VARNOST - 2.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

e v i j a2/2009Ministrstvo za notranje zadeveRepublike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM - PRVIM MOŽEM POLICIJEStres pri policistihNasilje v družiniProjekt racionalizacijeNovosti v plačnem sistemu

PovzetekV tokratni Varnosti predstavljamo Janka Gorška,od februarja letos prvega moža slovenske policije.V intervjuju je povedal, da si bo prizadevalza dobre odnose v policiji, ki so po njegovemmnenju temelj dobrega delovanja organizacije.Je mož, ki je v policiji zaposlen 25 let. Velik delsvoje kariere je bil kriminalist. Pozna policijo, jestrokovnjak na svojem področju, predvsem pa ječloveški. Z njim smo se med drugim pogovarjalio temah, pred katerimi si mnogi zatiskajo oči,o kadrovski problematiki, plačah zaposlenih,reorganizaciji policije, o pripadnosti policijiin pritiskih politike. Kritičen je do vodstevna regionalni in lokalni ravni, zavzema se zapoliciste na terenu. Mož, ki nas je prepričal, da bonaredil, kar je obljubil.Cel svet je bolj kot ne v gospodarski krizi, tudinaša država ni izjema. K izhodu iz krize bopomagala tudi racionalizacija, s katero se boposkušalo rešiti, kar se rešiti da. Tudi javneuprave se je dotaknila – kako, lahko preberete na10. strani.V strokovnih prispevkih smo se dotaknili novostiv plačnem sistemu, ocenjevanja, nagrajevanjain napredovanja zaposlenih, mednarodnegaterorizma in njegovih globalnih razsežnosti(vzrokov za njegov pojav in kako ga preseči)ter globalne mobilnosti delovne sile. Pomembnitemi za delo zaposlenih v policiji sta zagotovostres pri policistih, v katerih predstavljamodejavnike stresa, katerim so policisti izpostavljenipri opravljanju svojih nalog, in problematikadružinskega nasilja, s katero se policisti pogostosrečujejo.Veliko se je to zimo dogajalo na smučiščih.Športne igre in druženje pomembno prispevajok boljšim medsebojnim odnosom. Predstavljamopolicista, prvaka v reliju, policista, ki jeustanovil policijsko športno društvo Belina,predsednika Združenja zbirateljev policijskihinsignij, policista, ki izdaja lokalno policijskoglasilo, policista, ki je napisal knjigo s svojegastrokovnega področja – jujitsa, in upokojenegapolicista, oblikovalca podob v lesu.Veliko je še tem, ki bi jih radi predstavili. Veselibomo, če nam boste pri tem pomagali. Najpomlad prebudi veselje v nas.Želimo vam zanimivo branje!Monika GolobkoordinatorkaSummaryIn this issue we present Janko Goršek, who hasbeen Director General of the Slovenian policesince February this year. In the interview he saidthat he would strive for good relations withinthe Police as he believes that good relations arethe basis for an organisation to function well.He has been working for the Police for 25 years.He spent a good part of his career working as acriminal investigator. He knows the Police well,is an expert in his field and, equally importantly,he is not afraid of showing his human side. Hetalked to us about topics that many wish toavoid, i.e. human resources problems, salaries,reorganisation of the Police, commitment tothe Police and political pressures. He is criticalto managements at regional and local level andprotective of police officers in the field. In short,he is a man who convinced us that he would dowhat he promised to do.The whole world is in the grip of the economiccrisis and Slovenia is no exception. One of the waysof rescuing what can be rescued is rationalisation,which has also affected public administration– more on that you can read on page 10.Specialist articles are devoted to the new salarysystem, evaluation, remuneration and promotionof employees, international terrorism andits global dimension (its causes and ways ofcombating it) and global mobility of the labourforce. Other interesting topics include thestress factors police officers are exposed to inperforming their duties, and domestic violence,which is something officers encounter a lot intheir work.A lot happened on ski slopes this winter. Sportsgames and socialising are known to significantlyimprove mutual relations. We present a policeofficer who is a rally champion, a police officerwho founded a Police Sports Association Belina,the president of the Association of Collectors ofPolice Insignia, a police officer who issues a localpolice gazette, a police officer who wrote a bookabout his field of interest - Jiu-Jitsu, and a retiredpolice officer who creates carved wood figures.There are many more topics we would like topresent to you. We will appreciate your help indoing this. Let the spring season bring joy to us all.We hope you find the reading interesting.Monika GolobCoordinator

VArNOSTUVODNIKKAZALOUVODNIK4 Pogovor z Jankom Gorškom – prvim možem slovenske policije11 Projekt racionalizacije poslovanja MNZ in policije16 NoviceIzobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje46 Delavnica za izboljšanje partnerskega sodelovanja47 Trening varne vožnje v Avstriji48 Nova aplikacija v sistemu digitalnega radijskega omrežja TETRAza delo policije49 Izmenjava predavateljev50 Kriminalistični tečaj 200951 O problematiki nasilja v družini51 Usposabljanje za ogled kraja kaznivega dejanjaIz življenja in dela52 Sprejem hrabrih in požrtvovalnih policistov ter občanov54 Šolanje in usposabljanje v letalski policijski enoti56 Podelitev spominskih znakov policije Slovenija v Schengnu56 Obisk namestnice varuhinje človekovih pravic v PA57 Pokal Vitranc in smučarski skoki v Planici58 10 let Združenja zbirateljev policijskih insignij Slovenije58 Preventivna akcija v Krnskem pogorju59 Preventivno delo na Peci59 Pri varovanju državne meje sodelujejo z ribiči60 Razstava svetovnega popotnikaMednarodno sodelovanje61 Madžarski policisti odlikovali slovenske kolege61 Na usposabljanju v Sloveniji palestinska policista61 Srečanje s hrvaškimi kolegi62 Obisk vojaških atašejev62 Projektna skupina Frontexa pripravila priročnik za vodnikeslužbenih psovProsti čas - predstavljamo policiste63 Boštjan Berlič64 Andrej Jordan66 Marko Kladnik67 Tomaž Čuček68 Branko Zupanič70 Miran GrubenšekZdruženje SEVER71 Slavnostna akademija ob 20. obletnici akcije Sever in 15.obletnici Združenja SeverŠport72 Prvenstvo v veleslalomu za pokal GDP73 Državno prvenstvo v veleslalomu74 Prvenstvo Ljubljančanov v veleslalomu74 S hrvaškimi kolegi v Planici75 Prvenstvo PU Maribor v veleslalomu75 Revijalna smučarska tekma76 Policisti PP Lendava odlični na Osankarici76 Državno prvenstvo v jujitsu borbah77 Športni dan PP Podlehnik77 Policisti osvojili občinski pokal78 Nogometni turnir ob kulturnem prazniku78 Košarkarski turnir trojk79 Pohod koprskih prometnikov na Slavnikletnik LVII/št. 2/2009Heksenšus!Pogosto je slišati, da je policija velik sistem. Radi jo primerjamo zvelikanskim kolesjem, ki ga je težko zagnati, še težje ustaviti in skorajnemogoče doseči, da se premakne z ustaljenih tirnic. Takim primerjavamnavadno sledi še tisoč razlogov, zakaj je bolje, da ostane tako, kotje, in nešteto razlag, ki potrjujejo te razloge. Ob tem se nehote vprašaš,ali se je sploh smiselno truditi, da bi kaj izboljšal, če pa tako ali tako ževse funkcionira.Seveda se ob nenehnem ponavljanju človek hitro naleze tovrstnegarazmišljanja. In kmalu postane njegov glavni zagovornik. Minejoleta, preden opazi, da je izgubil svojo začetno vnemo, da se spotikaob vse spremembe in zavrača napredne ideje. Da nič več ne razmišljakritično, opazi šele, ko ga zaradi vnetega prikimavanja izdajo vratnemišice.Takrat se je najbolje ustaviti, nekajkrat globoko vdihniti in uporabitizdrav razum. Ko je mogoče kaj narediti bolje, se je treba z vso siloupreti skušnjavi, da bi poiskal tisoč novih razlogov, zakaj ne bi ničesarspreminjal. Med daleč najbolj priljubljene sodijo razlogi tipa ‘’ker tegatako ali tako ne bo storil nihče’’. Če te privlačna skušnjava kljub temupremami, prijazno prosiš sodelavca, da te pošteno sune v zadnjo plat!Nato gresta skupaj na kavo. Druženje v prostem času dokazano izboljšujeodnose med sodelavci. Kaj niso prav ti temelj vsakega uspeha?Če želimo kaj spremeniti, je torej treba začeti prav tam. Pri medosebnihodnosih. Predvsem pa najprej pri sebi. Kritizirati je namreč najlaže,še posebej, če pri tem glavo potisneš globoko v pesek. Veliko večpoguma je potrebnega za korak, ob katerem se nam morda za trenutekzatresejo kolena, in ob katerem tvegamo kakšno prasko. A takratje treba stisniti zobe in pogoltniti cmok v grlu. In kot so nas mame nekočučile, pokazati pogum. Na srečo nam tega v policiji ne manjka!Nina DjordjevićVARNOST ISSN 0350-7114Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik,Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičPrevod: Služba za prevajanje in lektoriranje, MNZOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Milan TomažinTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Pleško, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.siMnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.Strokovni prispevki26 Mag. Terezija Povše Pesrl, Marina Vrečar in Samo Maček:Novosti v plačnem sistemu – ocenjevanje, nagrajevanje, napredovanje31 Adil Huselja: Stres pri policistih35 Anton Toni Klančnik: Nasilje v družini – etičnost v strokovnih timih39 Bojan Kos: Globalna mobilnost delovne sile in njeno pravno varstvo41 Bojan Geršak: Mednarodni terorizem globalnih razsežnosti3

