morda se v nas skriva kaktalent, ki ga po nekakšnem nesrečnemnaključju še nismo spustili na plan. Alismo le preskromni, da bi jih obešali navelik zvon, ali pa preplahi, da bi jim daliprosto pot. Zato sem vsakič zelo veselain navdušena, ko od sodelavke alisodelavca izvem, da počne to in ono alida je odličen/odlična na tem ali onempodročju, ki seveda ni nujno povezanos službenimi nalogami. Med namiso namreč odlični fotografi, grafičnioblikovalci (za modne žal še nisemslišala, da so med nami), karikaturisti,glasbeniki in pevci, tekači, kaj tekači –maratonci, izkušeni popotniki, pesnikiin pisatelji, organizatorji … Bravo, kerne skrivate svojih talentov! (In naj miženske ne zamerijo, ker sem naštevalale v moškem spolu – vedno je križ s tokorektnostjo.)Za nami je podelitev carinskih priznanj<strong>2012</strong> ob dnevu slovenske carine, kjersmo predvsem prepoznali in nagradilitiste sodelavce in sodelavke mednami, ki še posebej izstopajo pri svojemdelu. Ko sem na slovesnosti bralaobrazložitve, sem bila iskreno vesela,saj skorajda ni bilo besedila, v kateremne bi bile omenjene osebnostneodlike, kot so ustvarjalnost, strast,iznajdljivost, pripravljenost svetovatiin pomagati, pozitivnost, prijaznost,pronicljivost. Zadovoljna sem, da štejetudi to in da tega ne skrivajo, temvečso na to ponosni. Čestitke vsem letošnjim23 nagrajencem!Sabina Langus Boc, urednica revijeCarina.siPrejemniki carinskih priznanj vletu <strong>2012</strong>Carinsko plaketo prejme:Dušan Uršič, Carinski urad NovaGoricaZlati znak prejmejo:Valerija Kunštek, Generalni carinskiuradBojan Cifer, Carinski urad MurskaSobotaMilan Kušer, Generalni carinski uradMira Lah, Carinski urad Muska SobotaJože Plut, Carinski urad LjubljanaŠpela Zupančič, Generalni carinskiuradSrebrni znak prejmejo:Sonja Stopar, Carinski urad SežanaPetra Jeglič, Generalni carinski uradAlbin Pahor, Carinski urad KoperMartin Nedelko, Generalni carinskiuradRomana Avguštin, Carinski urad LjubljanaEgon Marc, Carinski urad Nova GoricaJanko Šafer, Carinski urad BrežiceBronasti znak prejmejo:Metka Hodnik, Carinski urad DravogradDamjana Belak-Vivod, Carinski uradCeljeSnežana Rukelj, Carinski urad MariborJanez Kelenc, Carinski urad MariborEdi Babič, Carinski urad KoperPeter Maček, Carinski urad BrežiceMarina Svetina, Carinski urad JeseniceZofka Perše Šparemblek, Carinskiurad LjubljanaSlavica Obrez, Carinski urad BrežiceCarina.si | Interno glasilo Carinske uprave RSIzdaja: Ministrstvo za finance, <strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, LjubljanaGlavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografija na naslovnici: Kontrola goriva na gradbišču (foto: Sabina Langus Boc)| Lektoriranje: Mira AnžurGrafična priprava in tisk: Tiskarna Vek, KoperNaklada: 500 izvodovPonatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.ISSN 1581-8829CARINA.SI


INTERVJU3Andrej VilharOd 1. avgusta <strong>2012</strong> je Andrej Vilhar v pokoju. Za intervju z njimsem se odločil, ker je pustil v carinski službi velik pečat. Ko svadelala skupaj (največ v blagovnem delu izpostave v Luki Koperin na Dragonji), sem spoznal, da je bil predvsem vesten sodelavec,predan carinski službi in z veliko praktičnega, uporabnegaznanja. Poleg tega je njegovo delovanje v carinski službi takobogato, da velja nekaj tega objaviti v naši reviji.KazaloAndrej Vilhar................................. 3Dan z ljubljansko mobilnoenoto.............................................. 6Qlikview........................................ 10Twinning....................................... 11Delovni obisk v Angliji............... 13Carina na Pristaniškemdnevu............................................. 14Prvenstvo službenih psov......... 16Obisk iz ukrajinske carine......... 17Predstavnika MF na obisku vCU Dravograd.............................. 18Andrej zadnji delovni dan pred Carinskim uradom Koper. Sodelavci so poskrbeli, da boimel osnovno vrtičkarsko opremo.Andrej Vilhar prihaja s postojnskega konca. V carinsko službo nekdanje SFRJ jeprišel pred 36 leti. Za poklic orodjarja se je izučil v takratni tovarni Tomos. Leta1974 je končal strojno tehnično šolo v Piranu.Andrej, najprej hvala, ker si se odzval mojemu povabilu na pogovor. Kdajnatančno si začel svojo bogato kariero v carinski službi in kje? Kot vem, sibil pred tem zaposlen v industriji in celo v tujini.»V Tomosu sem se izučil za orodjarja. Nekaj let sem delal v tem poklicu v Švici,nato pa v Tomosovem razvojem inštitutu. Leta 1974 sem končal strojno tehničnošolo v Piranu in kmalu zatem mi je bilo kot radioamaterju rečeno, da vcarini potrebujejo osebo z znanjem strojništva, elektronike, fotografije, jezikov.Odšel sem na pogovor v Carinarnico Koper in v januarju 1976 sem bil sprejet vnovonastali odsek za zatiranje tihotapstva in protiteroristično zaščito. Delo z raznovrstnotehniko, od detektorjev eksploziva, rentgena, kakovostne fotografskeopreme do naprav za odkrivanje drog in radioaktivnega sevanja, me je resničnoprivlačilo. Zahtevano specifično znanje za operaterja sem pridobil na seminarjuSodelovanje med carino inpolicijo na Starodu .................... 19Carina na sejmu AGRA ............ 20Zdrav duh v nemirnemtelesu ........................................... 22Upokojenec Ivica Gavran........... 23Boris Zuljan................................. 24Motoristično zborovanje.......... <strong>25</strong>Fotografski utrinki.................... 26Karikatura................................... 26Križanka....................................... 27CARINA.SI


4v Beogradu, kasneje tudi na Bledu. Ker me je razvoj vednozanimal, sem skonstruiral prototip mobilnega rentgena zapregled avtomobilskih vrat, sestavljenega iz naše obstoječetehnike, s kamero pa smo opravili preizkus na TV Koper.Z idejnim načrtom sem bil poklican v Beograd, kjer so delovanjepreskusili v tovarni elektronskih kamer. Z rezultatiso bili zadovoljni. Ker pa je bila služba čez nekaj mesecevukinjena, je prototip ostal samo na papirju.«Morda bi veljalo nekaj besed nameniti tvojemu delovanjuv posebni skupini za zatiranje tihotapstva, ki jeimela v takratni carinski strukturi bivše SFRJ velik pomenin pomembno vlogo. Ali lahko na kratko predstavišdelovanje te skupine?Stari mejni prehod Dragonja, kjer je Andrej kot višji carinik začeldelati na blagovnem delu izpostave.INTERVJU»O delovanju in uspehih tega odseka bi lahko mnogo povedal.V čast mi je, da sem deloval v uigrani ekipi sandokanov(tako so nas imenovali kolegi v carinarnici), ki je uspešnodelovala vse do ukinitve okoli leta 1980. Zaradi odličnih rezultatovsmo bili razglašeni za najuspešnejšo ekipo v SFRJ.Naše predano in inovativno delovanje je bilo poleg odkrivanjadrog, nakita in avtomobilov usmerjeno tudi v preprečevanjevnosa orožja, streliva, radijskih postaj ter eksplozivnihin radioaktivnih snovi.«Spomnim se, da si večkrat omenjal uspešno protiterorističnoakcijo oz. nalogo ob obisku znanega svetovnegadržavnika v SFRJ, ki je priletel na letališče v Pulj. Zakajje pravzaprav šlo, kot vem, je bil od tebe in tvojih sodelavcevodvisen varen pristanek letala?»Veliko priznanje naši skupini je bilo enotedensko službovanjena letališču v Pulju, kamor je avgusta 1978 z letalomprispel na obisk kitajski predsednik Hua Kuo Feng. Beogradnas je tja poslal z nalogo protiteroristične kontrole in naprošnjo puljskega sekretariata za notranje zadeve, kjer smomed drugim delovali kot svetovalci z bogatimi izkušnjami.Poleg tega dogodka je bilo pomembno in častno naše dežuranjez ustrezno tehnologijo in izkušnjami na zimskiholimpijskih igrah v Sarajevu, kjer smo dali svoj prispevek kvarnosti iger. Prepričan sem, da je bila še posebej v obmejnihcarinarnicah ukinitev teh skupin velika napaka. Pretekloje mnogo časa, da so se podobne skupine ponovno organizirale.«Imaš prav zanimivo zgodbo (pravzaprav anekdoto, saj nišlo za pravega službenega psa) o prvem službenem psuna mejnem prehodu Škofije.»Na mejnem prehodu Škofije je ostal zapuščen nemški ovčar.Hitro se je udomačil pri nas in pri italijanskih kolegih naMejni prehod Dragonja, december 2004: tak pogled na preleponaravno okolje v dolini Dragonje in na hrvaški Kaštel se je odpiralskozi okno pisarne v zabojniku.Na Dragonji je rad poiskal zanimive prebivalce.CARINA.SI