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOMVArNOSTPOGOVOR Z JANKOM GORŠKOM,V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJEPrvi vtis, ki ga je name naredil Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, je, da je človek na mestu.Preudaren, strokoven in človeški. Rad ima policijo in ve, kje so glavni problemi v organizaciji. Njegova pozitivnaenergija, vztrajnost in pogum so botrovali temu, da se je bil pripravljen soočiti s težavami, pred katerimisi številni zatiskajo oči. Dobri medsebojni odnosi, to je ključ do boljše klime v policiji, je prepričan.Iskrene čestitke ob vašem imenovanju.Kako se počutite v novifunkciji?Hvala. Kako se počutim? Ko semprišel na to delovno mesto, semprosil svoje najožje sodelavce, čelahko uredijo, da bi imel dan vsaj27 ur. Mislim, da to pove vse.Vaše imenovanje za v. d. generalnegadirektorja policije je vjavnosti sprožilo določene odzive.Zakaj se niste prijavili na razpisin kako ste se potem vendarleodločili sprejeti to funkcijo?blizu idealu. A idealnosti v policijine more biti in tudi ne pričakujem,da bi kje bila.Ko sem prišel v svojo pisarno potistem, ko sem sprejel funkcijo,da bi pospravil svoje reči, mi jebilo res težko pri srcu.Kako je voditi eno »največjihpodjetij« v državi – s skoraj10.000 zaposlenimi? Kaj ste pričakovali,preden ste prišli na todelovno mesto? Ali ste zdaj, kovidite, kakšno je stanje, pozitivnoali negativno presenečeni?Ni skrivnost, da sem del strokovnejavnosti, ki se ne strinja sprejšnjim načinom izbire generalnegadirektorja – ne gre za to, dane bi zaupal uradniškemu svetu,ampak se mi zdi pošteno in primerno,da bi se generalni direktor izbiral po načelih in postopkih,kot to velja recimo za Sovo ali Slovensko vojsko.Tudi večina evropskih policij je vezana na takšen postopek.To je bil eden glavnih razlogov.Da sprejmem funkcijo prvega moža policije, sem se odločil»minuto pred dvanajsto«. Ne delam si iluzij, da bom naredilrevolucijo v nekaj mesecih, letih. Zdi se mi pa potrebno, dase da naši organizaciji nek pozitiven zagon.Zavedam se, da je to največji izziv v policistovi karieri. Istočasnose zavedam, da ko človek pride tako visoko, se višjene more povzpeti. So samo še padci. Ampak, vsaj kar semene tiče, pri napredovanju in funkcijah, ki sem jih do zdajzasedal, nisem imel nikoli iluzij. Človek mora sam pri sebirazčistiti in se ne sme obremenjevati s tem, koliko časa tafunkcija traja. Ko si na položaju, moraš delati s polno meroodgovornosti, in to šteje.Vaši nekdanji sodelavci so veseli za vas, da ste postali v.d. generalnega direktorja policije, obenem pa vas pogrešajo.Kakšne občutke imate vi glede tega?Eden izmed razlogov, zakaj se nisem takoj prijavil za tofunkcijo, je bil tudi odličen kolektiv, ki sem ga imel v Celju.Bili smo tim, ne le ožji ali širši kolegij, vsi, do zadnjegakriminalista ali policista. Dovolim si trditi, da smo bili zeloNe bom požiral besed, ki so bile dane.Velikih presenečenj do zdaj še nibilo. Zavedal sem se, da je to resničnovelik zalogaj, še zlasti zaradiodgovornosti. Pa ne le zato,ker odgovarjam za skoraj 10.000ljudi. Človek se na tej funkciji nesme obremenjevati z mislijo, koliko ljudi vodi. Ker če bi ses tem obremenjeval, potem bi se bal. Verjetno mi je nekolikolažje, ker sem štiri leta delal kot kriminalist na GPU. Inže takrat sem spoznal, kako Štefanova 2 diha.Ob mojem prihodu sem povedal, da vsem svojim ožjimsodelavcem dajem možnost, da plujejo na tej barki in sodelujejopri spremembah, ki sem jih napovedal. Je ogromnodela, ampak tudi zato, ker sem človek, ki ne dovoli, dastvari stojijo. Tisto, kar ocenjujem, da je prioriteta ali pa dabi lahko nekaj izboljšalo, je treba takoj narediti. Posledičnosi s tem naredim še več dela. A imam na koncu dober občutek,da sem za nekoga naredil dobro delo. In to je tisto,kar daje motivacijo.Policisti in drugi zaposleni v policiji od vas veliko pričakujejo.Pravijo, da ste »policijski Obama«, kako bi tokomentirali?To je zelo kočljiva situacija za vsakega, ki se znajde v njej,predvsem zaradi velikih pričakovanj. Nočem dajati obljub,za katere vem, da jih je nemogoče uresničiti. Tukaj posebejpoudarjam gospodarsko recesijo in obljube o izboljšanjumaterialnega stanja posameznikov.Prepričan pa sem, da tisto, kar že počnemo, kjer se že kažejopozitivne spremembe – zaenkrat pri posameznikih, da bo tudi4letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTPRVI MOŽ SLOVENSKE POLICIJEv prihodnosti dalo neke rezultate. Ne bom pa požiral besed,ki so bile dane. Bistvo je, da razmišljam izključno pozitivno,in tisto, kar bom počel, bom počel v dobrobit policistk in kriminalistkter policistov in kriminalistov. Vem, da marsikdone bo zadovoljen. Zavedati se je treba, da je policija ogromenorgan, in če pogledamo, koliko ljudi dela na terenu ali se neposrednoukvarja s problemi ljudi, je to zaskrbljujoče.Kot ste povedali v svoji predstavitvi, želite izboljšati medsebojneodnose v policiji. Kaj bi bilo treba storiti za to?Za boljšo klimo v policiji bi bilo treba narediti kar nekaj korakov.Kako hitro bo do sprememb prišlo, pa je odvisno odtega, ali so tisti, ki bodo morali te korake narediti, to sposobnistoriti. Večkrat poudarjam, da sam lahko širim dobrovoljo ali zgled. Ampak, če neki direktor policijske uprave,komandir policijske postaje, šef notranje organizacijskeenote na policijski upravi tega ne bo doumel, je lahko vseskupaj ničevo. Bistvovsega je, da če stvarizačneš jemati sistemskopozitivno, potempomeni, da bodo slej koprej tudi tisti, ki se tegabranijo in se skrivajopod avtoritativnostjopolicije, enostavnoostali v manjšini, karpomeni, da mora zmagatipozitivna večina.Policija namreč morabiti enotna. Ampak,pošteno povedano, odtega smo še daleč.Tudi kar zadeva izboljšanjeodnosov, ne pričakujemkratkoročnihrezultatov. Prvi rezultatibodo vidni šele vnaslednjih letih. V temčasu pa se bo po organizacijah pokazalo, kdo tega ne bodoumel. Naši šefi se morajo začeti zavedati, da je pri odnosihzelo pomembna predstojnikova vloga. Predstojnikmora imeti socialni čut, kljub svoji strogosti, in strokovnoavtoriteto. Če te nima, potem vse drugo pade. Nikoli pane bo idealno. Ne pričakujem, da bomo v nekaj mesecihali letu prebudili ljubezen in sočustvovanje v naših policistihin kriminalistih, kerto je iluzija. Dejstvo je,da te stvari počnemo vsituaciji, ki je resničnotežka. Ne govorim leo gospodarski krizi. Vdružbi vlada apatičnost,kar se pozna tudi v policiji.Vendar s kančkomdobre volje vsakega odnas nam to lahko uspe,pa tudi če le za desetodstotkov spremenimostvari, bo to pozitivenučinek na zaposlene.Napovedujete reorganizacijo policije, pripravljajo setudi izhodišča za posodobitev kriminalistične policije.Nam lahko poveste kaj več o tem?Trenutno se s tem ukvarjata delovni skupini – njuni članiso tako notranji kot zunanji strokovnjaki. Obe imata nalogo,da v prvi polovici leta pripravita konkretna izhodišča,na podlagi katerih bomo v drugi polovici leta sprejemaliodločitve, v kakšni smeri bosta šli reorganizacija policijein posodobitev kriminalistične policije. Skupini sta se žesestali v Gotenici. To je po mojem mnenju primeren kraj zabrainstorming, če lahko tako rečem.Pri projektu reorganizacije kriminalistične policije imamo cilj,da bi že konec letošnjega leta postavili konkretne zametkeosrednjega preiskovalnega organa in ga v zaključnem deludopolnili že v prvi polovici naslednjega leta. Za zdaj lahkorečem le, da gre za strukturo, ki bo ostala v okviru policije.Ali bo to v okviru uprave kriminalistične policije ali bo organ,vezan na generalnegadirektorja policije, še nevemo, ker je vendarletreba pustiti članom delovneskupine in notranjiter zunanji javnosti,da dorečejo stvari. Priprojektu reorganizacijekriminalistične policijebomo začeli priosrednjem organu, kibo v Ljubljani in bo zacelo Slovenijo pokrivalnajhujše oblike gospodarske,organizirane inOb imenovanju, 18. februarja, od leve proti desni: Goran Klemenčič, državni sekretar, TatjanaBobnar, namestnica GDP, Matjaž Šinkovec, namestnik GDP, Katarina Kresal, ministrica, inJanko Goršek, v. d. generalnega direktorja policijeEnostavno je nekogapostaviti k steni ali zamizo ter mu brez argumentovin grobo razložiti,kdo je podrejeni,kdo nadrejeni. Doberšef zna motivirati ljuditakrat, ko je najhuje.Odnosi so temelj vsega,zato nas čaka zelo velikodela. Če začnem samotu, na Štefanovi 2.splošne kriminalitete.V nadaljevanju pa topomeni tudi prevetritevoziroma preučitevukrepov, ki bi veljali zaregijsko raven. Ampakkorak za korakom.Reorganizacija policije kot take pa je vsebinsko veliko boljzahtevna. Stvari bi morale biti prav tako izpeljane v začetkuprihodnjega leta. Skupina, ki se s tem ukvarja, je že identificiralaglavne probleme oz. področja, pri katerih bomomorali “prekomponirati” vsebino in organizacijsko strukturo.Predvidevam, da naj bi bila ta izhodišča pripravljena zarazgrnitev oz. na vpogled v drugi polovici leta.Kaj to pomeni v praksi? Verjamem, da je veliko ugibanj okolitega, ampak nerad govorim o teh stvareh, da ne bi kogazavajal. Na Štefanovi so se že razširile govorice o združevanjuposameznih organov oziroma notranjeorganizacijskihenot. Dejstvo je, da sedaj ocenjujemo delovne procese, dabi ugotovili, ali se v okviru GPU in MNZ podvajajo. Na temmestu je treba vse opozoriti, naj ne prehitevajo. Gre šele zatehten razmislek o združevanju.Vsak strah o ukinjanju policijskih uprav je odveč. Policijskeuprave se ne bodo ukinjale. Se bodo pa med drugim proučevalemožnosti, ali je smotrno posamezne notranjeoranizacijskeenote imeti v takšni organizacijski strukturi, kotjih imamo sedaj. Poudarjam – nihče ne bo izgubil službe.letnik LVII/št. 2/20095

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOMČe bo pa operativa na ta račun kaj pridobila, kar je cilj, potemsmo dosegli želeno. Projekt je zelo pomemben in ga nebomo skrivali. V drugi polovici leta ga bomo predstavili notranjiin zunanji javnosti.Kaj menite o kadrovski problematiki v policiji? Kje nameravatedobiti ljudi, saj primanjkuje usposobljenihkadrov?To, kar delamo sedaj, so intervencijski ukrepi. Posameznipolicisti, ki so svoje delo opravljali kot nadzorniki državnemeje, so že v fazi prerazporejanja. S prvim julijem bodo zaključiliusposabljanje v Tacnu, nakar bodo prerazporejeniv notranjost, na policijske postaje s splošnim delovnim področjemin postaje prometne policije, ki so najbolj obremenjene.Kam natančno bodo šli delat, bodo odločili direktorjiPU. V začetku marca je bil zaključen razpis za nadzornikedržavne meje, ki bodo izpopolnili delovna mesta na meji.Prav tako pa se zaključuje tudi posnetek stanja schengenskegakadra, da bomo videli, kje so rezerve, iz katerih bomolahko črpali.Vzporedno teče tudi sprememba Zakona o policiji, s katerobomo dali pravno podlago za zaposlitev tistim, ki so se vzadnjih letih odločili za pokoj. Ne delamo si utvar, da bomos tem rešili kadrovsko situacijo. Bom pa zelo vesel, če se bovsaj nekaj policistov ali kriminalistov vrnilo v naše vrste.Nenazadnje, veliko kadra, ki se ga sedaj zaposluje, je mladega,neizkušenega, in bodo potrebovali dobre mentorje.Ob odhodu na kondicijsko vožnjo, 3. aprila, je policistom zaželel varno vožnjo.Prav tako bomo poskušali v okviru Zakona o policiji ureditisistemsko in dolgoročno urejanje delovnih mest v policiji.Se pravi, vsako leto bi morali predvideti, kolikšen bokadrovski deficit – da lahko potem natančno rečemo, potrebujemodvesto ali tristo policistov za določeno delovnopodročje. Iz teh izhodišč bi se potem pripravila načrt zaposlovanjain razpis, in takoj bi se zainteresiranim lahkopovedalo, za katera delovna mesta so predvideni.Druga stvar, ki je zelo obremenjujoča in jo je kratkoročnozelo težko rešiti, pa je prevoz v službo, posebej policistov,6VArNOSTki svoje delo opravljajo na meji. Gre za policiste, ki se vozijotudi po več kot 200 kilometrov službo. Že več let pišejo prošnjeoziroma iščejo soglasje za premestitev. Nekaj najbolj perečihproblemov smo že rešili, ampak to so res izjeme. Vprihodnjem obdobju bomo poskušali najti sistem, da bomopri novih zaposlitvah upoštevali vse navedene okoliščine.Treba bo najti rešitev v dogovoru s policijskimi upravami.So primeri, ko se mož in žena vozita tudi več kot200 kilometrov v službo. To je absurdno! Potemso tudi problemi, ki so vezani na razpored dela.Upoštevati bo treba, da se nekdo vozi iz enegadela Slovenije v drugega, in da ta človek ne morepriti na delo le za šest ali osem ur, ampak gaje treba zaposliti za 12 ur. In še in še. Upam, dabodo vodstvene garniture na lokalni in regijskiravni doumele, da je treba pri delu s kadri – verjamem,da je težko, če nimaš ljudi – upoštevatisocialne stiske naših policistov, ki so res velike.In če se nekdo vozi nekaj let po 200 kilometrov– ne čudimo se, da ljudje tolikokrat razmišljajo oodhodu iz policije!Kaj menite o izobraževalnem sistemu za policiste – leta1999 je bila ukinjena srednja policijska šola. Kakšen kaderprihaja v policijo? Se lahko kandidativ samo nekaj mesecih usposobijoza opravljanje poklica? Je to pravi način,da se zapolnijo kadrovske luknjepo policijskih postajah?V zadnjih letih so se pokazale očitnerazlike med policisti, ki so z dušo in telesompredani temu poklicu, in tistimi,ki so v naše vrste prišli bolj iz ekonomskihrazlogov. Dejstvo je, da je štiriletnašola zagotovila višjo stopnjo znanja. Odpolicistov, ki so bili na kratkem usposabljanju,preprosto ne moremo pričakovati,da bodo lahko ob boku tistim, kiso bili v šoli štiri leta in ki že nekaj časadelajo. Ampak kar nekaj policistov, kiso prišli v policijo v zadnjem obdobju,je v zelo kratkem času pokazalo zeloveliko strokovnosti in pripadnosti. Zaenkratje v policiji še večina tistih, ki sokončali kadetnico in so nosilni stebriorganizacije.Pomembno pa je, da ko ti ljudje pridejo na policijske postaje,imajo mentorje. Dobro mentorstvo lahko prinese odličnepraktične izkušnje in znanje.Prepogosto se dogaja, da so mladi policisti prepuščenisami sebi. Njihova socialna slika je zeloslaba. Za družinsko življenje imajo zelo slabemožnosti.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTPRVI MOŽ SLOVENSKE POLICIJEČe govorimo o materialnem statusu, čegovorimo o prostem času, ki ga nimajo,če govorimo o tem, da se morajo vslužbo voziti po več ur in še bi lahkonaštevali ... In če imajo še to nesrečo,da imajo predstojnika, ki vse naštetojemlje zlahka, potem lahko temu rečemokatastrofa.V času recesije zaposlene gotovo zanima,ali se bodo varčevalni ukrepidotaknili tudi policije.Kar se tiče denarja za plače, je zagotovljen,osnovno delo bo potekalo normalnotudi v prihodnje. Kaj bo, če se bodostvari slabšale, je težko predvideti. Prepričansem, da nihče, ne v Sloveniji nev svetu, tega ne more napovedati. Zaenkratne kaže, da bi se morali bati za svoje delovno mesto aliplačo. Policija ima zagotovila, da bodo stvari potekale, kotje bilo dogovorjeno. Upam, da bo tako do konca gospodarskekrize.Pri svojem delu imate namestnico. Kaj menite o ženskahv policiji?Pri izbiri namestnice nisem imel težav, ker imam iz svojeprakse pozitivne izkušnje s sodelavkami.Večkrat sem doživel, da se je v kočljivih situacijahkolegica znašla veliko bolje kot kakšen spoštovanikolega.Na obisku na PP Moste s predsednikom vladeKo mi je namestnica potrdila sodelovanje, sem bil zelo vesel.Poznam jo že od prej in jo cenim kot strokovnjakinjo spravnega področja, in verjemite mi, v tem času, ko je tukaj,se njena strokovnost vsakodnevno potrjuje. Odprli smoogromno front, na področju sprememb Zakona o policiji,Zakona o kazenskem postopku, Zakona o izvrševanju kazenskihsankcij, … zelo energično, strokovno in usmerjenovodi pogajanja s predstavniki MNZ.Tudi za policijo je zelo pomembno, da zvišamo delež ženskin to ne samo glede števila policistk, temveč predvsemžensk na najvišjih položajih. Zadovoljen bom takrat, ko bomodobili prvo direktorico slovenske policije.Kako je s pripadnostjo zaposlenih v policiji, ali bi jolahko kako izboljšali? Veliko je slišati obtožb na računnekaterih vodstvenih delavcev. Se obetajo kakšne zamenjave?Kar se tiče pripadnosti, res ni ravno na zavidljivi ravni. Tukajse poznajo razlike med tistimi, ki so že nekaj časa vpoliciji, in tistimi, ki prihajajo. Razlika se kaže tudi pri izvajanjupolicijskih nalog. Če zaposleni ne čuti pripadnosti,se to vidi tudi pri delovnih rezultatih.Pripadnost je vezana na vse, kar sem prej omenil.Saj, človek lahko čuti pripadnost, ampak čese mu poruši vse, o čemer sem prej govoril, lahkopripadnost zelo hitro usahne. To se začne pri odnosih.Kako težko je priti v službo dobre volje , kože vnaprej veš, da te tam čaka nekdo, ki ti bo natakšen ali drugačen način zagrenil življenje. In toje bistvenega pomena. Slej ko prej v taki situacijivsakdo izgubi voljo in lahko reče, naj si pripadnost»obesimo na klin«.Eden izmed ciljev, ki jih bo treba uresničiti, je torej izboljšatiodnose. Ampak poudarjam, to je proces, ki bo trajalnekaj let. In to, ali smo kaj naredili ali ne, bodo pokazaleanalize, ampak šele čez nekaj let. Lahko se pa tudi pustimopresenetiti. Problem je le v tem, da je sedanji čas zelo neugodenza spremembe, ampak na to nismo imeli vpliva.Na obisku na PU Kranjletnik LVII/št. 2/2009Jeseni so bili tudi policisti »žrtve« novega plačnega sistema– ali se morda obetajo kakšne spremembe na tempodročju? Na kakšen način bi po vašem mnenju lahkoizboljšali materialni položaj policistov in jim zagotoviliustrezno plačilo? Ali menite, da bi jih bilo mogoče izločitiiz sistema javnih uslužbencev in tako rešiti njihovspecifičen položaj, tako kot je to storila vojska?Menim (tudi moji najožji sodelavci tako mislijo), da če bihoteli ali ko bomo hoteli to reševati, je izločitev policije kot7