6Dan z ljubljansko mobilno enotoREPORTAŽAV resnici sem z ljubljanskimi mobilci preživelaeno jutro in dopoldne in ne ves dan. Ampak povsemzadosti, da sem spoznala njihovo raznolikodelo, mobilnost v dobesednem pomenu besedein člane enote: Antona, Janeza, Dareta, Andreja,Jožeta, še enega Janeza in Darka, njihovegavodjo. Milan, namestnik vodje, Miro in Martinso bili ta dan na dopustu oziroma so izkoristilivišek ur.Prijazno so me sprejeli medse in prav nič negodovali, kersem jim bila s fotografskim aparatom nenehno za petami.Lepo so poskrbeli zame in mi potrpežljivo razlagali to inono o svojem delu in opremi. Pazili so tudi na mojo varnost,me odeli v odsevni jopič z napisom »carina« na hrbtu in obobisku gradbišča sem si morala posaditi na glavo zaščitnočelado.Delovni dan se vselej začne s sestankom.Začeli smo zjutraj. Ob sedmih sem v megli prikolesarila predCarinski urad Ljubljana in priklenila kolo ob stopnicah. Dvomečesem vprašala Dareta, ki je ravno prišel, ali je varno tupuščati kolo (imam pač slabe izkušnje s tatovi koles). Strinjalasva se, da bo pred carino najbrž varno, vsekakor boljkot kje drugje.Prostori mobilne enote so v prvem nadstropju urada, kjerso se počasi zbirali njeni člani. Vsako jutro ob 7.15 začnejo ssestankom, na katerem se razdelijo v dve skupini, določijolokacije, ki jih bodo obiskali, in se dogovorijo o prednostnihnalogah.»Delali bomo v dveh skupinah. Prva bo šla z volkswagnom,druga pa z renaultom. Delovne naloge v dopoldanskemčasu za prvo skupino: kontrola pošiljk hitre pošte na Brniku,nato počivališče Voklo, kjer izvajamo naloge po zakonu oprevozih v cestnem prometu in zakonu o javnih cestah tertrošarinsko kontrolo. Ena skupina opravi še kontrolo pošiljkv Izpostavi Pošta Ljubljana,« je odločil vodja Darko Pašič.Vodnik Dare z Lucy je pripravljen na delo.Preskusijo postaje tetra in preverijo, ali so vsi na istem kanalu.Vzamejo opremo in se napotijo k svojim vozilom.Ob osmih se pripeljemo pred halo mednarodnega podjetjahitre pošte na brniškem letališču. Ravnokar so iz nemškegaLeipziga pripeljali nove pošiljke. Cariniki se pridružijo uslužbencemhitre pošte za tekočimi trakovi, po katerih potujejoštevilni paketi in pisma, ter pozorno pregledajo nalepke naIzločene pošiljke odprejo in pregledajo vsebino.CARINA.SI


REPORTAŽApošiljkah. Sproti izločajo sumljive, ki jih bodo natančnejepregledali. Pomaga jim vodnik s psičko Lucy. Za pregled sodoločili štiri pakete, ki jih je najprej povohala psička, natopa sta jih Anton in Janez ob prisotnosti predstavnika hitrepošte odprla.Pol ure kasneje se z Darkom odpraviva na avtocestno počivališčeVoklo.»Skupina ena, kje ste?« se pozanima prek tetre.»Na počivališču Voklo, smer Ljubljana. Čez eno minutobomo tam,« se nemudoma zasliši odgovor.Že z avtoceste opazi policijski avtomobil. Kasneje izveva, dasta se carinikom pridružila policista, ki sta se peljala mimoin opazila carinsko kontrolo. Cariniki ustavljajo predvsemtovorna vozila ter zahtevajo od voznikov prevozno dokumentacijoin druge, po zakonu potrebne listine, kot sta licencaza opravljanje prevoza in potrdilo, da delajo v skladus slovenskimi predpisi (za voznike iz tretjih držav).7»Vodja, javi se.«»Vodja, sprejem. Povejte lokacijo.«»Dvojka je na Krašnji.«»Čez deset minut.«Tako hitro in učinkovito poteka pogovor po tetri. Z Darkomsva na poti k drugi skupini, ki se je postavila na vzporednocesto ob avtocesti na Štajersko. Na vetrobranskem stekluopazim prve kaplje dežja. Darko nekoliko nejevoljno zavzdihnein pojasni, da v slabem vremenu več delajo v pisarni.Ustavljanje vozil na terenu običajno ne pride v poštev, sajje treba paziti na varnost in vidljivost, ki sta na mokri cestiali v megli precej zmanjšani. Takrat se posvetijo naknadnimkontrolam in poiščejo lokacije pod streho, kot so mejni prehodi,izpostave z nadstrešnico …Mobilni oddelek Ljubljana šteje deset članov. Darko je njenvodja od aprila 2011. Pred tem se je preskusil na različnihpodročjih: od carinika na mejnem prehodu Metlika prek blagovnegacarinjenja do trošarin in okoljskih dajatev v Novemmestu. Odkrito prizna, da mu je zdajšnje delo pisano na kožoin da pri tem uživa. Delo v pisarni ni zanj, doda. Ponosen jena svoje fante: »Kar se zmenimo, to drži.«Radi in veliko sodelujejo z drugimi oddelki v uradu, največs trošarinskim, a tudi s policisti in raznimi inšpektorati. Čezprst oceni, da skoraj polovico svojega dela opravijo na trošarinskempodročju, tretjino na mejnih prehodih s Hrvaškoter na Karavankah in Fernetičih, ostalo je kontrola na avtocesti.<strong>Carinska</strong> kontrola na počivališču Voklo na gorenjski avtocestiVodja ljubljanskih mobilcev daje napotke prvi skupini.Temeljit pregled dokumentacije v tovornem prometuOb pol desetih parkirava ob carinskem kombiju na cesti vKrašnji. Tam Jože pravkar jemlje gorivo iz tovornega vozila,Janez pa ima že pripravljeno epruveto s posebno tekočino,CARINA.SI


8REPORTAŽAStop carinaki bo pokazala, ali je v odvzetem vzorcu dizel ali kurilno olje.Andrej je medtem ustavil osebno vozilo. Voznica, starejšagospa, je bila ob carinski kontroli videti nekoliko prestrašenain je kar pozabila, kako se odpre pokrov rezervoarja.Ustavljanje vozilaCarinik se je vljudno ponudil, da to stori namesto nje. Kosem kasneje omenila njen strah, je Andrej povedal, da seto seveda dogaja, a obstajajo tudi zelo pogumni in odrezavivozniki.Naslednja lokacija je gradbišče. Z drugo skupino se odpeljemoproti Rudniku, vmes pa zavijemo še na počivališče Barje.Zelo počasi se peljemo mimo parkiranih tovornjakov, carinikiso pozorni na kar koli sumljivega. Pred vstopom na gradbiščesi nadenemo zaščitne čelade (potlačim svojo ženskonečimrnost in na hitro preženem misel, kakšna sem videtiv nekoliko prevelikem odsevnem jopiču in čeladi – varnostje kajpak na prvem mestu!). Delavci nas nekoliko začudenoDruga skupina je opravljala kontrolo v Krašnji.Odvzem vzorca goriva iz rezervoarja osebnega vozilaVarno na gradbiščuCARINA.SI


REPORTAŽA9Kaj bo pokazala kontrola?Pregled pošiljk v Izpostavi Pošta Ljubljanagledajo, nekateri so pravkar pri malici, delovni stroji, zaradikaterih smo prišli, pa marljivo rijejo, kopljejo in ravnajo.Vljudno pozdravimo, Darko povpraša po vodji gradbišča. Karnekaj dela bo s preverjanjem goriva, saj je delovnih strojev,tako na oko, med 10 in 15.Čakata nas še dve nalogi: prva v Izpostavi Pošta Ljubljanain druga v Izpostavi Terminal Ljubljana. Spet se snidemos prvo skupino, ki pazljivo preverja poštne pošiljke, v terminalupa se cariniki izgubijo med tovornjaki, pregledujejoprevozno dokumentacijo in tovor. Med pogovorom sem izvedela,da imajo poleti precej dela s kontrolo vinjet, največna Karavankah. Pri izgovorih so vozniki neverjetno iznajdljiviin njihova domišljija nima meja. Neka ženska, ki so jo ustavili,ker ni imela vinjete, se je izgovorila na veter! Zatrjevalaje, da je pravkar hotela nalepiti vinjeto (med vožnjo!), a jo jepiš vetra odpihnil skozi odprto okno. Zgodbi carinik kajpakni nasedel. Pogled se mi ustavi na vetrobranskem stekluparkiranega carinskega vozila in opazim, da nima vinjete.Seveda, vozila s prednostjo je ne potrebujejo.Nekaj po 12. uri sem se poslovila in naše vozilo s prednostjome je odpeljalo pred urad, kjer smo se pred petimi uramisestali. Zahvalila sem za gostoljubje in z zadovoljstvomopazila svoje kolo, ki me je čakalo tam, kjer sem ga zjutrajpriklenila. Mobilci imajo pred seboj še popoldne in del večera,vse tja do 19. ure, ko se njihov delovnik konča. Naslednjidan pa spet znova. Darko pove, da imajo skupaj s policijo žeob šesti uri zjutraj akcijo na avtocesti.Zadnja dopoldanska postaja na parkirišču za tovorna vozila vIzpostavi Terminal LjubljanaSabina Langus Boc, GCUFoto: Sabina Langus BocPo ljubljanski obvoznici proti CU LjubljanaCARINA.SI


10QlikViewIZ STROKEAli kot mnogi radi pišejo, Klikview ali Quickview ali Qlickview. Orodje je vse to in še marsikaj.Uporabnik s klikanjem hitro in dokaj enostavno pride do odgovorov na svoja vprašanja in pridobipodatke, ki jih potrebuje pri svojem delu.Orodje omogoča analiziranje, poročanje, načrtovanje …QlikView je sodobno orodje poslovneinteligence za analizo in odkrivanjepodatkov. <strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS ga jevpeljala v letu 2011, da bi zagotovilakakovostne informacije in enoten sistemporočanja.Ustanovljena je bila delovna skupina(pet članov iz Generalnega carinskegaurada in dva iz carinskih uradov), kije svoje delo opredelila v poslovniku.Skupina je v letih 2011 in <strong>2012</strong> razviladeset aplikacij, ki zajemajo podatke izcarinskih sistemov SIAIS, SIAES, ECS,ICS, NCTS, MOIZ, EUROFISC ...Aplikacije smo poimenovali s številčnimioznakami: P001 (podatkovni izpisuvoza/izvoza, P002 in P004 (mesečnastatistika uvoza oziroma izvoza), P003(nadzor prepuščanja EUL zunaj delovnegačasa carinskih uradov), P005(NCTS oz. tranzit), P006 – (ICS oz. skupnavstopna deklaracija), P007 (nadzorobdelave aplikacij, P008 (MOIZ), P009(nadzor izvoza). V pripravi je P010 (prikazpodatkov SIEMCS in trošarin).Glavne naloge skupine so lasten razvojnovih aplikacij, vzdrževanje indopolnjevanje obstoječih aplikacij,usmerjanje dela naročniških skupin,skrb za kakovost podatkov, vzdrževanjestrežnika, razporejanje licenc indostop končnih uporabnikov, objavauporabniških navodil in informacij naintranetu ter zagotavljanje skladnostiaplikacije s cilji in strategijo Carinskeuprave RS. Člani skupine so v letu 2011pripravili devet tečajev za 167 končnihuporabnikov. Usposabljanje nadaljujejotudi letos. Vse aplikacije so uspešnoprenesli na nov strežnik in odpravili težaves prepisovanjem podatkov zaradipremajhne zmogljivosti starega strežnika.Na strežniku je že nova različicaQlikView 11.Trenutno orodje uporablja 299 uporabnikov,ki so razdeljeni v pet skupin:Administratorji, Vodstvo, DURS,Izpostava Obrežje in Izpisi). Mesečno(april–julij <strong>2012</strong>) beležimo povprečno1669 session prijav, 531 imenskihprijav in žal kar precej, približno 670neuspešnih prijav, ki so posledica premajhnegaštevila licenc. Daleč najboljgledana in uporabljana je aplikacijaP001, sledijo P005, P003 in P006.Glavne prednosti orodja vidimo v enostavniuporabi, neomejenih poizvedbahpo podatkih z uporabo asociacij, brezčakanja na izpise informatikov, posledičnopa seveda v velikem prihrankučasa, saj lahko uporabniki sami ustvarjalnouvajajo svoje zamisli, sprejemajoboljše odločitve in hitro ukrepajo.CARINA.SI


IZ STROKE11Na koncu gre posebna pohvala najboljdejavnima članoma skupine: DaviduGuštinu za odlično administratorsko inprogramersko delo ter Božu Grmku zaodlično poznavanje vsebine in vednonove zamisli, kako aplikacije nareditiše uporabnejše.Vesna Kajsner, GCUAnaliza dela portalnih aplikacij ali aplikacija P007, kot jo poznajo uporabnikiQlikviewa.»Twinning«Včasih bi besedo enostavno prevedli v pobratenje, danes pa težko najdemo primeren izraz. Uradnoje to tesno medinstitucionalno sodelovanje, kot ga poimenuje slovenska uredba, ki ureja toobliko pomoči.O tej novi pomoči se je pričelo govoritiokoli leta 2000, ko so ugasnili različnimeddržavni programi pomoči Pharein je Evropska komisija iznašla oblikopartnerstva med državo članico EU indržavo iz soseščine. Prejemnica pomočimora opisati in natančno določiticilje projekta, opredeliti trajanje insredstva ki so na voljo za izvedbo. Toobjavi v razpisu, na katerega se prijavijodržave članice same, lahko pa se jihveč poveže v t. i. konzorcij, ko združijosvoje moči in izdelajo skupen predlogizvedbe. Najboljši predlog pravilomazmaga. Seveda igrajo pomembno vlogotudi sorodnost uprav, zgodovinska,politična in ekonomska povezanost terpoznavanje strokovnjakov in njihovereference.Dve upravi se pravno zavežeta, dabosta sodelovali, prenesli izkušnje državečlanice, njeno prakso, najboljšemetode, izvajanje zakonodaje EU terda bosta dali na voljo svoje strokovnjakein druge potrebne zaposlene zaizvedbo zapisanih nalog. Vsak razpisima namreč obvezne cilje, ki jih je trebadoseči, da je projekt uspešen in gaEvropska komisija tudi plača.Slovenska carina se je z avstrijsko carinskoupravo prijavila na razpis, ki jebil letos poleti v Bosni in Hercegovini.Projekt pod uradno oznako BA11-IB-FI-01 je za obdobje 24 mesecev in imaenajst vsebinskih komponent, ki zajemajocarine in davke. Avstrijsko-slovenskaskupna ponudba na razpis jebila uspešna, zato sta pred nami pripravadelovnega in finančnega načrta terpodpis pogodbe z Evropsko komisijo inpredstavniki BiH. Z avstrijsko upravo,ki je vodilni partner v tem projektu, bo<strong>Carinska</strong> <strong>uprava</strong> RS podpisala pogodboo sodelovanju, ki bo opredelila so-CARINA.SI