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOMVArNOSTtake iz sistemajavnih uslužbencevmogoča. Zato si moramo prizadevati.Poklicpolicista je odgovorenin treba jepošteno povedati,da se policist zaradipoklica odrekamnogim stvarem.Prav tako ga nimogoče primerjatiz drugimi poklici.Odrekanja, ki jihima, pravice, kinaj bi jih imel, inkar naprej je podlupo notranje inpredvsem zunanje javnosti, tega ni v nobenem drugem poklicu.Kot primer lahko povem le obravnavo suma storitve kaznivihdejanj, ki so jih osumljeni policisti. Policist, ki stori kaznivodejanje v delovnem času, npr. da je udeležen v prometninesreči, pri kateri je kdo hudo telesno poškodovan;ta obravnava spada takoj pod pristojnost specializiranegaoddelka v okviru vrhovnega državnega tožilstva.Kaj je po vašemmnenju mogočestoriti, da bi policijaizboljšalasvojo podobo vjavnosti in povečalazaupanjeljudi? Prepogostoslišimo, da policistizgolj kaznujejo;ko pa ljudempomagajo,rešujejo življenjain pri tem tvegajosvoja, pa so to leobrobne novičke.Policija si moraavtoriteto ustvaritisama. Nihčedrug nam je nePodelitev medalj hrabrim in požrtvovalnim policistom in občanomKolegi, ki so odhajali iz policije, so odhajali recimov vojsko. Zakaj? Nikogar nočem postavljativ podrejen položaj, niti približno ne tudi kakdrug poklic, vendar, nekoč si bo treba naliti čistegavina v tej državni upravi. Poklic policista jespecifičen in je dejansko popolnoma podcenjen– tako v materialnem smislu kot v statusnem. Toso stvari, ki jih bo treba v ugodnih gospodarskihrazmerah rešiti.15. obletnica Združenja Sever v Velenjubo. Ustvarja pasi jo predvsem zdobrimi rezultati.Uspehi na področjuprometnevarnosti, javnegareda in miru, mejnihzadev, kriminaliteteniso prezrti.Istočasno paje to povezano zodpiranjem policijejavnosti, in sicerna vseh ravneh,državni, regijskiin lokalni. Policijaje še vedno kotboksarska vrečain večino stvari, skaterimi se občani ne strinjajo, iz takšnih ali drugačnih vzrokov,tudi če nima nobene zveze s policijo, ko pride v stik spolicijo, smo mi tisti, ki dobimo »udarce«.Policija bo svojo avtoriteto pridobivala tudi s tem, ko se bovračala v svoje lokalno okolje, in ko bodo policisti v rednihstikih z ljudmi v lokalnem okolju. To so stvari, ki lahko uspejopod pogojem, da se bodo policisti zavedali svojega poslanstva,da nimajo službene značke ali ne nosijo uniformezaradi tega, da bodo uveljavljali samo svoj ego, ampak zaraditega, ker so v službi naših državljank in državljanov. Ljudjepričakujejo, da bomo nekaj storili. In če nismo uspešni, nemoremo pričakovati, da nas bodo imeli radi. Če naredimo kajnarobe, je treba napako čimprej priznati in povedati, kaj selahko stori, da do teh napak ne bo več prihajalo.Velikokrat se pozablja na policiste in druge zaposlene,ki so odšli v pokoj. Na tak način tako rekoč izgubimo zakladnicoznanja. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba natem mestu storiti za upokojence policije?Vse primere je treba jemati individualno. Najprej je trebapogledati vzroke, zakaj so se ti ljudje upokojili. S tistimi,ki so se upokojilizaradi slabih odnosov,bi se bilotreba pogovoriti.To so ljudje, ki bise ob določenihpogojih, zagotovovrnili v službo.Seveda je velikoodvisno tudi odtega, koliko jimbo država ponudila.Po drugistrani se je pa trebazavedati, da četakšnega policistavrneš v okolje, izkaterega je odšelzaradi slabega razumevanjas še-8letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTPRVI MOŽ SLOVENSKE POLICIJEfom, ga tudi večja plača ne bo pripeljala nazaj. Govoril semz nekaterimi, ki so izrazili željo, da bi se vrnili. Koliko boteh ljudi, bo pokazal čas. Jih je pa veliko, tudi osebno jihpoznam, ki so bili v prvih bojnih linijah,a imajo zdaj povsemdruge izzive.Bistvo vsega je to, da moraimeti policija zagotovljenostatusno boniteto za možnostupokojevanja, ker čenekdo 30 let dela na terenuoziroma se srečuje s policijskimiproblemi, mu je trebadati možnost, da se odloči,ali bo pot nadaljeval v policijiali bo, ko bo izčrpan,ko ne bo več našel izhodaiz tega, niti ne bo delovnegamesta, ki bi ga motiviralo,niti finančno ne, da pokončno zapusti delovne vrste.Upam, da ne bo prihajalo do bistvenih sprememb na tempodročju zakonodaje, ker je to tista boniteta, ki bi omogočalapolicistom, da se po določenem obdobju lahko pokončnozahvalijo.Treba je vzpostaviti sistem, da nekomu, ki je resnično izčrpan,damo možnost, da se mu zahvalimo s spodobno pokojnino.In da gre z lepimi spomini iz policije.Kaj menite o pritiskih politike? Jih morda doživljate? Kakose razumete z ministrico in državnim sekretarjem?Odkar sem tukaj, še nisem doživel političnih pritiskov. Resje, da se je za nekaterimi mojimi odločitvami že dvignilo nekajprahu, ampak očitno nekateri pozabljajo, da prihajam izpolicijskih vrst, kjer delam že skoraj 25 let. Ne prihajam iznobene politične opcije in mislim, da je to moja prednost.Ob zaključku svoje funkcije, kakršnakoli že bo, se želimvrniti v policijo in ne bom delal kariere ne v politiki, ne vgospodarstvu. Kar se tiče sodelovanja z ministrico in državnimsekretarjem – resnično zelo dobro sodelujemo. Četega sodelovanja in posluha ne bi bilo, potem zagotovo nebi sprejel odločitve za prvega moža policije. Upam, da bosodelovanje ostalo na takšni ravni tudi v prihodnje.Tisto, kar me skrbi, je, da imamo ogromno policistovin kriminalistov, ki so že zdaj zelo izčrpani,ko delajo deset, petnajst, dvajset let. Delovnihmest zanje pa nimamo, da bi jih lahko umaknili,recimo, da bi delali kot mentorji, kot stalni dežurniitd. Ta slika se bo v prihodnje še slabšala.Tisti, ki delajo več kot dvajset let v policiji, vedo,kaj želim s tem povedati.To sicer za delodajalca pomeni močno konkurenco, ampakmenim, da je te stvari treba reševati s skupnimi močmi.Kakšno vizijo imate, po čem želite, da bi si vas zaposlenizapomnili?Želim, da bi se me zaposlenispomnili po pozitivnih stvareh.Da bi se spomnili, da jebilo v tem obdobju narejenihnekaj pozitivnih stvariza policiste.Za konec še nekoliko boljsproščeno. Verjetno vamostane malo prostega časa,s čim se takrat ukvarjate,imate kakšne hobije?Prihaja obdobje, ko si bom kak dan vzel tudi zase. Med tednom,tudi če nisem fizično prisoten v pisarni, lahko »funkcijoizklopim« šele pozno zvečer.Kako usklajujete službene obveznosti z družino?Ni usklajevanja. Zaenkrat ostane za družino le kakšna sobota.V policiji organiziramo številne športne dogodke in prireditve,se boste morda katerega udeležili tudi aktivno?Kolikor mi bo dopuščal čas, se bom z veseljem udeležil tuditakšnih prireditev. Tudi aktivno. Raje se bom udeležil tistihstvari, ki so bolj povezane z lepotami narave.Radi hodite v hribe?Premalo. Eno je želja, zaenkrat sem še pri željah in se izgovarjam,da imam premalo časa. Ampak slej ko prej bompostavljen pred dejstvo, da je treba tudi zase nekaj narediti.Tudi zato, ker bo treba počasi stopiti z motorja. Trenutki namotorju so tisti, ko sem sam, ni telefonov in takrat resničnosprostim svoje misli. Ko bo primeren letni čas, se bom zmotorjem pripeljal tudi v službo.Kakšno sodelovanje si obetate s policijskim sindikatom?V začetku marca sem se že srečal s člani obeh sindikatov.Spoštujem reprezentativni sindikat in tudi pravice, ki iz teganaslova izhajajo. Moti me le to, da v zadnjem času dobivaminformacije, da na terenu prihaja do konfrontacij medpolicisti. Na žalost včasih prihaja tudi do konfliktnih situacijmed člani posameznih sindikatov. To mi ni všeč! Upam,da se bo to v naslednjih mesecih uredilo.Spoštujem vsak predlog za izboljšanje stanja, ki prihaja izpolicijskih vrst. Ni pomembno, ali to prihaja iz Policijskegasindikata Slovenije ali iz konkurenčnega sindikata. V funkciji,ki jo opravljam, sem dolžan skrbeti za vse policiste oziromaza njihovo dobro. Moje osebno mnenje pa je, da bi bilonajbolj idealno, če bi se sile združile in da bi se posamezniki,ki imajo ogromno znanja in volje, usedli za mizo in sskupnimi močmi tvorili neko močno sindikalno strukturo.letnik LVII/št. 2/2009Kaj pa ribolov?V ribolov me pa spodbuja sin. To je tudi moj sprostitvenihobi, vzamem si čas za sina in se spustiva v moške pogovore.Analizirava ves teden za nazaj in za naprej, kaj bi bilotreba storiti ... Sicer pa je sin tudi moj strogi opazovalec inkritik.Kateri letni čas imate najraje?Pomlad, maj ali junij, ampak preden nastopi huda vročina.Ta mi daje neko dodatno energijo.Katero glasbo poslušate in katere filme radi gledate?Za filme lahko pošteno povem, da zaradi napetosti, ki jihdoživljam vsak dan, najraje gledam komedije. Če so kakšnekriminalne nadaljevanke, takoj preklopim. Zelo rad poslušamslovensko glasbo, tisto, ki gre v uho, recimo Sidharto.9