12IZ STROKEnaknadnih kontrol, varstva intelektualnelastnine, nadzora izvoza, analizetveganja, preiskav, notranjih kontrolin upravljanja s človeškimi viri. Na nekaterihpodročjih bodo naši strokovnjakivodilni; začrtali bodo vsebino inopredelili način dela, vodili delavnice,seminarje, usposabljanje za nove partnerjeBiH. Včasih bodo delali skupaj zavstrijskimi kolegi, ki bodo prevzeli vodilnovlogo na drugih področjih. Večinadejavnosti bo potekala v Banja Luki, kije sedež uprave za posredno obdavčenjeBiH, nekaj študijskih obiskov pa botudi v Avstriji in Sloveniji.Sestanek predstavnikov slovenske in avstrijske carine, na katerem so se uskladili onačrtu dela in finančnem okviru projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja vBosni in Hercegovini.Projekt zahteva imenovanje posebnegasvetovalca, stalnega svetovalca(angleško Resident Twinning Advisorali s kratico RTA), ki bo ves čas projekta,torej dve leti delal v upravi BiHin skrbel za koordinacijo projekta, povezavomed avstrijsko in slovenskocarino ter upravo BiH. Zadolžen bo zapravočasno izvedbo predvidenih aktivnostiin doseganje ciljev, zapisanihv pogodbi. Čeprav je vodilni pogodbenikAvstrija, bo stalni svetovalec projekta(RTA) Boris Kastelic, pomočnikdirektorice Carinskega urada Celje. Toni naključje, saj ima Boris že »dolgozgodovino« na Balkanu, odlično poznastanje na področju zakonodaje in prakse,tudi predstavniki uprave BiH gazelo dobro poznajo.Vsem, ki bodo udeleženci projekta,želimo, da čim bolje prenesejo svojecarinsko znanje kolegom, da tudi samioplemenitijo svoje znanje z novimi izkušnjamiin pomagajo graditi vezi meddržavama, ki želita krepiti sodelovanjena gospodarskem, političnem inseveda carinskem področju, ter takoprispevati k stabilnosti in razvoju vsehdržav Balkana.Slovenski del pogajalcev, med njimi tudi bodoči stalni svetovalec v Bosni in HercegoviniBoris Kastelic iz Carinskega urada CeljeTadej Jeras, GCUFoto: Sabina Langus Bocdelovanje slovenskih strokovnjakov vprojektu in delitev denarja na podlagievropskih pravil. Predvidevamo, da sebo projekt v obliki seminarjev, delavnicin študijskih obiskov lahko pričel v prvihmesecih prihodnjega leta.Dober ducat carinskih strokovnjakovbo vključen v aktivnosti s področij carinskein davčne zakonodaje, tranzita,CARINA.SI


IZMENJAVE13Delovni obisk v AnglijiHer Majesty’s Revenue and Customs, na kratko HMRC, je neministrski vladni oddelek Velike Britanije,pristojen za pobiranje davkov, plačevanje nekaterih oblik državne pomoči in vodenje drugihregulativnih ukrepov, vključno z nacionalno minimalno plačo. Ustanovljen je bil leta 2005 z združitvijodavčne uprave in carine.Na obisku na dveh različnih lokacijah HMRC sem bil od 30. majado 1. junija <strong>2012</strong> v okviru programa Carina 2013. Najprej semobiskal tehnični oddelek službe pomoči v kraju Southend-on-Sea, približno 100 kilometrov iz Londona. Uslužbence tehničnegaoddelka najdemo v zadnjem, trinajstem nadstropju stolpnice,kjer so tudi strežniki, ki poganjajo carinske programe.Oddelek je organiziran z upoštevanjem standarda ITIL (naborpriporočil, kako naj informacijska tehnologija učinkovito podpirazahteve oziroma storitve organizacije). Razdeljen je naenote, od katerih vsaka pokriva en življenjski cikel storitve.Med njimi je enota za obvladovanje incidentov in težav; tadnevno prejema in beleži težave, ki se pojavljajo pri uporabirazličnih storitev HMRC. Uslužbenci zabeležijo vse potrebnepodatke v posebno aplikacijo, da jih njihovi strokovnjaki lahkouspešno rešijo. Če odprava napake zahteva nadgradnjosistema, se v naslednji fazi vključi enota za upravljanje spremembin konfiguracij. Osebje preuči vse možnosti in posledicenadgradnje ter se odloči ali v prid ali proti neki nadgradnji. Čese nadgradnja potrdi, se vključi enota za prenos storitev v izvedbo.Sestavljajo jo predvsem računalniški strokovnjaki, kipripravijo vse potrebno za namestitev popravkov. Nadzor naddelom vseh enot opravlja enota za operativno izvedbo storitev.Uporaba standarda ITIL jim omogoča enostavno spremljanjedelovanja storitev, učinkovito podporo ter optimalnestroške uvedbe in vzdrževanja informacijskih sistemov.Drugi, dvodnevni del obiska je potekal v kraju Harwich. Tamsem spoznal kolege, s katerimi občasno komuniciramo, ko nastopijotežave pri uporabi carinskih sistemov. V Harwichu stasedež centralne tranzitne pisarne in postopkovni del oddelkaza pomoč uporabnikom, ki je razdeljen na štiri enote. Zadolženeso za reševanje težav pri uporabi sistemov NCTS, ECS, ICSin EMCS. Poglavitna naloga vsake enote je, da odgovarjajo natelefonske klice in elektronsko pošto. Presenečen sem bil, kosem ugotovil, da pri svojem delu ne uporabljajo novejših informacijskihsistemov za podporo funkcijam storitvenega centra,temveč posebej razvito aplikacijo in Outlook. Ne glede na toje njihov način dela naravnost fascinanten in organiziran donajmanjše potankosti. Vsak od uradnikov točno ve, kaj moranapraviti in kako. Ker vsi člani enote poznajo vsa opravila, lahkokateri koli član vskoči in nadomesti drugega.Med obiskom mi je padlo v oči število šolskih tabel, ki jih imajov oddelku. Kot so mi razložili, nanje dnevno oziroma tedenskozapisujejo cilje in napredek ter razne statistične podatkeDel tehnične ekipe službe pomoči iz kraja Southend-on-SeaJani Poljšak s Christine, vodjo oddelka v Harwichu, Anne,Victorio, Leslie in Janeto delu uslužbencev. Za nekatere predstavljajo table stres, zadruge pa prednost in vpogled v kakovost dela oddelka. Polegtega imajo še dnevne sestanke, na katerih se pomenijo o ciljihin reševanju odprtih zadev.Ko sem se pripravljal na izmenjavo, sem imel drugačne predstaveo tem, kaj bom videl. Mislil sem, da angleška službauporablja najnovejše in najboljše informacijske rešitve, a semse motil. Njihove aplikacije so starejših verzij in zelo preproste.Kljub temu omogočajo učinkovito delovanje njihove službepomoči, saj je vse, kar ni podprto z informacijsko tehnologijo,zelo dobro pokrito z učinkovito organizacijo dela in maksimalnoizkoriščenostjo danih virov. Kot je nekoč rekel ErnestHemingway: »Ne premišljuj o tem, česar nimaš. Premišljuj otem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš.«Jani Poljšak, CU Nova GoricaFoto: Jani PoljšakCARINA.SI


14DOGODKICarina se je predstavila na Dnevu pristaniščaCariniki Carinskega urada Koper smo se v soboto, 22. septembra <strong>2012</strong>, ponovno odzvali povabiluLuke Koper in se na četrtem dnevu odprtih vrat koprskega pristanišča predstavili javnosti.Na Ukmarjevem trgu v Kopru (na koprskem pomolu) smose obiskovalcem predstavili z opremo, ki jo uporabljamo prisvojem delu: mobilnim skenerjem za preslikavo zabojnikovin tovornjakov, opremo mobilnih enot, ki sta jo predstavilačlana Mobilnega oddelka Sežana, in službeno psico Koro,izšolano za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov, z vodnikom.Na ogled smo postavili nekaj odkritih in zaseženihponaredkov ter s konvencijo CITES zaščitenih osebkov.Slednje smo zasegli v eni izmed ladijskih pošiljk; šlo je zalupino školjke velikanke (Tridacnidae) in lobanjo primata(Macaca fascicularis).Sežanska mobilna enota je pomagala koprskim kolegom.Foto: Sabina Langus BocNa pomolu v Kopru je carina predstavila svoje delo in opremo.Foto: Nedjan JermanObiskal nas je športnik Dejan Kralj, ki je zaposlen v referatu vrhunskihšportnikov Carinske uprave RS.Foto: Nedjan JermanOb predstavitvi ponaredkov smo ugotovili, da veliko ljudipozna to problematiko, a še vedno ne razumejo, zakaj jeneki izdelek ponaredek in kako ga prepoznamo. Obiskovalcemsmo razložili, kako se ponaredek loči od izvirnika, česardostikrat ni mogoče razbrati na prvi pogled. Zanimanje sovzbudili predvsem ponaredki šamponov za lase, pri katerihembalaža ne vzbuja nobenega suma. Šele ko smo jim pojasnili,da se je imetnik te blagovne znamke odločil za analizovsebine in ugotovil, da sestavine ne ustrezajo znamki in dase s takim izdelkom kratijo pravice intelektualne lastnine,so razumeli, v čem je bistvo. Ljudje so bili tudi zaskrbljeniin so se spraševali, koliko je takih izdelkov na trgu, saj vsegablaga ni mogoče nadzirati. Zanimalo jih je še, zakaj jeUSB-ključek ponarejen, saj je prav takega v enaki embalažimogoče dobiti na policah znanih trgovin. Ko smo jim povedali,da je na ponarejenem ključku le četrtina spomina oddeklariranega, so lažje razumeli. Tudi na ponarejene DVD-jemed drugim ni mogoče kopirati vsebine. Nekateri obiskovalciso nas spraševali po cenah izdelkov, ker so mislili, dagre za prodajo.Obiskovalce, še posebej otroke je najbolj privlačila našapsica Kora, ki je potrpežljivo sprejemala obiske in božanje.Ko jo je vodnik Marko od časa do časa popeljal na sprehod,je bila deležna še posebne pozornosti. Člana mobilne enotesta bila prav tako ves čas polno zaposlena, saj je obiskovalcezanimalo marsikaj. Neka obiskovalka je želela videtiočala, s katerimi je mogoče prepoznati ponarejeno vinjeto.Tega ji nismo mogli pokazati, ker s to opremo razpolagajozgolj DARS-ovi nadzorniki.CARINA.SI