VArNOSTPROJEKT RACIONALIZACIJEPROJEKT RACIONALIZACIJA POSLOVANJA V MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVEIN POLICIJI NA PODROČJU UPRAVLJANJA S KADROVSKIMI IN FINANČNIMI VIRITER NA PODROČJU INFORMACIJSKE TER LOGISTIČNE DEJAVNOSTIAvtorici: mag. Terezija Povše Pesrl, Izidora SajovecPoslovni procesi v večini organizacij(izjema ni niti državna uprava) potekajopreko različnih organizacijskihenot ter so obremenjeni z vsemi težavami,ki se pojavljajo ob prehoduiz enega funkcionalnega dela organizacijev drugega (glej Kovačič in BosiljVukšić, 2005), ključni problem pa jepredvsem zaporedje izvajanja posameznihposlovnih aktivnosti. Zato jetreba poskrbeti za ustrezno organizacijskoin procesno prenovo ter informacijskopodporo, ki bosta zagotovilioptimalen in čimbolj nemoten potekizvajanja poslovnih procesov v organizaciji(ibid.).Organizacije poslovanje prilagajajonovim poslovnim izzivom z mehkimi intrdimi pristopi oziroma z uporabo različnihmetod, orodij in pristopov, kot sonpr. Benchmarking, CSF–Critical SuccessFactors, KM–Knowledge Managment,Change Management, BSC–BalancedScorecard, BPR–prenova poslovnihprocesov, sistemi izboljševanja kakovosti–TQM,ISO-certificiranje, poslovna odličnostin drugi.Da bi v Ministrstvu za notranje zadeve(v nadaljevanju: MNZ) in Policiji zagotovilipreglednejšo organiziranost teroptimizirali poslovne procese, predvsemna področju upravljanja s kadrovskimiin finančnimi viri ter na področju informacijsketer logistične dejavnosti, ter stem posledično prispevali h kakovostiizvajanja storitev, se je vodstvo MNZ inPolicije že v mesecu februarju 2009 odločiloza uvedbo projekta racionalizacijeposlovanja. V MNZ in Policiji smo k projektupristopili s celovito metodologijo»Management poslovnih procesov«, kipri prenovi poslovanja podpira uporabotako mehkih kot trdih pristopov.1 MANAGEMENT POSLOVNIH PRO-CESOV – IZHODIŠČAManagement poslovnih procesovje poslovni pristop k upravljanju spremembpri prenavljanju poslovnih procesov.Spremembe zajemajo celotniživljenjski cikel procesa: od analize insnovanja do uvedbe, avtomatizacije inizvajanja procesa (Smith in Fingar v Kovačičin Bosilj Vukšić, 2005:39). Zajemadinamično prilagajanje organizacije poslovnimprocesom (analiziranje in modeliranjeprocesov, zagotavljanje ustreznihletnik LVII/št. 2/2009programskih rešitev izvajalcem aktivnosti,izvajanje procesov ter spremljanje innadziranje izvajanja teh procesov (Sinurv Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005:39-40).2 MODELIRANJE PROCESOV S TEH-NIKO DIAGRAMOV EPC V POVEZA-VI Z NOTACIJO BPMNV MNZ bomo za poslovno modeliranjev povezavi z notacijo BPMN uporabilirazširjeno metodo eEPC (eEPC–extendedEvent-driven Process Chain), ki jeena najbolj razširjenih metod v poslovnemmodeliranju v povezavi z metodoin orodjem ARIS.Osnovni gradniki razširjene metodeeEPC modeliranja poslovnih procesovso (glej Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005:1-96-197):– (poslovni) dogodek (ki sproži izvajanjeali nastane z izvajanjem posamezneaktivnosti v poslovnem procesu);– aktivnost (pomeni aktivno sestavinoprocesa, ki edina v njem uporablja vireza ustvarjanje dodane vrednosti);– kontrolni tok ali tok delovnega procesa(ki kaže na potek oziroma zaporedjeizvajanja aktivnosti);– točke razvejanja ali združevanja (vkaterih se kontrolni tokovi razvejujejoali združujejo); logični operatorji,ki semantično opredeljujejo proces,so logični IN (obvezno vsi tokovi),logični ALI (poljubni tokovi) ali ekskluzivniALI-XALI (le eden od tokov);zgornja polovica simbola velja zalogične operatorje vstopnih tokov,spodnja pa za izstopne tokove;– izvajalec (ali vloga) v procesu (ki jelahko posamezna oseba ali delovnomesto),– informacijski objekt (ki je lahko sporočiloali pa podatkovna zanka).»Predstavitev poslovanja z modelomeEPC je dosledna. Vsaka aktivnostmora biti v modelu obvezno sproženana podlagi (poslovnega) dogodka, iznje mora ravno tako obvezno izhajatinov (poslovni) dogodek. Za njeno izvajanjemorajo biti opredeljeni izvajalciin potrebni viri in dosledno opredeljenavsa razvejanja in združevanja kontrolnihtokov« (Kovačič in Bosilj Vukšić,2005:198).Metodologija modeliranje poslovnihprocesov ARIS (Architecture of IntegratedInformation Systems) vsebuje vseelemente celovite metodologije. ARISpodpira modeliranje različnih vidikovposlovanja in združevanje teh vidikovv kompleksnejši model, ki predstavljapodlago za integralno analizo poslovnihprocesov. Pogledi metodologije ARISsestavljajo (glej Kovačič in Bosilj Vukšić,2005):– funkcijski pogled (kjer so opisaneaktivnosti in statične povezave mednjimi);– podatkovni pogled (sestavljajo ga informacijskiobjekti in dogodki);– organizacijski pogled (vsebuje podatkeo organizacijskih objektih in povezavemed njimi) in– procesni (nadzorni) pogled.Zajema tri ravni obravnave – strateško,taktično in operativno. Metoda ARISponuja naslednje faze izvajanja projekta(glej ibid., str. 201):– priprava projekta,– analiza stanja,– opredelitev možnih izboljšav,– opredelitev načina prehoda na prenovljeneprocese,– usposabljanje izvajalcev prenovljenihprocesov.3 PREDSTAVITEV PROJEKTAV vzpostavitvenem dokumentu projekta(izhodišče projekta) številka: 024-24/2009/2 z dne 27. 2. 2009 so bili imenovaninosilci vlog pri projektu, z jasnoopredeljenimi nalogami, pristojnostmioziroma obveznostmi ter določena pravilaporočanja in nadzora. Uporabljen jeprojektni pristop – metoda projektnegavodenja (PRINCE–Project in ControledEnvironment) in razširjena metodaeEPC v povezavi z notacijo BPMN.Projektne faze so naslednje:– izhodišča projekta (načrtovanje invzpostavitev projekta),– snovanje prenove (razvoj poslovnegamodela, ki zajema: model poslovnihprocesov »As-Is« ter opredelitevnovega modela procesov »To-Be«,– izdelava predloga racionalizacijeprocesov in ocena prihrankov.Za podrobnejšo opredelitev poslovnihprocesov (na področju upravljanja s11

VArNOSTPREGLEDNICA: Časovni načrt in potek projekta po fazah1.faza2.aza3.fazaPriprava izhodišč projekta do 2. 3. 2009 do 2. 3. 2009Prvi delovni sestanek – začetek projekta 2. 3. 2009 ob 14 00Izpolnjevanje anketnega vprašalnika (vprašalnik za vodstvene in javneuslužbence)4 ZAKLJUČEKProjekt racionalizacije poslovanjaMNZ in Policije ima popolno podporovodstva, pripravljenost za sodelovanjepa so izkazali vsi zaposleni, predvsemčlani projektne podskupine, neposrednevodje in vsi tisti, ki neposredno izvajajoaktivnosti znotraj poslovnih procesov,kar je tudi nujni pogoj, da bo projektudejanjen v skladu s časovnim načrtomin da bo prinesel želene rezultate v smisluprocesne usmerjenosti.Vse aktivnosti v zvezi z izvedbo projektabo projektna podskupina vodstvuMNZ in Policije predstavila v nadzornihporočilih (poročilo o napredku trenutnihaktivnosti) in v zaključnem poročiluprojekta, ki bo vključeval tudi predlogracionalizacije poslovanja na področjuupravljanja s kadrovskimi in finančnimiviri ter na področju informacijske ter logističnedejavnosti.LITERATURA IN VIRI:2. 3. 2009 – 6. 3. 2009Analiza izpolnjenih vprašalnikov 9. 3. 2009Drugi delovni sestanek – predstavitev rezultatov analize vprašalnikov– seznam procesovUdeležba na seminarju: Obvladovanje poslovnih procesov (okvirno 10udeležencev)Izobraževanje na računalniškem programu za risanje diagramov potekaprocesov Oracle Business Process Analysis Suite (okvirno 15 udeležencev)10. 3. 2009marec 2009marec 2009Izvedba popisa procesov (MNZ in GPU na območju Ljubljane, PU Ljubljana) 11. 3. 2009 – 30. 4. 2009Izdelava popisa procesov (Preostali PU) 4. 5. 2009 – 29. 5. 2009Izdelava predloga racionalizacije (optimizacije) procesov 1. 6. 2009 – 1. 9. 2009Izdelava ocene prihrankov/ekonomičnost 1. 6. 2009 – 1. 9. 2009– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnihmestih in nazivih v Ministrstvu za notranjezadeve Republike Slovenije, številka: 10-00-12/2008/1 z dne 16. 7. 2008 in nadaljnjespremembe in dopolnitve.PROJEKT RACIONALIZACIJE– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnihmestih in nazivih v Policiji, številka:0100-15/2008 z veljavnostjo od 1. 8. 2008 innadaljnje spremembe in dopolnitve.– Kovačič, Andrej, Jurij, Jaklič, Mojca, IndiharŠtembergar, Aleš, Groznik (2004): Prenovain informatizacija poslovanja, Ekonomska fakulteta,učbenik, 1. natis Ljubljana.– Kovačič, Andrej in Vesna, Bosilj Vukšić (2005):Managment poslovnih procesov, Prenova ininformatizacija poslovanja s praktičnimi primeri,GV Založba, Ljubljana.– Kovačič, Andrej in Bojan, Pečnik (2002): Prenovain informatizacija delovnih procesov,Visoka upravna šola, Ljubljana.- Ministrstvo za notranje zadeve (2009): Sklepo imenovanju projektne podskupine za racionalizacijoprocesov, številka: 024-24/2009/1(1722-06) z dne 23. 2. 2009.– Povše Pesrl, Terezija in Sajovec, Izidora: Projektracionalizacije delovnih področij v upravnemdelu MNZ in Policiji, Izhodišča projekta,številka: 024-24/2009/2 z dne 27. 2. 2009.– Rupnik, Rok, Rožanec, Alenka in Bajec Marko(2003): EMRIS, Enotna metodologija razvojainformacijskih sistemov, Strateško planiranje,druga izdaja, Vlada Republike Slovenije,Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana.– Spanyi, Andrew (2007): More for Less, ThePower of Process Management, 1 st ed.,Meghan-Kiffer Press, Tampa, Florida, UnitedStates of America.– Vlada Republike Slovenije (1999): Metodologijavodenja projektov v državni upravi. Priročnik,verzija 1.0.– Vlada Republike Slovenije, Center za informatiko(2001): Metodologija vodenja projektovv državni upravi, Projekti informacijsketehnologije, Priročnik.PRILOGI:– Anketni vprašalnik– Vprašalnik za izvedbo intervjujaPRILOGA 1: Anketni vprašalnikObrazec: Anketni vprašalnik 1Številka: 024-24/2009Datum:NOE:PROJEKT: RACIONALIZACIJA PROCESOVAnketni vprašalnikStatus dokumenta:Osnovni podatki o anketirancu:Anketiranec:Ime in priimek:Organizacijska enota (OE):Delovno mesto:Naziv:1 prirejeno po ISO 9001: 2000 in po EMRIS, enotni metodologiji razvoja informacijskih sistemov1/2letnik LVII/št. 2/200913

AKTUALNOVArNOSTObrazec: Anketni vprašalnikNOE:PROJEKT: RACIONALIZACIJA PROCESOVSeznam procesovStatus dokumenta:Št. Pomembnost procesa (K/P) Naziv procesa Vloga Akter(lastnik procesa)Cilji procesa Kljuni vhodi Kljuni izhodi Povezava s procesiLEGENDA: Pomembnost procesa (K/P)K: Kljuni proces: Za njih je znailno da potekajo ez ve funkcij ter da na vhodu / izhodu komunicirajo z zunanjim svetom.P: Podporni proces. Njihova vloga je v podpori poslovanju, njihov vhod in izhod pa sta tipino subjekta znotraj organizacijskega sistema1. Imenujte vaše poglavitne stranke [drugi državni organi, uporabniki-zaposleni, pogodbeni izvajalci, državljani, idr.], njihove potrebe in stopnjo, do katereste trenutno sposobni pokrivati njihove potrebe?Stranka[*tudi déležnik, akter: oseba ali skupina, ki imainteres ali koristi od izhoda procesa]Njene potrebeSposobnost pokrivanja potreb strankpopolnoma 5 4 3 2 1 nipopolnoma 5 4 3 2 1 nipopolnoma 5 4 3 2 1 ni2/2PRILOGA 2: Vprašalnik za izvedbo intervjujaObrazec: Vprašalnik za izvedbo intervjuja 1Številka:Datum:NOE:PROJEKT: RACIONALIZACIJA PROCESOVNaziv procesa:Status dokumenta:Osnovni podatki o intervjuju:Izpraševalec:Ime in priimek:Organizacijska enota (OE):Intervjuvanec:Ime in priimek:OE:Delovno mesto:Izvedba intervjuja:Datum:as:Opombe:1 prirejeno po ISO 9001: 2000 in po EMRIS, enotni metodologiji razvoja informacijskih sistemov1/314letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTPROJEKT RACIONALIZACIJEI. Doloitev posameznega procesa:1. Doloitev ciljev procesa. [v preglednici 2]2. Doloitev meje procesa. [v preglednici 2]3. Doloitev kljunih izhodov procesa. [v preglednici 2]4. Najprej doloitev strank za te izhode. [v preglednici 2]5. Kakšne so potrebe strank za posamezen izhod. [v preglednici 2]6. Ali se v procesu pojavljajo odstopanja od potreb strank? Doloitev odstopanj.7. Doloitev kljunih vhodov v proces. [v preglednici 2]8. Kakšne so potrebe za te vhode v proces. [v preglednici 2]9. Katere so stranke, ki doloajo te vhode. [v preglednici 2]10. Doloitev vseh virov, potrebnih za uspešno izvajanje procesa [kadri, informacijski, finanni, materialni]. [v preglednici 2]11. Ali so zagotovljene informacije in ostali viri za uinkovito in uspešno izvajanje procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..12. Ali razpoložljivi viri zadošajo za izpolnjevanje zahtev in uresnievanje ciljev procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………13. Kateri manjkajoi viri najbolj zmanjšujejo zmogljivost procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..II. Doloitev poteka posameznega procesa:1. Kako poteka posamezni proces: Katere aktivnosti je v okviru posameznega procesa potrebno izvesti ? [v preglednici 3]2. Kdo je odgovorni izvajalec posamezne aktivnosti? [v preglednici 3]3. Opis / Pravilo izvajanja posamezne aktivnosti. [v preglednici 3, za Opis postopka]4. Ali obstaja nemotena komunikacija med zaposlenimi v procesu?Komentar:…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………5. Ali obstaja nemoten prenos in pretok informacij s strankami procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..6. Kakšen je rezultat posamezne aktivnosti? [v preglednici 3]7. Ali so v proces vkljuene kontrolne toke? [v preglednici 3]8. Kako se obravnavajo neskladni rezultati?9. Kakšen je nain izvajanja aktivnosti? [v preglednici 3]10. Ali so katere aktivnosti izvajane zaporedno, eprav bi lahko potekale vzporedno?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….11. Ali lahko odpravimo/ združimo/ poenostavimo izvedbo aktivnosti?Komentar:…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………12. Ali obstojei postopki dela podpirajo temeljne cilje procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….13. Ali se v izvajanju procesa pojavljajo zaostanki? Kje so najveji zaostanki in ozka grla? [v preglednici 3]14. Kakšni so vzroki za zaostanke?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….15. Kakšen vpliv imajo napake pri izvedbi posamezne aktivnosti na preostali del procesa?Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….2/3OE:Naziv procesa:Preglednica 2: Doloitev posameznega procesaOznaka procesa Naziv procesa Cilji procesa Vloga Kljuni vhodi Potrebe Stranka Kljuni izhodi Stranka Potrebe Potrebni viri ZahteveOE:Naziv procesa:Preglednica 3: Doloitev poteka posameznega procesaPOTEKAS IZVEDBEOznakaprocesaZap.št.akt.NazivaktivnostiOdgovorniizvajalecVhodIzhod[Rezultat]KontrolnatokaNainizvedbe[Zap. /Vzp. ]Opis[Pravilo]as izvedbeMINas izvedbeMAXasakalniasZakasnitveniOpombaIII. Meritve procesa:1. Kakšno je število strank v procesu [vseh] v enem letu?2. Kakšno je število OE, ki sodelujejo pri izvajanju ene izvedbe procesa?3. Kakšno je število notranjih izvajalcev [ocena], ki sodelujejo pri eni izvedbi procesa?4. Kakšno je število izvedb procesa v enem letu?5. Koliko asa potrebuje proces za enkratno izvedbo?OE:Preglednica 4Doloitev prioritet as izvedbe OpombeOznakaprocesaNaziv procesaŠtevilo strank vprocesu[v 1 letu]Številosodelujoih OE[1 izvedba]Število notranjihizvajalcev[1 izvedba]Število izvedbprocesa[v 1 letu]Celotni as procesa[1 izvedba]3/3letnik LVII/št. 2/200915