DOGODKI15Otroke so zanimali predvsem ponaredki oblačil in DVD-jev.Foto: Sabina Langus BocMobilni rentgen, ki ga vleče tovorno vozilo, je s svojo velikostjoin opremljenostjo vzbudil veliko zanimanja. Sicerso mnogi slišali, da carina razpolaga s posebno opremo zaskeniranje, vendar si tega niso znali predstavljati. Bili sonavdušeni, kako visokotehnološko opremo uporabljamo.Na glas so razmišljali, zakaj nimamo fiksnega skenerja, ki bibil primeren za delo v luki.Ugotavljamo, da ljudje kar dobro poznajo naše delo, ocenjujejonašo uspešnost in razmišljajo, kaj še lahko dobreganaredimo za družbo.S kratko izjavo smo se oglasili na Val 202 in imeli daljši pogovorna Radiu Koper Capodistria, ki je oddajal v živo s prireditvenegaprostora.Po podatkih organizatorja si je tega dne ogledalo pristaniščenad 2000 obiskovalcev, ki so se večinoma zadržali nanašem prireditvenem prostoru. Prisotna so bila še luškaPogled na pristanišče z Ukmarjevega trgaFoto: Nedjan JermanPo podatkih organizatorja si je pristanišče tega dne ogledalonad 2000 obiskovalcev, ki so se večinoma zadržali na našemprireditvenem prostoru. Foto: Sabina Langus Bocgasilska vozila, podjetje Luka Koper, d. d., pa je organiziralootroško likovno delavnico na temo pristanišča in morja.Družbo so nam delale predstavnice Kulturnega društvaGolidarce iz Čenturja; te so obiskovalcem ponudile značilneistrske kulinarične dobrote, ki jih znajo pripraviti le še našemame in none. Kava iz cikorije, ki so jo golidarce sproti kuhale,je vsem prav prišla. Ob tem sem se spomnil tiste istrskeljudske Moja mati kuha kafe: Moja mati kuha kafe odsame cikorje, same cikorje, moja mati kuha kafe od samecikorje, ma samo da je.Nedjan Jerman, CU KoperPogled skozi endoskopFoto: Sabina Langus BocCARINA.SI


16DOGODKI7. evropsko prvenstvo službenih psov v AvstrijiSlovenski cariniki so v »skupni carinski akciji« z 20 članicami EU in drugimi evropskimi državamiv Wolfsbergu v Avstriji »odkrili« večje količine droge. Akcija je potekala med 11. in 15. junijem<strong>2012</strong>, tarče preiskav pa so bili tovornjaki, osebna prtljaga in srednješolske učilnice. Akcija se jeimenovala Evropsko prvenstvo službenih psov. Udeležila sta se ga tudi dva slovenska vodnikaslužbenih psov: Bojan Grintov iz Carinskega urada Jesenice in Rok Mikuž iz Carinskega uradaNova Gorica. Seveda ni šlo brez inštruktorja Andreja Lesjaka iz Carinskega urada Celje, ki je pomagalpri učenju in usposabljanju psov ter svetoval na podlagi izkušenj s preteklih tekmovanj.Slovenija je ekipno dosegla 8. mesto.Tekmovanje je potekalo ves teden. Prvi dan je bil namenjenžrebanju štartnih številk in veterinarskim pregledom. Slovenskaekipa je bila v skupini A, za piko na i sva vodnikaimela štartni mesti 1 in 2, tako da sva naslednji dan odprlatekmovanje.Preiskava vozil nama je bila očitno pisana na kožo, saj staoba psa dobila izjemno veliko pohval drugih tekmovalcev.Zaradi odličnega začetka smo bili posebej motivirani za naslednjedni našega tekmovanja. Pes Ferdl je pokazal pravodelovno vnemo, premišljen in natančen veteranski značaj,saj je najnatančneje preiskal tovorna vozila. Moja psičkaRea je drogo nakazala zelo hitro – v pičlih nekaj sekundah.Med disciplinami je bila tudi poslušnost, ko je moral pes pokazati,da uboga svojega vodnika in naredi, kar se od njegazahteva.Psička Rea je dokazala, da se ne boji višine.Pes Ferdl je bil pri preiskavi tovornega vozila izjemno natančen.Slovenska ekipa na prvenstvu: Bojan, Andrej in RokNa večernem druženju smo se s carinskimi kolegi iz drugihdržav veliko pogovarjali o psih, o njihovem delu, načinu delain učenja … Opazili smo, da imamo vsi vodniki zelo zoprnonavado, da večino časa govorimo le o psih.Zadnji dan je bila na trgu v Wolfsbergu slavnostna podelitevoz. razglasitev rezultatov. Slovenija je ekipno doseglaodlično 8. mesto, zato smo prizorišče zapustili z veliko merooptimizma za naslednje prvenstvo in s številnimi povabilikolegov iz drugih držav, da jih obiščemo in z njimi izmenjajoizkušnje pri delu s službenimi psi.Rok Mikuž, CU Nova GoricaFoto: arhiv CU Nova GoricaCARINA.SI


DOGODKIObisk ukrajinske carine17Slovenija in Ukrajina imata dobro razvito medsebojno trgovino. Na ukrajinskem trgu je močnozastopanih precej slovenskih podjetij, ki jim hitro in sodobno izvajanje carinskih postopkov koristi.Od 18. do 21. septembra <strong>2012</strong> je na pobudo Ukrajine v Generalnem carinskem uradu potekalštudijski obisk ukrajinske carinske delegacije, ki so jo sestavljali predstavniki pravne službe,mednarodnega sodelovanja, izobraževanja, carinskih postopkov, preprečevanja carinskih zlorabin investicij.Namen obiska je bil izmenjati izkušnje in informacije o carinskizakonodaji, izobraževanju, poenostavitvah carinskihpostopkov, carinskih kontrolah in plačilu carinskih dajatev.Organizirali smo obisk v podjetjih Krka, d. d., v Novem mestuin Gorenje, d. d., v Velenju.V Krki so nam predstavili podjetje, dejavnost in cilje prihodnjegarazvoja. Sledili so ogledi proizvodnje linije za izdelavotablet, končnega skladišča in interne špedicije, kjer pripravijocarinske in prevozne dokumente. Ukrajinski obiskovalciso se seznanili z delovanjem Krkinega informacijskegasistema; ta omogoča nadzor nad postopki in izdelavo carinskedokumentacije, ki se s carino izmenjuje elektronsko.Podjetje ima status pooblaščenega gospodarskega subjekta,zato so obiskovalci izvedeli, katere pogoje je treba izpolnjevatiza njegovo pridobitev, in se prepričali, kaj tak statuspomeni za podjetje v vsakodnevnem poslovanju s carino.Na strehi GorenjaNa obisku v Generalnem carinskem uraduV logistiki podjetja Gorenje so predstavili podjetje, njegovodejavnost in poslovno mrežo. Tudi Gorenje posluje s statusompooblaščenega gospodarskega subjekta, kar mudaje položaj varnega in zanesljivega poslovnega partnerja vmednarodni trgovini. Udeleženci so spremljali predstavitevpoenostavljenih carinskih postopkov, še posebej postopekKontrola goriva v tovornjakupridobivanja statusa ter namen in prednosti tovrstnegaposlovanja. Carina in podjetje uporabljata informacijskotehnologijo, s katero elektronsko izmenjujeta podatke. Obiskovalciso si ogledali proizvodnjo hladilnikov od surovinedo končnega izdelka, robotizirano skladiščenje in pripravocarinskih dokumentov. Pri izvozu so prisostvovali carinskikontroli goriva enega izmed prevoznikov.CARINA.SI


18Mobilna ekipa s službenim psom je ukrajinskim predstavnikomrazkazala svojo opremo in vozilo z mobilno pisarno.Službeni nemški ptičar je pokazal, da je kljub desetim letomin tik pred upokojitvijo še vedno hiter pri odkrivanju skritedroge, kar skrbno nakaže s praskanjem, za nagrado pa dobina žogico.Mladi predstavniki Ukrajine so bili s potekom študijskegaobiska zelo zadovoljni, saj so idobili veliko zamisli in koristnihinformacij. Najbolj jih je presenetilo strokovno znanjeDOGODKIvseh, ki so predstavili svoja delovna področja, in dobro znanjetujega jezika. Navdušeni so bili nad lepoto slovenskepokrajine in gostoljubnostjo vseh sodelujočih, za kar so seše posebej toplo zahvalili.Tanja Groznik, GCUFoto: Tanja GroznikPredstavnika Ministrstva za finance na obiskuv Carinskem uradu DravogradDržavni sekretar na Ministrstvu za finance Aleš Živkovič in Mišela Mavrič iz kabineta ministra sta19. septembra <strong>2012</strong> v okviru obiska Vlade RS na Koroškem obiskala Carinski urad Dravograd. Vpolurnem obisku smo jima predstavili organiziranost našega urada in nekoliko podrobneje vračilotrošarin za komercialni namen tujcem.Dotaknili smo se dveh aktualnih tem:reorganizacije Carinske uprave RS zaradivstopa Hrvaške v EU in združevanjaCURS in DURS. Državni sekretar jeo reorganizaciji povedal, da se pripravljaže nekaj časa, da začetki segajo vprejšnji vladni mandat, dokončno pa bouresničena v tem mandatu. Poudaril jeusmeritev, da skuša vlada poiskatimožnosti za zaposlitev presežnih delavcevtudi v drugih državnih organih. Vzvezi z združitvijo pa je povedal, da grepri tem projektu predvsem za racionalizacijodržavne uprave in za iskanjesinergijskih učinkov. Člani kolegija Carinskegaurada Dravograd smo se strinjali,da gre za velik in zahteven projekt,ki ga podpiramo, če bo prineselpozitivne učinke. Pri tem za pozitivneučinke ne štejemo zgolj prihranka nekajdelovnih mest, ampak predvsempovečanje učinkovitosti in kakovostidela obeh organov.Srečanje je potekalo v sproščenem ozračju. Žal je bilo zaradi natrpanega urnika vladenekoliko krajše, kot je bilo sprva načrtovano.Foto: arhiv CU DravogradIgor Švarc, CU DravogradCARINA.SI


DOGODKI19Takšno in drugačno sodelovanje med policijo incarino na mejnem prehodu StarodVsa leta, kar stojimo na meji z RepublikoHrvaško, vlada na mejnem prehoduStarod med carinsko službo inpolicijo pozitivno ozračje. Odlično sodelujemov službenih zadevah, delavciobeh služb pa se radi družimo tudi vprostem času.Organiziramo skupna srečanja: piknike,zabave, izlete … Marca letos smošli skupaj na Snežnik, zadnji skupniprojekt pa je bil septembrski izlet vNovi Sad.V tem letu in v začetku prihodnjegabomo skušali organizirati čim več takihdejavnosti, saj vsi vemo, da se približujevstop <strong>Republike</strong> Hrvaške v EUin s tem konec našega sodelovanja namejnem prehodu.Sodelovanje brez uniform: pohod na Snežnik z izhodiščem na SviščakihMatjaž Gajšak, CU SežanaFoto: Matjaž GajšakŠe nekaj korakov in cilj bo dosežen – policisti in cariniki skupaj na vrhu.CARINA.SI


20Carina na 50. sejmu Agra v Gornji Radgoni(<strong>25</strong>.–30. avgust <strong>2012</strong>)SEJEM AGRADan pred odprtjem sejma AGRA temperatura med razstavljavci narašča.Pa ne samo zaradi sonca, ki je sejmišče ogrelo kar na 38stopinj. Med ogromnimi traktorji, plugi in ostalo opremo za kmetovalcesmo cariniki pripravljali svoje zunanje in notranje prizorišče.Sejem AGRA <strong>2012</strong> je odprl svoja vrata. Začeli smo zgodaj. Z ZvonkomPerovškom z Brnika smo razstavili eksponate CITES. Končalismo ravno pravi čas, saj so obiskovalci preplavili sejmišče takoj podeveti uri, ko so se odprla sejemska vrata.Nedelja je eden vrhuncev prireditve, saj je to tradicionalno najboljobiskan dan na sejmu. Pred vhodom se je zbrala množica obiskovalcev.Gostili smo Gorana Praskala iz ljubljanske poštne izpostave, ki jeobiskovalcem predstavljal delo carine s poštnimi pošiljkami. S sebojje prinesel nekaj zaseženih ponaredkov. Pravi magnet za obiskovalceso bili ponaredki znanih modrih tabletk (ki pa niso vselejmodre barve).Kolegi so me opozorili, da jim že zmanjkuje bonbonov za nagradootrokom, ki si upajo seči v gobec razstavljenim volku, medvedu alikrokodilu.Nemalo obiskovalcev je ob pogledu na carino obšla nostalgija inso navdušeno opisovali svoje tihotapske prigode v času nekdanjeJugoslavije.CARINA.SI


SEJEM AGRA21Medved je bil pravi magnet za obiskovalce, predvsem otroke, ki seniso mogli upreti želji, da ga ne bi pobožali in se z njim ponosnoslikali.Najpogosteje zastavljeno vprašanje je bilo, kakšna je kazen, če vozišna »kurilca«. 400 evrov in še strošek obveznega praznjenja inčiščenja rezervoarja!Obiskal nas je znani smučar prostega sloga Filip Flisar. Pokazalismo mu zasežene primerke ogroženih prostoživečih živalskih inrastlinskih vrst, ki se brez ustreznih dovoljenj ne smejo prinesti vSlovenijo. Nimamo pa nič proti, če se bo vrnil s kakšno plemenitokovino!Na notranji stojnici so obiskovalci spraševali predvsem o pravilihpri prehodu meje, začasnem izvozu glasbil in uporabi pogonskegagoriva v kmetijstvu.Glavna tema je bila nadzor prevozov v cestnem prometu, pri čemernam je pomagal Anton Kmetič iz Carinskega urada Brežice. Kot gostasva se udeležila sestanka upravnega odbora Sekcije za prometpri Obrtni zbornici <strong>Slovenije</strong>.Zadnji dan smo po 18. uri začeli pospravljati. Kljub zmedi, ki je zakakšno uro zajela razstavišče, ko so odprli vrata vozilom za natovarjanjeeksponatov in druge opreme, nam je po dveh urah uspelo.Utrujeni, a zadovoljni z opravljeno nalogo in obiskom smo ZvonkoPerovšek, Bojan Cifer, Vladimir Berden, Robert Koren, Sonja Bratušain Ignac Kotnjek zapustili sejem AGRA <strong>2012</strong>.Bojan CiferFoto: arhiv CU Murska SobotaCARINA.SI