NOVICEVArNOSTDELOVNI OBISKI MINISTRICE INV. D. GENERALNEGA DIREKTORJAPOLICIJEMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresalin v. d. generalnega direktorja policijeJanko Goršek sta 23. februarja obiskala PUMaribor in PP Maribor I. Delovni obisk je bilprvi med obiski, saj bosta ministrica in v. d.generalnega direktorja policije redno obiskovalapolicijske uprave in posamezne policijskepostaje po Sloveniji. Tako sta 23. marcaobiskala PU Kranj in PP Radovljica.Namen obiskov je seznanitev z delom naposameznih policijskih enotah in predvsempredstavitvi ključnih problemov. Pogovarjaliso se o spremembah, ki bodo izboljšale delo inpripomogle k reševanju organizacijske in kadrovskeproblematike.Ministrica je ob zaključku delovnega obiskapoudarila, da je dobila celosten vpogled v problematikona PU Maribor in da si bo prizadevala,da bi čimprej odpravili težave, s katerimi sesrečujejo.Direktor PU Kranj Jože Mencin je predstavildelovno problematiko, dosežke ter vizijo razvoja,kadrovsko problematiko, cilje in strateškenaloge ter delovne uspehe uprave. Ministricaje vodstvo uprave seznanila s prednostnimiprojekti MNZ in policije.Obisk na PU Kranj in PP RadovljicaObisk na PU Maribor in PP Maribor ISREČANJE MINISTRICE SPREDSTAVNIKI ZDRUŽENJA SEVERMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresalse je 16. februarja srečala s predstavnikiZdruženja policijskih veteranskih društevSever.Predsednik združenja Milan Horvatje ob koncu srečanja povedal, da jebilo zelo konstruktivno in izrazil upanje,da bodo tudi v prihodnje dobrosodelovali. Ministrico je pozval, najpomaga vzpostaviti sodelovanje z ministrstvomza obrambo, da se razrešiproblematika podeljevanja spominskihznakov, ter jo prosil za pomoč priorganizaciji prireditev in dejavnostizdruženja.Ob začetku srečanja je ministrica poudarilanjihovo ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenijein se zavezala, da jim bo v okviru svojih pristojnostipomagala pri problemih, s katerimi sesoočajo. Dejala je, da je predvsem pomembnoda se oživi zgodovinsko pomembna vloga veteranovv osamosvojitveni vojni ter se tako ohraninjihov spomin in pomen za naslednje generacije.Predstavniki združenja so ministrici pojasnili,da so v slabšem položaju kot druga veteranskadruštva, pri tem so izpostavili predvsem nepravilnorazporejanje sredstev in podeljevanje statusov,ki izhajajo iz Zakona o vojnih veteranih.Menijo namreč, da nimajo vsi statusov, kot bisi jih zaslužili. Ob tem je ministrica dejala, da sebo o tej problematiki pogovorila z ministrom zadelo, družino in socialne zadeve.Na srečanju so se dogovorili tudi, da se bodokmalu spet srečali in se pogovorili o realnihfinančnih možnostih za okrepitev delovanjapolicijskega muzeja v Tacnu.16letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTNEWSSREČANJE MINISTRICE S PREDSTAVNIKIZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJEMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 13. februarjasrečala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije.Ministrica je poudarila, da spadajo starejši med najbolj ranljiveskupine prebivalstva, zato jim na ministrstvu posvečamo posebnopozornost. »Želimo si, da bi bili starejši čimbolj pripravljeni na morebitnesituacije, ki jih niso vajeni, da ne bi postajali žrtve kaznivih dejanj in da bise dobro počutili, tako doma kot na cesti,« je povedala ministrica.Kavčič je sestanek z ministrico ocenil kot učinkovit in pozitiven. Kot je dejal, vceloti podpira dejavnost ministrstva pri reševanju problematike izbrisanih, pozdravilpa je tudi druge projekte, s katerimi bo ministrstvo izboljšalo delo in odnosemed zaposlenimi. Predvsem pa ga veseli skrb ministrice za dosledno spoštovanječlovekovih pravic.nju problematike izbrisanih, pozdravilpa je tudi druge projekte,s katerimi bo ministrstvo izboljšalodelo in odnose med zaposlenimi.Predvsem pa ga veseliskrb ministrice za dosledno spoštovanječlovekovih pravic.SREČANJE MINISTRICE Z DRAGOM KOSOMNa sestanku so se dotaknili tudi izobraževanj, ki so pomembna za starejše, predlagalipa so še, da bi na izobraževanjih sodelovali tudi upokojeni policisti s posebnimiznanji na tem področju. Podpredsednik Zveze društev upokojencev AldoTernovec je ob koncu pohvalil dobro sodelovanje z ministrstvom.Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so na srečanjuopozorili na problem nasilja v družini. Ministrica je pojasnila, da je preprečevanjenasilja v družini ena od prednostnih nalog ministrstva.Ministrico so seznanili z akcijami, ki so usmerjene v izobraževanjein osveščanje o varnosti doma, na ulici in v prometu. Izpostavili soFestival za tretje življenjsko obdobje, kjer vidijo izjemno možnost, daministrstvo predstavi celoten spekter skrbi za varno življenje vseh, šezlasti pa starejših.SREČANJE MINISTRICE S PREDSEDNIKOMDRŽAVNEGA SVETAMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 10. februarjasrečala s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcijeDragom Kosom.Kot je povedala, je bil namen srečanja zagotoviti boljše sodelovanjemed komisijo in ministrstvom. Na sestanku sta sprejela tri konkretnezaveze, in sicer bosta pripravljena protokola, ki bosta urejala načinizmenjave informacij, obveščanja komisije in ministrstva ter komisijein policije. Na ministrstvu in policiji bodo kontaktne osebe, ki bodokomunicirale s komisijo, vsake tri mesece pa bodo srečanja, na katerihse bodo pogovarjali o delu in poskušali sodelovanje še izboljšati.Po končanem srečanju je Drago Kos izrazil zadovoljstvo, saj sta sez ministrico pogovarjala o konkretnih oblikah sodelovanja. Seznaniljo je z največjim evropskim dogodkom na področju boja proti korupciji,ki ga bodo soorganizirali. Pohvalil je pripravljenost ministrstva, daupošteva evropske smernice pri reorganizaciji kriminalistične policije,ki bo po njegovem pripomogla k učinkovitejšemu preprečevanju inzatiranju najtežjih oblik kriminalitete.Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 25. februarjasrečala s predsednikom Državnega sveta RS mag. Blažem Kavčičemin z njegovimi sodelavci.letnik LVII/št. 2/2009Na srečanju so govorili ovlogi Državnega sveta oziromanjegovi umeščenosti v sistempolitičnega odločanja, pri čemersta se ministrica in predsednikDržavnega sveta strinjala, da jetreba dosledno upoštevati vsanačela pravne države tudi prifunkcioniranju te inštitucije.Ministrica je predstavila nekajdejavnosti ministrstva, prikaterih smo še posebej vezanina pomen uresničevanja vsehpostulatov pravne države. Pojasnilaje postopek reševanjaproblematike izbrisanih in spremembe,ki jih ministrstvo pripravljana področju zasebnegavarovanja. Sogovornikom je bilzanimiv tudi projekt, ki ga pravtako pripravlja MNZ v želji, da sepreiskovanje gospodarske kriminalitetein korupcije čim prejizboljša.Kavčič je sestanek z ministricoocenil kot učinkovit in pozitiven.Kot je dejal, v celoti podpiradejavnost ministrstva pri reševa-Kot je pojasnila ministrica, ministrstvo podpira komisijo, da postane centralniprotikorupcijski organ po Konvenciji Združenih narodov. Ob koncu srečanja jeministrica Draga Kosa seznanila z reorganizacijo kriminalistične policije na področjupregona gospodarskega kriminala in korupcije. Predstavila je projekt, kibo dvignil učinkovitost pregona te vrste kriminala.17

NOVICEMINISTRICA NA SVETU MINISTROV ZAPRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVEMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 26. februarjaudeležila zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadevev Bruslju, na katerem sta bili med vrsto tem z dnevnega redana področju notranjih zadev v ospredju dve, in sicer trenutnostanje pri vzpostavljanju druge generacije schengenskega informacijskegasistema (SIS II) in prva izmenjava mnenj o možnostisprejema zapornikov iz Guantanama na ozemlje Evropskeunije.VArNOSTV izmenjavi mnenj so notranji ministri pozdravili odločitev ameriškeadministracije o zaprtju zapora v Guantanamu. Strinjali so se,da morajo rešitev poiskati predvsem ZDA, so pa razpravljali tudi omožnih načinih pomoči EU zaradi skupnih interesov v boju proti terorizmuin boju za človekove pravice ter pravno državo. »Odločitev omorebitnem sprejemu zapornikov bo sicer sprejela vsaka članica zase,a potreben je tudi širši evropski okvir, predvsem z vidika schengenskegaprostora,« je ob robu zasedanja Sveta poudarila ministrica KatarinaKresal. »V tem trenutku imamo še premalo podatkov za odločitev in preučevanjerazličnih vidikov, kot so pravni, tehnični in varnostni, nenazadnjepa tudi z vidika uspešne integracije,« je še dodala ministrica.Na zasedanju je Evropska komisija predstavila tudi predlog uredbeo vzpostavitvi Evropskega urada za podporo prosilcem za azil, kibo zagotovil praktično podporo državam članicam. Predstavili so tudiporočilo Evropske komisije o uporabi Direktive o pravici državljanovUnije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanjana ozemlju držav članic, pa tudi o boju proti nezakonitim migracijamv Sredozemlju.Ministri so na delovnem kosilu razpravljali tudi o imenovanju novegadirektorja Europola, saj se sedanjemu Maxu Petru Ratzlu aprilaizteče mandat. Strinjali so se, da je pomembno, da ga vodi oseba zdobrimi vodstvenimi sposobnostmi in izkušnjami na področju upravljanjaz velikimi organizacijami in projekti. O novem direktorju bodoministri predvidoma odločali na aprilskem zasedanju Sveta.PREDSTAVITEV OCENE IN STALIŠČPREBIVALCEV O DELU POLICIJEMinistri so pozdravili uspešne schengenske evalvacije na letališčih v Švici, ki jekonec marca letos odpravila mejne kontrole na letališčih, potem ko je na cestnihmejnih prehodih to storila že marca lani.FOTO: Thierry Monasse18REGIJSKI POSVET O NASILJU V DRUŽINIPredstavniki SUP, SKP in PP z območja Novega mesta so se odzvalivabilu Centra za socialno delo in se konec januarja udeležiliposveta na temo nasilja v družini. Namen posveta je bil analiziratiizrečene ukrepe prepovedi približevanja določenemu krajuali osebi, izmenjati izkušnje ter sprejeti dogovor o obveščanju insodelovanju.Preiskovalna sodnica MojcaHode je povedala, da so preiskovalnisodniki potrdili oziromapodaljšali veljavnost vsemukrepom prepovedi približevanja,ki so jih v preteklem letuizrekli dolenjski in belokranjskipolicisti, kar kaže na kakovostnodelo in pravilno ukrepanjepolicistov.Alojz Sladič, inšpektor izSUP PU Novo mesto, je predstavilstatistične podatke, ki kažejona porast ukrepa prepovedi približevanja.Prisotni so se strinjali,da je porast predvsem posledicaozaveščenosti žrtev, ne patudi dejanskega porasta nasiljav družini. Inšpektor je predstaviltudi predlog o načinu obveščanjain sodelovanja med pristojnimiinstitucijami, ki bo izboljšalučinkovitost izvajanja ukrepa indoločil Zakona o preprečevanjanasilja v družini.Udeleženci posveta so sestrinjali, da bodo izmenjavamnenj, izkušenj in dogovori,sprejeti na posvetu, prispevalik uresničevanju skupnega cilja– pomagati žrtvam nasilja v družiniin tovrstno nasilje tudi preprečevati.Sklenili so, da se bodov podobni sestavi srečevali najmanjenkrat letno, prihodnjič pabodo povabili tudi predstavnikešolstva in zdravstva.Besedilo: Alenka DrenikDirektor direktorata za policijske in druge varnostne nalogemag. Srečko Jarc in predstavnik raziskovalne skupine izvajalcaraziskave dr. Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbeneštudije v Novi Gorici sta konec februarja predstavila rezultatejavnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev RS odelu policije za preteklo leto.Letošnja raziskava je razkrila relativno pozitivno podobo policijev slovenski javnosti. Glede na preteklo raziskavo so se rezultati izboljšaliv večini kategorij. Ugotoviti je mogoče, da je podoba policijerazmeroma pozitivna in se še vedno uvršča med institucije, ki uživajorazmeroma visoko zaupanje javnosti. To je kar visoko, saj povprečnaocena znaša 3,55. Policiji zaupa ali povsem zaupa 51 % vprašanih. Vprimerjavi z letom 2007 se je delež dobrih ocen povečal za 3,2 %, deležslabih ocen pa se je zmanjšal za 1,5 %. Nekoliko nižje, a še vednomed oceno 3 in 4 (povprečna ocena znaša 3,47) je zadovoljstvo z delompolicije, zadovoljnih ali zelo zadovoljnih pa je 48,5 % vprašanih.Z ustreznostjo nadzora nad policijo (3,06) je zadovoljna dobratretjina vprašanih (32 %). Je pa v primerjavi z lanskim letom delež dobrihocen narasel za 0,46 %, delež slabih ocen pa je padel za 3,82 %.Zelo dobro so bile ocenjene osebnostne lastnosti policistov. Najvišjeje bila ocenjena njihova urejenost (4,30), najnižje pa nesramnost (2,-61), kar je dober kazalnik lastnosti policistov.Ljudje se v svojem kraju počutijo zelo varne (povprečna ocenaobčutka varnosti je 4,18), varno ali zelo varno pa se počuti 81 % vprašanih.Občutek varnosti se je v primerjavi z letom 2007 povečal. Pripravljenostposredovanja podatkov policiji je precej visoka, in sicersega od 97 % (pripravljenost posredovati podatke o pobeglem vozniku)do 83 % (podatki o ilegalnih migrantih). Anketiranci so si najboljzapomnili preventivne akcije o varnosti v prometu (61 %). Sledijo akcijeo varovanju javnega reda in miru (45,5 %) in osebni varnosti (34%), na zadnjem mestu pa so akcije o varovanju osebnega premoženja(32 %).Na podlagi preventivnih akcij policije je svoje ravnanje spremenilo33,3 % vprašanih. V letu 2008 je na podlagi preventivnih policijskihakcij svoje ravnanje spremenilo 3,1 % anketirancev več kotlansko leto. K spremembi ravnanja je največ prispevalo informiranjeprek množičnih občil (84,1 %), sledijo preventivne akcije z udeležbopolicistov na terenu (59,8 %), nekoliko manjši vpliv pa imajo policijskiplakati in letaki (54,8 %).letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTBRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE ZA POLICISTAV počastitev dneva Civilne zaščite 1. marca so na osrednji regijskislovesnosti v Metliki podelili priznanja zaslužnim posameznikom,društvom in organizacijam. Med prejemniki priznanj jebil tudi inšpektor v SUP PU Novo mesto Alojz Sladič, ki je prejelbronasti znak.NEWSMed prejemniki je bil tudi Jožef Velikonja, komandir PP Idrija, kije na slovesnosti prejel srebrni znak civilne zaščite. Omenjeni znakse podeljuje posameznikom za posebne zasluge in izjemen prispevekpri razvijanju, krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami,izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja,kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugihnesrečah.Komandir PP Idrija je pri opravljanju različnih nalog posebejzaslužen za korektno in uspešno sodelovanje z občinskim štabomcivilne zaščite in posamezniki, ki so se odzvali v iskalne akcije pogrešanihoseb. Pri nalogah, ki jih je opravil na tem področju, je izjemnoprispeval k razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugiminesrečami, posebej pa se je angažiral pri zaščiti in reševanju ljudi, kiso bili pogrešani.Med letošnjimi prejemniki je bronasti znak CZ kot poveljnik PGDBovec prejel tudi Matjaž Černuta, vodja policijskega okoliša PP Bovec.Priznanja so podelili poveljnik CZ Miran Bogataj, poveljnik štabaCZ za Severnoprimorsko Milan Leban in njegov namestnik mag. SamuelKosmač. Med udeleženci letošnje slovesnosti sta bila tudi AlojzijMohar, direktor PU Nova Gorica, in Aleksander Vončina iz sektorjauniformirane policije PU Nova Gorica, sicer tudi člana regijskega štabaCZ za Severno Primorsko.Besedilo: Dean BožnikFoto: Aleksander VončinaPrejemniki priznanjSlovesnost sta pripravila Regijskištab CZ za Dolenjsko in ObčinaMetlika, kulturni programpa Srednja vzgojiteljska šola izMetlike. Osrednji govornik je bilpodsekretar za operativne zadeveUprave RS za zaščito in reševanjeMiloš Kovač.Na področju zaščite, reševanjain pomoči je policijski inšpektorAlojz Sladič, ki ga je zaprejemnika priznanja predlagaloministrstvo za notranje zadeve,član regijskega štaba civilnezaščite za Dolenjsko in glavnipripravljavec načrta dejavnostipolicijske uprave ob večjih naravnihin drugih nesrečah.Besedilo: Alenka DrenikFoto: GZ TrebnjePREJEMNIKI PRIZNANJ CIVILNE ZAŠČITETUDI V IDRIJI IN BOVCUV prostorih smučarskega centra Cerkno na Črnem Vrhu je 12.marca na osrednji regijski slovesnosti ob svetovnem dnevu civilnezaščite – 1. marcu, potekala slovesna podelitev državnih priznanj,s katerimi je poveljnik Civilne zaščite RS odlikoval najzaslužnejšeposameznike, organizacije, društva, enote, ki delujejoali se vključujejo v sistem zaščite in reševanja.PU MURSKA SOBOTA PREJELA BRONASTI ZNAKCIVILNE ZAŠČITENa osrednji regijskislovesnosti ob dnevuCivilne zaščite vLendavi je PU MurskaSobota na predlogpoveljnika Civilne zaščiteprejela bronastiznak Civilne zaščiteza požrtvovalno inuspešno opravljanjenalog zaščite, reševanjain pomoči.Besedilo in foto: Jože PršaPrejemniki priznanjletnik LVII/št. 2/200919

NOVICEVArNOSTPRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE TUDI POSAVCEMOb dnevu civilne zaščite je njen poveljnik Miran Bogataj na osrednjiproslavi 27. februarja na Brdu pri Kranju podelil priznanja inodličja organizacijam in posameznikom, ki so se na področju zaščite,reševanja in pomoči v preteklem letu še posebej izkazali.Prejemniki regijskih priznanjNa fotografiji (od leve proti desni): Posavski nagrajenci – tragedija na gradbiščuHE Blanca je utrdila in poglobila sodelovanje med različnimi službami in posamezniki,ki imajo cilj zaščititi, reševati, pomagati in varovati: Mira Šraj (Gasilskazveza Sevnica), Alojz Fon (inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugiminesrečami za Posavje), Vladimira Tomšič (v. d. direktorja Zdravstvenega domaSevnica), Vladimir Ban (Potapljaška reševalna služba, reševalec ob nesreči na HEBlanca), Stane Preskar (upokojeni policijski inšpektor, član regijskega štaba CZ),Andrej Zbašnik (direktor PU Krško, v imenu OKC PU Krško).Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo, Ljubica Jelušič,med gosti pa je bila tudi ministrica za notranje zadeve KatarinaKresal s sodelavci, minister za okolje in prostor in nekdanji obrambniminister Karl Erjavec, predstavniki GPU in GŠ SV ter mnogi drugi.Precej priznanj je romalo v Posavje. Kot priznanje za posebne zaslugein izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami ter izume in inovacije na tem področjuje srebrni znak civilne zaščite med drugimi prejel OKC PU Krško, zakaterega je bila nesreča na gradbišču HE Blanca velika preizkušnja.Na regijski proslavi dneva civilne zaščite, ki je bila 3. marca v Kostanjevici,pa sta bila med nagrajenci tudi predstavnika PU Krško.Za strokovno in prizadevno delo pri izdelavi načrtov dejavnostiPU Krško v primeru naravnih in drugih nesreč je srebrni znak civilnezaščite prejel Miran Grubenšek. Kot član štaba CZ za Posavje je zadolženza policijske in varnostne zadeve, odlikuje ga predvsem zelouspešno koordiniranje s pripadniki policije, kar se je pokazalo tudi obtragični nesreči na Blanci.Robert Perc, vodja OKC PU Krško, pa je prejel bronasti znak CZza požrtvovalno delo in nesebično pomoč, veliko mero strpnosti terdobro koordinacijo med različnimi strukturami, ki so sodelovale medreševanjem na Blanci.Besedilo in foto: Robert PercPRIZNANJE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJOV prostorih Centra za usposabljanje v Pekrah je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor na svojem občnem zborukonec februarja mariborski policijski upravi podelilo priznanje za pomoč pri izvedbi lanskega veteranskega srečanja na letališču vSkokah. Priznanje je v imenu policijske uprave sprejel pomočnik direktorja PU Maribor Mirko Ploj.Pomočnik direktorja se je zahvalil za podeljeno priznanje: »Z naklonjenostjospremljamo vaše aktivnosti in se skupaj z vami veselimodoseženih uspehov. Tudi v prihodnje vam bomo v okviru svojih pristojnostiin zmožnosti pomagali. Naša skupna dolžnost je, da prihodnjimrodovom v sliki in besedi ohranimo vlogo in pomen veteranov vojne zaSlovenijo. Njihova vloga naj ne bo nikoli pozabljena.«V sredinipomočnikdirektorjaPU MariborMirko Ploj20letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTNEWSSPREJEM NEKDANJIH DIREKTORJEVDirektor PU Murska Sobota Drago Ribaš je s svojimi ožjimi sodelavciv začetku marca priredil sprejem za direktorje, ki so v preteklostivodili PU Murska Sobota.SREČANJE POLICISTOV IN CARINIKOVPredstavniki PU Slovenj Gradec so se 3. marca na delovnemsrečanju sestali s predstavniki Carinskega uradaDravograd.To je bil prvi skupni delovni sestanek na regionalni ravnipo veljavnih določbah Sporazuma o medsebojnem sodelovanjumed policijo in carino, ki je pričel veljati 12. marca2008.Na sestanku so obravnavali naloge z delovnih področijobeh organov za zagotavljanje višje stopnje varnosti v regiji,učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanjekaznivih dejanj in prekrškov, ki spadajo v njuno pristojnost.Udeleženci so se strinjali, da je za dobro medsebojnosodelovanje nujna izmenjava informacij, zato so tovrstnasrečanja še toliko bolj pomembna. Predstavniki carine pa sosi ogledali tudi OKC PU Slovenj Gradec in se seznanili z interventnimdelom policije na Koroškem.Besedilo: Peter PungartnikSprejema se je udeležilo 6 nekdanjih direktorjev PU Murska sobota.Po uvodni predstavitvi poročila o delu PU M. Sobota za leto 2008so se udeleženci v sproščenem ozračju pogovarjali o dogodkih, ki sopovezani z delom v policijski organizaciji.Udeleženci so sklenili, da srečanje postane tradicionalno.Besedilo: Jože PršaFoto: Alojz NemecOBISK EKIPE PRVE POMOČIPU Novo mesto je obiskala ekipa prve pomoči civilne zaščite izŠentjerneja. Obiska sta se udeležila župan občine ŠentjernejFranc Hudoklin s sodelavci in sekretarka Območnega združenjaRdečega križa Novo mesto Barbara Ozimek.OBISK POVELJNIKA SLOVENSKE VOJSKEDirektor PU Maribor mag. Karol Turk je januarja sprejel ErnestaAnželja, poveljnika 72. brigade Slovenske vojske.Svoje vtise ob obisku so člani ekipe strnili v zahvali, v kateri so zapisali, da so obobisku in pogovorih spoznali, da je policija s svojimi zaposlenimi institucija, nakatero se lahko ljudje tudi v najtežjih trenutkih zanesejo.Govorila sta o sodelovanjupolicije in Slovenske vojsketer ugotovila, da je to na visokiravni. Poveljnik Ernest Anželjje direktorju policijske upraveizročil zahvalo poveljnika sil zaprispevek k razvoju in ugleduPoveljstva sil ter podrejenihpoveljstev in enot. Izročil muje tudi spominsko plaketo 72.brigade Slovenske vojske.Besedilo in foto: Bartolo LampretVodja OKC PU Novo mestoPeter Šajnič je gostom predstavilpolicijsko upravo in delo OKC.Andrej Hudoklin iz OKC PU Novomesto in hkrati vodja ekipe prvepomoči civilne zaščite Šentjernej,pa je predstavil ekipo in njenezavidljive dosežke na državnihin regijskih tekmovanjih.Sledil je obisk dnevne izmeneOKC. Gostom iz Šentjernejaso predstavili interventnoštevilko 113 in pot od sprejemaklica, preko razgovora z občani,do napotitve policistov na krajdogodka. Policistka PP Novomesto Vesna Draginc in policistPPP Novo mesto Robert Krištofsta ekipi pokazala tudi prostoreza pridržanje in službeno voziloz merilnikom hitrosti.Besedilo in foto: Alenka Drenikletnik LVII/št. 2/200921