22Boris Klep: zdrav duh v nemirnem telesuNAŠI SODELAVCILe kdo še ni slišal prijaznega pozdrava z žametnim glasom na drugi strani slušalke Carinskegaurada Maribor: »Carinski urad Maribor, želite, prosim? Trenutek, vas vežem.«To je glas Borisa Klepa. Barva glasu,njegovi višina in frekvenca, melodijagovora ter prijazen in sproščen pozdravnam dajo občutek, da je naš klicvedno dobrodošel. Prijazen in topelpozdrav iz centrale je prvi blažilec, kipomiri še tako nezaupljivo, razjarjenostranko.. Carinik Boris Klep je odgovorenza sprejemanje klicev v hišni centrali.Ampak on še zdaleč ni samo to.Delavci Carinskega urada Maribor gapoznamo kot zelo dejavnega paraplegika,človeka, ki ne pozna ovir v vsakdanjemživljenju, osebo, ki je polnapozitivne energije in čistega duha, sodelavca,ki je neodvisen od drugih.V carinski službi je zaposlen že dobrihdvajset let. Svoje prve izkušnje je nabirals sodelavci na Šentilju. Trenutekna poti iz službe je bil zanje usoden inspremenil mu je življenje. Preživel jehudo prometno nesrečo z zlomljenohrbtenico in postal paraplegik.Boris je poročen in ima 17-letno hčerko.Ko je imel prometno nesrečo, je bilažena noseča, tako da ga hčerka poznakot očeta na vozičku. Že med okrevanjemin rehabilitacijo je premišljeval,da mora življenje zajeti s polno žlicoin se ne sme smiliti sam sebi. Znovain znova si je govoril: »Zmorem, zameni ovir!« Pred usodnim trenutkom jenamreč Boris plaval, kolesaril, plesalbreakdance in igral nogomet.Zanj bi lahko rekli, da je zdrav duh vnemirnem telesu. Igra košarko na vozičku,se ukvarja z atletiko in plesom,s čimer znova in znova dokazuje, dase življenje zanj ni ustavilo. On hočeveč. Je član in podpredsednik društvaparaplegikov severne Štajerskein podpredsednik skupščine ZvezeNa evropskem prvenstvu v Laškem junija<strong>2012</strong> je zastopal barve slovenske košarkarskereprezentance na vozičkih.Igra košarko na vozičku, se ukvarja zatletiko in s plesom.paraplegikov <strong>Slovenije</strong>. Junija <strong>2012</strong>je na evropskem prvenstvu v Laškemzastopal barve slovenske košarkarskereprezentance na vozičkih, ki je doseglašesto mesto.Boris Klep s športniki, zaposlenimi v Carinski upravi RS.Borisu ostaja energija tudi za drugestvari. Leta 2011 se je preizkusil vsnemanju filma in se s svojim filmomDivjak ali Kako v boj z arhitektonski-CARINA.SI


NAŠI SODELAVCI23mi ovirami udeležil 2. mednarodnegafilmskega festivala v Beogradu, na kateremsodelujejo ljudje s hendikepom.Ker izžareva voljo, pogum in prikazujeveliko novih tehnik, mu je občinstvoprisodilo prvo mesto. V filmu opozarja,da paraplegike v vsakdanjem življenjupovsod čakajo prepreke: pločniki,stopnice ali samo razpoke v asfaltu.Prikazuje, kako jih je mogoče premagatibrez tuje pomoči, da ni vse v moči,ampak je potrebna predvsem tehnika.Film najdete na njegovem blogu kulturna-spletanja.si/boris/.Ima pa ševeliko drugih hobijev. Hitro se nečesanaveliča in potem preskoči na drugo,tretje in tako naprej, čez nekaj časa pase ponovno vrne na prvo. Zelo rad zbirastvari, kot so papirnati denar, znamke,filmi iz stare Jugoslavije, ki jih imacelo zbirko, glasba na zgoščenkah, inje strasten navijač nogometnega klubaMaribor.Boris je sprejel svojo invalidnost, pridobilspretnosti, ki jih potrebuje zapremagovanje ovir, dosegel najvišjomožno raven osebnega razvoja in življenjskoneodvisnost. Čeprav je minilože več kot desetletje, se iskrenozahvaljuje Carinskemu uradu Mariborin vsem sodelavcem za nesebično pomočin razumevanje. »Hvala, da ste miprilagodili in omogočili nemoten dostopdo nekdanjega delovnega mestav Šentilju in današnjega v carinskemuradu Maribor. S tem ste pomagališiršemu krogu paraplegikov, saj imajotudi naše stranke nemoten dostop doopravkov v uradu. Hvala, dragi sodelavci,da ste mi z veliko mero pomočiin razumevanja znova in znova vlivaliupanje, podali roke in osvetlili novopot življenja.«Danes je zaposlen na istem delovnemmestu kot pred nesrečo, le da dela štiriure na dan. »Kljub invalidnosti je življenješe vedno mogoče. In le od tebeje odvisno, ali ga boš izkoristil in kakokakovostno boš živel.«Sonja Šavora, CU MariborFoto: osebni arhiv Borisa KlepaUpokojenec Ivica GavranPo 41 letih carinske službe in pestricarinski karieri od carinika do vodjeizpostave se je v Carinskem uraduKoper konec julija <strong>2012</strong> upokojil IvicaGavran. Nazadnje je bil vodja IzpostavePotniška Luka Koper. Prijetnemu investnemu bivšemu sodelavcu ter ševedno odličnemu igralcu tenisa želimoše naprej trdnega zdravja in čimveč uživanja v stvareh, ki ga veselijo inza katere mu je doslej primanjkovaločasa.Marija Marušič, CU KoperIvica Gavran je bil nazadnje vodja Izpostave Potniška Luka Koper. Foto: AleksanderBančićCARINA.SI


24Boris Zuljan, upokojenec CU LjubljanaNAŠI SODELAVCIPetek, 13. julij <strong>2012</strong>, je bil za našega Borisa prav poseben dan – prav nič nesrečen, temveč dan, koje vstopil v novo življenjsko obdobje, v upokojenski stan.Leta 1975 je diplomiral na Fakulteti zanaravoslovje in tehnologijo, smer kemijain kemijska tehnologija. V carinskoslužbo je zašel leta 1977, ko je bilsprejet kot pripravnik za strokovnegasodelavca pri carinjenju blaga v izpostaviAerodrom. Kmalu se je preselilv Ljubljano v oddelek za konsignacijo,kasneje je delal kot vodja najprej poštneizpostave, nato deset let železniškepostaje Ljubljana in še izpostaveLjubljana. Njegova zadnja postaja vcarini je bila v oddelku za analizo inkontrolo železniškega prometa.Prejem zlatega carinskega znaka ob 15-letnici slovenske carine leta 2006Foto: arhiv GCULeta 2006 je Boris za svoje uspešnodelo v carinski službi prejel zlati carinskiznak. Ob odhodu v pokoj bo lahkoveč časa posvečal vnukoma in svojimami, ki bo kmalu dočakala 100 let.Tako ima tudi Boris dobro podlago, dazdrav in čil še zelo dolgo uživa v zasluženempokoju.Boris ZuljanFoto: Dardo TopolovecDardo Topolovec, CU LjubljanaCARINA.SI


ZANIMIVOSTICarinski moto klub?<strong>25</strong>Že nekaj časa je v zraku zamisel o ustanovitvi carinskega moto kluba, zato naj bo tale članekmajhna vzpodbuda vsem tistim, ki se naokoli prevažajo z motorji, in tistim, ki sedijo zadaj in leuživajo v razgledu in (kot radi rečemo) vetru v laseh. No, jaz osebno mislim, da je ni čez dobročelado.Oni dan smo štirje kolegi in ena »podpornica«odbrzeli proti Avstriji. Zapuščenazgradba prehoda Pavličevosedlo je vzbudila nekaj nostalgije. Namenjenismo bili proti znamenitemuFaak am See, ki leži, kot pravi ime, obprelepem Baškem jezeru (Faakersee).Tam je vsako leto motoristični zbor,posvečen v prvi vrsti kultni znamkiHarley Davidson. To so motorji z značilnoglobokim glasom, ki odzvanja vušesih še nekaj dni, znani po norih oblikah,barvah, obilici kroma in strašnovisokih cenah: motor za 20.000 evrovje običajna izvedba, malo bolj posebnagre tja do 40 tisoč in unikatna hudopreko. Ko jih človek vidi parkirane kotsardele na več kilometrih, se vpraša,koliko milijonov se pravkar sveti prednjim. Čeprav me moj dragi prevaža naokolis hondo CBF, priznam, da me jenjihov dizajn popolnoma prevzel, a nebolj kot njihovi lastniki.Na motorističnem zborovanju ob Baškem jezeru v Avstriji je bilo videti veliko veselih,zabavnih in našemljenih obiskovalcev.Ljudje, ki se prevažajo s takšnimi kalibri,so v povsem drugem svetu. Sodečpo videnem, živijo popolnoma sproščeno,uživaško, počasi – cool and easy,kot bi se reklo. Na takšnih dogodkihvidimo čuda. Ne gre opisati vsega, ampakverjetno si jih večina razlaga povsemnapačno. Saj je veliko tatujev paverig, smrtnih glav … A čedalje bolj semi dozdeva, da gre zgolj za maškaradov stilu: če se nas bodo bali, bomo imelisvoj mir. Zase lahko rečem, da nisemvidela (pa nisem bila tam prvič) nitienega izgreda, pijanosti, kaj šele dabi zavohala kakšno opojno substanco.Videla pa sem zelo veliko starejših(pravzaprav je na tem motozboru večinastarejših), veselih, zabavnih, našemljenih,na mizah plešočih, objetih,zleknjenih, potrpežljivih v vrstah zapivo in hrano ter WC. Pomislila sem,da če bi bili takšni potniki, ki prehajajomejo, bi bilo res dobro. Za tiste boljskeptične, ki sedajle zmajujejo z glavo,naj povem, da je malo pred polnočjoz glavnega odra odmevala NessunDorma v izvedbi treh odličnih opernihpevcev.Pot nazaj nas je, priznam, da nehote,zopet vodila preko »Pavliča« in ozračjese je precej shladilo. A nič zato, grelnas je adrenalin, zvok, ki je še vednoodzvanjal v ušesih, pa nam je ustvarjaliluzijo, da se prevažamo s harliji.Če se vam zdi, da bi lahko kdaj skupajkam odbrzeli, me poiščite.Vanja Tajnšek, CU CeljeFoto: Vanja TajnšekCARINA.SI