NOVICEVArNOSTSPREJEM KANDIDATOV ZA POLICISTEV športni dvorani Policijske akademije v Tacnu so 5. januarjasprejeli 196 kandidatk in kandidatov za policistke in policiste.Pozdravila in nagovorila sta jih direktor PA mag. Franc Kosmačin ravnatelj Šole za policiste Marko Podlesnik, dobrodošlico pa jimje izrekla tudi pomočnica ravnatelja Simona Meglič.Izobraževanje desete generacije kandidatk in kandidatov zaopravljanje zahtevnega in odgovornega dela policista bo trajalo18 mesecev. Teoretični del pouka v Šoli za policiste bo prepleten spraktičnim izobraževanjem po policijskih postajah, kamor so na prvo14-dnevno izobraževanje odšli 2. februarja. Šolanje bodo končali30. junija 2010.Kandidatom in kandidatkam devete in desete generacije pase je 2. februarja pridružilo še 100 bodočih policistk in policistovza nadzor državne meje.Izobraževali se bodo po izobraževalnem programu Policist– nadzornik državne meje, na policijske postaje pa bodo odšli poizobraževanju 30. junija 2009.Zaposleni na Policijski akademiji in kolegi s policijskih postaj sibomo prizadevali udeležence izobraževanja pripraviti za samostojnopolicijsko delo in jim vzbuditi občutek, da delajo za dobro ljudi.Besedilo: Dušanka PezdircSREČANJE POLICISTOV KONJENIKOVObljubili smo in obljubo držali. Tako nekako so si dejali mariborskipolicisti konjeniki, ko so v začetku februarja organizirali zimskodruženje s svojimi ljubljanskimi prijatelji. Mesto piknika jebilo mariborsko Pohorje, točneje koča policijskega sindikata.TRENING VARNE VOŽNJE ZA MLADE VOZNIKEPolicisti PU Murska Sobota so konec februarja v centru Španiksodelovali pri organizaciji treninga varne vožnje za srednješolceiz zadnjega letnika Srednje poklicne in tehniške šole MurskaSobota.Srednješolci so lahko vozniške sposobnosti preizkusili na poligonu.Gre namreč za zelo mlade voznike, ki so v prometu tudi najmanjizkušeni in zato tudi bolj izpostavljeni nevarnostim na cesti. Na učnidelavnici so dijakom predstavili problematiko vožnje pod vplivomalkohola in jim predvajali preventivni videospot Alkohol – ne, hvala!,ki so jim ga nato izročili tudi na zgoščenkah. Zatem so pripravilisimulacijo vinjenosti s posebnimi očali, s katerimi so lahko dijaki tudisami preizkusili (ne)sposobnost vinjenega voznika za vožnjo alipešca za hojo v cestnem prometu.Srednješolci so na delavnici pridobili osnovna teoretična znanjaza varno vožnjo, svoje vozniške spretnosti pa nato preizkusili še napoligonu. Trening varne vožnje so zaključili s kar nekaj več znanja ovarni udeležbi v cestnem prometu z osebnim avtomobilom.Tovrstne dejavnosti bodo policisti nadaljevali tudi v prihodnje.Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan AbrahamSankaško – pležuharska ekipaPolicisti PKP Ljubljana so policistomPP VSPK Maribor podariliprotokolarno darilo pležuh.Ker med policisti niso bili lesmučarji, smo se pomerili tudi vsankanju in pležuhanju. V zelomočni konkurenci se je najboljizkazal štajerski pležuh, ki ga jeposebej za to priložnost izdelalpristni Pohorec. Po tekmi jesicer skrivnostno izginil, skorajgotovo pa je sedaj v kakšnemlaboratoriju, kjer ga skrbno proučujejo.22Po športnem udejstvovanjuje bilo še družabno srečanje, nakaterem smo si obljubili, da sekmalu spet srečamo. Za popolnuspeh srečanja ni bilo zaslužnosamo vreme, ampak tudi odličengolaž in dobre razmere za smuko.Tudi komandirja obeh enot,Daniel Majcen in Cveto Možina,sta srečanje označila za uspešnoin izrazila željo po ponovnemdruženju.Besedilo in foto: Andrej Golobin Donald RusSREČANJE Z NAČELNIKI UPRAVNIH ENOTNa že tretjem delovnem srečanju v Murski Soboti sose v začetku februarja sestali načelniki upravnih enotna območju Pomurja (Murska Sobota, Lendava, GornjaRadgona, Ljutomer) in vodstveni delavci PU MurskaSobota.Direktor PU Drago Ribaš je predstavil rezultate delauprave v preteklem letu, zatem pa so udeleženci srečanjaocenili sodelovanje med službama. Strinjali so se, daje sodelovanje poglobljeno in na visoki strokovni ravniter se dogovorili za več skupnih rešitev. Policisti bodopo novem usposabljali uslužbence upravnih enot zaodkrivanje in prepoznavanje ponarejenih dokumentov.Sklenili so, da morajo s takšnimi srečanji nadaljevati tudiv prihodnje.Besedilo: Jožef Pršaletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTNEWSPREVENTIVNA AKCIJAPOLICISTOV PLP BRNIKNa Letališču Jožeta Pučnika Ljubljanaso 11. marca izvedli preventivno akcijo,v kateri je sodelovalo pet policistovin starešina – pomočnik komandirja.Potnikom so svetovali o vsebini prtljage,ki jo lahko vzamejo na letalo, in ravnanjuz njo ter jih opozarjali na preventivnevarnostne ukrepe, ki se nanašajona varovanje lastnine (npr. avtomobila,dokumentov, denarja …). Poleg tega sojih opozarjali tudi na samozaščitno varovanje,na deviantne dogodke in na prijavljanjeteh dogodkov policiji ali drugimpristojnim službam.Glede na to, da se večina potnikovin zaposlenih na letališče pripelje ali odpeljez vozili, so potnike opozarjali tudina varno vožnjo in uporabo varnostnihpasov, seveda pa tudi na pravilno smervožnje ter ustavljanje in parkiranje.Policisti so potnike spodbujali k preventivnimvarnostnim ukrepom in ravnanju,svetovali pa so jim tudi, kako ravnati,da bo njihovo potovanje z letalom enostavnejein manj stresno.Ključna sporočila so:– Na letališče prihajajte pravočasno!– Ne ustavljajte vozil pred letališkozgradbo – parkirajte na varovanemparkirišču ali v garažni hiši!– Preden zapustite vozilo, ga preglejte– ne puščajte stvari na vidnem mestu!– Prtljage ne puščajte brez nadzora!– V prtljago ne spravljajte nedovoljenihpredmetov!– Pripnite se z varnostnim pasom!Policisti so potnike med drugim opozarjali tudi na uporabo varnostnih pasov.V akciji so policisti razdelili tudi preventivno gradivogradivo: zloženke, balone, trakove zaključe … Očani so bili prijetno presenečeni.Policija namreč ni zgolj represivniorgan, temveč enakovreden partner priizboljševanju varnosti. Tovrstne akcijebomo še izvajali, predvsem pa jih bomočasovno prilagodili večjemu pretoku potniškegaprometa na PLP Brnik.Policisti PLP Brnik želimo tudi prisluhnitiin pomagati, skratka storiti vseza izboljšanje varnosti. Ni razlogov, da sine bi zaupali in da ne bi skupaj zagotoviliše večje varnosti ter s tem izboljšali kakovostživljenja.Besedilo in foto: Janez Lipovecletnik LVII/št. 2/200923

NOVICEPREVENTIVNE DEJAVNOSTI NA PP PIRANPolicisti so konec februarja zaključili s preventivnimi dejavnostmiza večjo varnost pešcev kot najšibkejših in najranljivejšihudeležencev v prometu. Svoja prizadevanjaso začeli že januarja, povezali so se s Svetom za preventivov občini Piran, s Srednjo pomorsko šolo in z Zdravstvenimdomom Piran.Pri razdeljevanju odsevnih trakov in kresničk so sodelovalidijaki Srednje pomorske šole, ki so skupaj s policisti nanajbolj izpostavljenih cestah v piranski občini, kjer so prometnenesreče z udeležbo pešcev najpogostejše, pešcemrazdeljevali odsevne trakove. Najbolj rizični skupini pešcev,starostnikom, so posebej svetovali in jih opozarjali na nevarnostiv prometu.Skupaj s predstavnikom piranskega sveta za preventivo inzdravstvenega doma pa so policisti obiskali varovance Centraza starejše občane v Luciji in upokojence v Krajevni skupnostiPortorož. Na dveh okroglih mizah z naslovom Bodi previdenso udeleženci z zanimanjem prisluhnili nasvetom policistovin tudi sami predlagali rešitve za večjo varnost pešcev.Besedilo: PU KoperVARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOVV okviru preventivne akcije Varno na poti v šolo in domov so naPP Ilirska Bistrica 5. marca priredili nagradno žrebanje, v kateremso sodelovali učenci prvih razredov vseh osnovnih šol na območjuPU Postojna.VArNOSTOb začetku šolskega leta so vodje policijskih okolišev obiskaliučence prvih razredov osnovnih šol. Izročili so jim pobarvanke z nagradnimikuponi, učenci pa so izpolnjene kupone poslali na PU Postojna.Organizacijo žrebanja vsako leto prevzame katera od policijskihpostaj, letos je bila to PP Ilirska Bistrica. Policisti so med vsemi prispeliminagradnimi kuponi izžrebali osem nagrajencev. Praktične nagradeso jim izročili vodje policijskih okolišev na njihovih šolah.Besedilo: Iztok in Viljan LjubičFoto: OŠ Dragotina Ketteja Ilirska BistricaRAVENSKI POLICISTI PREDAVALI OPROMETNI VARNOSTIPolicisti PP Ravne na Koroškem so v začetku februarja zapoklicne gasilce in člane prostovoljnih gasilskih društevz območja ravenske upravne enote izvedli predavanje oprometni varnosti.Članom prostovoljnih gasilskih društev in poklicnim gasilcemz Raven smo predstavili vsebine s področja hitrosti,alkohola, varnosti pešcev in voznikov enoslednih vozil, uporabevarnostnih pasov, ravnanja v prometnih nesrečah in določbeo vozilih s prednostjo.Predavanje je v okviru preventivnega projekta Prometnavarnost – obnovimo znanje, ohranimo življenja izvedel avtorprojekta, pomočnik komandirja PP Ravne Miroslav Črešnik.Predavanju je sledilo še izobraževanje o iskanju pogrešanihoseb, ki ga je pripravil vodja policijskega okoliša na PrevaljahZoran Kralj.Besedilo: Peter PungartnikOBISK VRTCA TABOR V LOGATCUPolicistka in policist SENP sta 3. marca obiskala vrtec Tabor vLogatcu. V sproščenem pogovoru sta skupini predšolskih otrokpredstavila osnovno poznavanje varne hoje v vrtec oziroma v šoloin osnovne prometne znake ter simbole na semaforjih. Otrociso skupaj z vzgojiteljicama prisluhnili koristnim napotkom začim bolj varno obnašanje v prometu.Izročitev nagrade24Policistka in policist sta se z otroki odpravila na najbližjo pot v bližini vrtca. Nasprehodu sta opozarjala na nevarnosti v cestnem prometu.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTNEWSMOJCI V SLOVO23. februarja je po težki bolezniumrla Mojca Hribar, tajnica vSektorju mejne policije na UUPGPU. Bolezen je bila močnejšaod njene volje, ki jo je vsak danizkazovala v službi in doma. Sodelavciin prijatelji so se z velikožalostjo v srcu poslovili od nje.Otrokom sta med drugim prikazala tudi pravilno uporabo varnostnegasedeža in pasu med vožnjo, kar so otroci sprejeli z navdušenjem.Ob tem so policistoma povedali tudi lastne izkušnje z vožnjeskupaj s starši oziroma skrbniki. Ob koncu učne delavnice sta policistarazdelila odsevne trakove za boljšo vidnost na cesti.Srečanje je minilo z obojestranskim zadovoljstvom in obljubo, dase v prihodnje še kdaj srečajo in obnovijo znanje iz prometne varnosti.Otroci so v zahvalo za obisk narisali risbice na temo prometnevarnosti, ki smo jih izobesili v prostorih enote.Besedilo: Miran PučkoFoto: Vasja Boben in Tanja KurdijaZA VEČJO VIDNOST OBČANOVPolicisti PP Lendava so v okviru januarske akcije BodipreViden obiskali 16 zbiralnic mleka v naseljih Hotiza,Velika Polana, Brezovica, Črenšovci, Trnje, Srednja Bistrica,Odranci, Mostje, Dobrovnik, Kobilje, Gomilica, Nedelica,Turnišče, Strehovci, Čentiba in Gaberje.Prebivalci teh naselij so namreč zaradi prevoza mleka vzbiralnico vsak dan udeleženci v cestnem prometu, zato so sepolicisti odločili, da jih v okviru preventivne akcije Bodi pre-Viden obiščejo ter jim razdelijo odsevne trakove in nalepke zaboljšo vidnost na cestah.Zaradi pripravljenosti prebivalcev za tovrstno sodelovanjebodo lendavski policisti s podobnimi srečanji in druženjinadaljevali tudi v prihodnje.Besedilo: Igor KavašDraga Mojca!Tako iskreno si se s svojim Zvonetom,Primorcem, kot si ga vednoklicala, in vajinim Maticem veselilavsakega jutra, ki ti ga je naznanjal pohod v še en zanimiv, radosti polndan! Vsak ti je pomenil nov izziv, novo izkušnjo, nova hrepenenja z upi, kine umro. Vendar je bolezen nepričakovano zarezala v tvojo usodo. Postavilati je nepremagljivo oviro, zajezila tvojo neumorno energijo in željopo življenju med nami. S teboj je odšla plemenita duša, čisto in dobrosrce in brezmejna ljubezen. Ostala je praznina, ostal je neizbrisen spominnate.Spoštovani žalni zbor!Mojca je bila za vse, ki smo jo poznali, z njo delali in živeli, zmerajizvor navdiha, občudovanja in spoštovanja. Njena neuklonljiva volja,trezna odločnost, nepristranska odkritost in globoka pripadnost družiniter svojemu delovnemu okolju, jo uvrščajo med najbolj plemenite ljudinašega vsakdanjika in družbe. Tem postavkam in smislom življenja je posvečalavso svojo veliko in bogato življenjsko energijo, ljubezen in moč.Mojca je prišla na svet v času rojstva pomladi, 23. marca leta 1962 vLjubljani, kot edinka v družini Hribar. Po končani osnovni šoli je zaključilaUpravno administrativno šolo in se leta 1980 zaposlila v podjetju Saturnus.Pet let za tem se je zaposlila na Ministrstvu za notranje zadeve terv istem času spoznala svojega kasnejšega življenjskega sopotnika. Leta1991, v času nastajanja samostojne Slovenije, je začela delati v takratnemUradu za varnost državne meje in tujce oz. sedanjem Sektorju mejnepolicije. Tukaj je s svojo izpričano skromnostjo, delavnostjo, poštenjemin pripadnostjo policiji bila vzor vsem svojim sodelavcem. Ves čas jim jebila z bogatimi izkušnjami in znanjem nesebično pripravljena priskočitina pomoč. Za svojo pripadnost policiji je prejela več pohval in bronastiznak organov za notranje zadeve. Njeno zavzeto delo pa ni nikoli v ničemeromajalo njene naklonjenost družini in partnerskemu odnosu z njenimPrimorcem, h kateremu se je zmeraj z gorečo ljubeznijo vračala in skaterim sta imela skupno srečo, sina Matica.Rada sta obiskovala vršace Kamniških in Savinjskih Alp. Njuno partnerskoharmonijo je dopolnjevalo bivanje v lastnem domu, ki sta ga dolgaleta skupaj ustvarjala. Rada je imela svojo družino, svoje prijatelje in sodelavce,naravo.Kdor jo je spoznal, še zlasti njen smisel za pravičnost, odkritost inpoštenje, je ne bo nikoli pozabil.Mojca!Bila si človek, ki ga je težko najti. V imenu vseh, s katerimi si soustvarjaladanašnjo sliko sodobne slovenske policije in klesala podobo dobregaprijateljstva, hvala ti za vse! Mojca, vedno se te bomo spominjali.Vsem njenim domačim, najdražjim ter ostalemu sorodstvu, vsem, kiste spoštovali njeno požrtvovalnost, delavnost in domoljubje, cenili njenoznanje, strokovnost in sposobnost, se veselili srečanja z njo in so vasplemenitile ter bogatile njene misli in dejanja izkušenega človeka, kakorvsem tistim, ki jo boste še dolgo ohranili v svetlem in toplem spominu,iskreno in najglobje sožalje.Sodelavciletnik LVII/št. 2/200925