26ZANIMIVOSTIFotografski utrinki celjskega mobilnega oddelkaRentgen brez izjeme. Foto: MO CeljeVinjeta – absolutna zmagovalka. Foto: MO CeljeKarikaturaAvtor karikature: Boštjan Hepe, CU LjubljanaCARINA.SI


CARINSKA KRIŽANKA27AVTOR:JANEZAVTOR:DONŠAJANEZDONŠABOLEČUGRIZBOLEČKAČEUGRIZŠPORTNICA, KAČEKI NIŠPORTNICA,PROFESI-ONALKAKI NIPROFESI-NAJNIŽJI ONALKAMOŠKINAJNIŽJIGLASMOŠKIERBIJ GLASPREMETE-ERBIJNEC, LUMPPREMETE-NEC, LUMPSORTNORDEČESORTNOVINORDEČEVINOGRENKAZELIŠČNAGRENKAŽGANAZELIŠČNAPIJAČAŽGANAPIJAČAKOLIČINA,KI JO KAŽEKOLIČINA,URAKI JO KAŽEURAIGRALECBEATTYPREBIVALCIIGRALECIBERSKEGABEATTYPREBIVALCIPOLOTOKAIBERSKEGAPOLOTOKAJANTRATNIKJANTRATNIKAMERIŠKIIGRALEC(BRAD)AMERIŠKIIGRALEC(BRAD)PLANPLANMESTO VBELGIJI,MESTOYPRESVBELGIJI,YPRESVSILJIVODAJANJENAPOTKOVVSILJIVODAJANJENAPOTKOVNAGLAS,POUDAREKNAGLAS,POUDAREKSEDMIDAN VSEDMITEDNUDAN VTEDNURAZŠIRJENAARABSKARAZŠIRJENADROGAARABSKADROGALOŠČILECV TOVARNILOŠČILECPOSODEV TOVARNIPOSODESLOVENSKISLOVSTVENIVELIKTROPSKISADEŽVELIKTROPSKISADEŽPREDMETZA OPOROPREDMETALINASLONITEVZA OPOROALINASLONITEVLIDIJASOTLARLIDIJASOTLARČUTILO,KI JE VČUTILO,SPANJUZAPRTOKI JE VSPANJUZAPRTO EKSCES, IZGREDGRŠKIEKSCES,JONSKIIZGREDOTOK,ZNAN PO ODISEJUGRŠKI JONSKI OTOK,EGIPTOVSKA ZNAN PO ODISEJUBOGINJAEGIPTOVSKAPLODNOSTIBOGINJAPLODNOSTISMUČARSKISKAKALECSMUČARSKIKIURISKAKALECKIURIREŠEVALNIČOLN VREŠEVALNIGORAHČOLN VPRIPRAVA GORAHZA ZVEZOPRIPRAVAELEKTR.VODNIKOVZA ZVEZOELEKTR.VODNIKOV BIVŠIGLAVNITAJNIKBIVŠIOZNGLAVNI(KOFI)TAJNIK OZN(KOFI)„BIBLIJA“NAŠE„BIBLIJA“SLUŽBENAŠESLUŽBESUMA,SEŠTEVEKSUMA,SEŠTEVEKRIMSKADVOJKARIMSKADVOJKAHELENI,AHAJCIHELENI,JESENIPOSEJANOAHAJCIJESENIŽI TOPOSEJANO POSLOVNIŽI TO TAJNIKPOSLOVNI23.TAJNIKGRŠKAČRKATEMNAATAPREVLEKANATEMNAŽELEZUPREVLEKANA ŽELEZUSLOVENSKIZGODO-SLOVSTVENIVINAR(ANTON)ZGODO-DRAMSKO VINAR(ANTON) DELO OKRISTUSO-DRAMSKODELOVEMOKRISTUSO-TRPLJENJUBIVŠA VEMORGANIZA-TRPLJENJUCIJA ZABIVŠAORGANIZA-BEGUNCE(KRATICA)CIJA ZABEGUNCEAMERIŠKA(KRATICA)IGRALKAHAYWORTHAMERIŠKAIGRALKAHAYWORTHOPOZARJA-NJEOPOZARJA-TAJVANSKIREŽISERNJETAJVANSKILEEREŽISER NOGOMETAŠLEE PINTOSRBSKINOGOMETAŠREŽISERPINTOJOVANOVIĆSRBSKIREŽISERJOVANOVIĆ23. GRŠKAČRKAAMERIŠKIHUMO-RISTIČNIAMERIŠKIPISATELJHUMO-(GEORGE)RISTIČNIPISATELJ NAŠE(GEORGE) MORJECALVINNAŠEMORJEKLEINSLOVENSKIJEZIKO-SLOVECSLOVENSKI(OROSLAV)JEZIKO-EDENSLOVEC(OROSLAV)EDENATACALVINKLEINTKIVO, KIUTRJUJESKLEPETKIVO, KIUTRJUJESKLEPEPRIMOŽOBOKANO ČERINSTEBRIŠČEOBOKANOKOLIČINASTEBRIŠČEMLEKA VGOLIDIKOLIČINAČRNILOMLEKA VGOLIDIŠPANSKI RTČRNILOBLIZUŠPANSKIVALENCIERTBLIZU ZDENKAVALENCIE CERARZDENKANEMŠKIDRŽAVNIKCERAR(JOHANNES)NEMŠKIDRŽAVNIK(JOHANNES)BAVARSKOMESTO OBBAVARSKODONAVIMESTOIVANKAOBKRAŠEVECDONAVIIVANKAKRAŠEVECEMILKORYTKOAMERIŠKI EMILKORYTKOIGRALEC(WILLEM)AMERIŠKIIGRALEC(WILLEM)GUGANJE,BINGLJANJEGUGANJE,AMERIŠKIBINGLJANJEPEVEC(LOU)AMERIŠKIPEVEC(LOU)TRŽNICARICCARDOTRŽNICAZONTARICCARDOZONTAPRIMOŽČERINPEVECRIJAVECSKRAJNIPEVECRIJAVECKONECKOPNEGASKRAJNIKONECKOPNEGAODLOČBA,ODREDBAODLOČBA,ODREDBACELOTNAVOJSKADRŽAVECELOTNAVOJSKADRŽAVEHROŠČ NAVINSKI TRTIHROŠČBAJKANAOVINSKIBOGOVIHTRTIBAJKA OBOGOVIHTABORNIKTABORNIKELITNAVOJAŠKAELITNAENOTAVOJAŠKAENOTAMAVRETAN.POLITIK(MOHAMED)MAVRETAN.POLITIKRENATA(MOHAMED)TEBALDIRENATATEBALDINOBELIJAMERIŠKANOBELIJIGRALKAAMERIŠKA(KIM)IGRALKA(KIM)IGRA PRITENISUIGRA PRILASTNICATENISUKAVARNELASTNICAKAVARNENAJVEČJIMORSKISESALECNAJVEČJIMORSKIŠVEDSKO SESALECSMUČARSKOSREDIŠČEŠVEDSKOSMUČARSKOKARL MAYSREDIŠČEKARL MAYEVGENJURIČEVGENPESNIKJURIČAŠKERCPESNIKAŠKERCAMELIENOTHOMBGLAVNOAMELIENOTHOMBMESTOTURČIJEGLAVNOMESTOTURČIJEPOZAKONUPREDPISANPOZAKONUREDPREDPISANREDOBSTOJNEKEOBSTOJSTVARINEKESTVARICARINA.SI


Šolarji na obisku pri carinikih in cariniki naobisku pri šolarjihFoto: arhiv CU Maribor, CU Ljubljana, CU SežanaNa OŠ KaplaNa OŠ BreznoNa Letališču Jožeta PučnikaV odhodni avli, kjer je na ogled vitrina z osebki CITES.Na letovanju otrok v Seči prvič …CARINA.SI… in drugič

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!