STROKOVNI PRISPEVKIVArNOSTNovosti v plačnem sistemu -ocenjevanje, nagrajevanje, napredovanjemag. Terezija Povše Pesrl,SOK MNZMarina Vrečar, SOK MNZSamo Maček, SOK MNZNov plačni sistem, ki je začel veljati lansko leto, je prinesel vrsto novosti, v prispevku pa je okvirno predstavljeno predvsemdoločanje redne delovne uspešnosti, ocenjevanje, nagrajevanje in napredovanje javnih uslužbencev.NEW SALARY SYSTEM – EVALUATION, REMUNERATION, PROMOTION / The new salary system, which entered into force in 2008, introduceda series of new solutions. The article provides an overview of regular performance bonuses, evaluation, remuneration andpromotion of civil servants.I. DELOVNA USPEŠNOSTPomembne spremembe, glede na ureditev pred implementacijonovega plačnega sistema, zadevajo del plače, ki senanaša na delovno uspešnost zaposlenih.Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni listRS, št. 17/2008 – ZSPJS – UPB7, št. 17/2008, 58/2008 in št. 80/2008 – v nadaljevanju: ZSPJS) in Kolektivno pogodbo za javnisektor (Uradni list RS, št 57/2008 – v nadaljevanju: KPJS) jedoločen nov način ugotavljanja in delitve sredstev za rednodelovno uspešnost.Z ZSPJS so znotraj instituta delovne uspešnosti definiranetri različne oblike nagrajevanja. V skladu z 21. členomZSPJS so javni uslužbenci lahko upravičeni do redne delovneuspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsegadela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga instoritev na trgu.Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev jenamenjena javnim uslužbencem v poslovnih subjektih širšegajavnega sektorja, kjer je sredstva možno pridobiti tudi sprodajo blaga in storitev na trgu.1 REDNA DELOVNA USPEŠNOSTV skladu z 22. členom ZSPJS skupen obseg sredstev zaplačilo redne delovne uspešnosti (v nadaljevanju: RDU) znašanajmanj dva odstotka in največ pet odstotkov letnih sredstevza osnovne plače, pri čemer je višina skupnega obsegasredstev za vsako leto določena s KPJS.S KPJS je dogovorjeno, da se aneks o določitvi obsegasredstev za RDU vsako leto sklene najkasneje do prvega septembra.Če do tega roka ne pride do sklenitve aneksa, se zacelo leto uporablja enak odstotek kot prejšnje leto. Tako jenpr. v letu 2008 skupen obseg sredstev za plačilo RDU znašaldva odstotka letnih sredstev za osnovne plače posameznegauporabnika proračuna (glej 27. člen KPJS).26Letni obseg sredstev za plačilo RDU uporabnika proračunamora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovne rezultateuporabnika proračuna.RDU se lahko izplača tistim javnim uslužbencem, ki so vobdobju, za katerega se ocenjuje (mesečno, trimesečno alidvakrat letno), pri opravljanju svojega rednega dela doseglinadpovprečne rezultate. Na letni ravni lahko posamezen javniuslužbenec iz naslova RDU prejme največ dve osnovni plači,pri čemer se kot osnova upošteva njegova osnovna plačav decembru preteklega leta.2 KRITERIJI ZA OCENJEVANJE RDUKriteriji za ocenjevanje RDU so določeni s KPJS (glej 31.člen KPJS). V skladu s KPJS se del plače za RDU javnemu uslužbencudoloči na podlagi naslednjih kriterijev: znanje in strokovnost,kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnihsredstev, obseg in učinkovitost dela in inovativnost. Vsak izmedkriterijev je ovrednoten z eno točko (glej 32. člen KPJS),ki pomeni nadpovprečno doseganje rezultatov. Skupaj je priocenjevanju RDU možno doseči največ pet točk.Ugotovimo lahko, da so kriteriji, ki jih določa KPJS, opredeljenizelo splošno. Na kakšen način bo pristojna oseba priposameznem proračunskem uporabniku ocenila, ali posameznijavni uslužbenec dosega nadpovprečne rezultate priposameznem kriteriju, iz KPJS ne izhaja. V ministrstvu za notranjezadeve so ta merila določena z internim aktom o delitvisredstev za plačilo RDU, dodatkih in nekaterih povračilihstroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev ministrstva zanotranje zadeve in organov v njegovi sestavi (dokument št.:4500-8/2009/1 z dne 13. 1. 2009).Pri izplačilu RDU pa je treba upoštevati osnovno omejitev,da na letni ravni nihče izmed javnih uslužbencev, ne gledena število doseženih točk, ne more prejeti izplačila iz teganaslova, ki bi bilo višje, kot sta dve njegovi osnovni plači izdecembra preteklega leta.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOST3 ZAHTEVA ZA ODPRAVO KRŠITEVČe se javni uslužbenec ne strinja s postopkom ugotavljanjadoseganja kriterijev za določitev RDU, in meni, da delodajalecne izpolnjuje obveznosti ali krši katero izmed njegovihpravic v tej zvezi, ima v skladu z določbo drugega odstavka24. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU)pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma dasvoje obveznosti izpolni.Rok za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitevje petnajst dni. Na podlagi zahteve delodajalec odloči s sklepom(s katerim zahtevi ugodi ali delno ugodi, jo zavrne ali pazavrže). Zoper odločitev o pravici oz. obveznosti iz delovnegarazmerja in zoper kršitev pravic iz delovnega razmerja jedovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.Javni uslužbenec lahko vloži pritožbo v osmih dneh odvročitve pisnega sklepa o pravici oz. obveznosti iz delovnegarazmerja oz. v osmih dneh po poteku petnajstdnevnega rokaza izpolnitev obveznosti ali odpravo kršitev.O pritožbi odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerjapri Vladi Republike Slovenije, ki mora v skladu z določbodrugega odstavka 39. člena ZJU o pritožbi odločiti vroku 30 dni.Po prejemu sklepa, s katerim se pritožba javnega uslužbencazavrne ali zavrže oz. se ji delno ugodi, je dovoljenosodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem v rokutrideset dni od dneva vročitve sklepa Komisije za pritožbe izdelovnega razmerja pri Vladi RS oz. od dneva, ko poteče rokza izdajo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerjapri Vladi RS.Opozoriti velja še na nekaj novosti v zvezi z ocenjevanjemRDU zaposlenih. KPJS vsebuje še nekatere pomembne določbe,in sicer:– pri izplačilu januarske plače mora delodajalec vsakegajavnega uslužbenca obvestiti o tem, v koliko ocenjevanjihje bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk jedosegel pri posameznem ocenjevanju (seznanitev z ocenami);– vsota točk vsakega zaposlenega, za katerega je bilo ocenjeno,da dosega nadpovprečne rezultate, se znotraj uporabnikaproračuna objavi (primerjava med javnimi uslužbenci);– v poglavju o RDU je zapisano tudi povsem splošno določilo,da lahko javni uslužbenec uveljavlja varstvo pravicpo postopkih in na način, ki je predpisan z delovnopravnozakonodajo (izrecno opozorilo, da gre tudi pri RDU zapravico iz delovnega razmerja, za katero je zagotovljenopravno varstvo).Zaradi navedenega se je ocenjevanja RDU treba lotiti odgovorno.Sistem, ki ga uvaja KPJS, je pomemben za odpravopavšalnega določanja dela plače za RDU, kajti, kot je določenotudi z ZSPJS, del plače za RDU naj prejmejo le tisti zaposleni,ki pri opravljanju rednega dela dosegajo nadpovprečnerezultate.Vlada Republike Slovenije je 24. 2. 2009 z reprezentativnimisindikati javnega sektorja sprejela Dogovor o ukrepih na področjuplač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskihrazmer za obdobje 2009–2010. V dogovoru sta v zvezi z izplačiliRDU med drugimi sprejeta dva ukrepa, in sicer ukrep, da se RDUne izplačuje javnim uslužbencem in direktorjem od aprila 2009do vključno novembra 2009, torej za osem mesecev, ter ukrep, dase v letu 2009 višina izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanegaobsega dela zniža tako, da skupaj ne more znašati večkot 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca.letnik LVII/št. 2/2009EXPERT CONTRIBUTIONSOba ukrepa, skupaj z ostalimi, se bosta uresničila s spremembamiKPJS ter spremembami predpisov, ki urejajo vsebinodogovora.II. OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNIH USLUŽ-BENCEV1 PREDPISI, KI UREJAJO OCENJEVANJE JAVNIH USLUŽ-BENCEVZakonske podlage ocenjevanja javnih uslužbencev so:– 111. člen Zakona o javnih uslužbencih (UL RS, št. 63/07-UPB in 65/08; v nadaljevanju: ZJU);– 17. in 17.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju(UL RS, št. 95/07, 17/08, 58/08 in 80/08; v nadaljevanju:ZSPJS);– Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede(UL RS, št. 51/08 in 91/08; v nadaljevanju: Uredba);– Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (UL RS, št.98/08).2 SPREMEMBE – NOVOSTI OCENJEVANJA DELOVNEUSPEŠNOSTI2.1 Do uveljavitve novega plačnega sistema v letu 2008 jeocenjevanje potekalo v dveh ločenih segmentih:– letno ocenjevanje uradnikov v državni upravi ter preverjanjepogojev za napredovanje v nazive,– ocena delovne uspešnosti javnih uslužbencev, kot edenizmed pogojev za napredovanje v višji plačilni razred.2.2 Po uveljavitvi novega plačnega sistema je ocenjevanješe vedno opredeljeno v prvem odstavku 111. člena ZJU: “Ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, kiureja sistem plač v javnem sektorju, se uporablja tudi zaspodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju.”Pomembna novost pa je enoten postopek ocenjevanja,tako da se ista ocena delovne uspešnosti uporablja za obanamena:– napredovanje uradnikov v višji naziv,– napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred.3 ELEMENTI OCENE DELOVNE USPEŠNOSTI PO ZSPJSPrvi odstavek 17. člena ZSPJS določa elemente ocenjevanjadelovne uspešnosti, in sicer se ta ocenjuje glede na:– rezultate dela,– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanjudela,– zanesljivost pri opravljanju dela,– kakovost sodelovanja in organizacijo dela ter– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.Pri opredelitvah ocen je v 2. členu uredbe posebej določeno,kaj pomeni konkretna ocena glede na kriterije ocenjevanjav ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Podrobnejšaopredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnostije določena tudi v Prilogi III, ki je sestavni del uredbe inje ocenjevalcem v pomoč pri določanju utemeljitve ocene zaposameznega javnega uslužbenca.27

STROKOVNI PRISPEVKIPODROBNEJŠA OPREDELITEV ELEMENTOV DELOVNE US-PEŠNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV (PRILOGA III Uredbe)3.1 Kriteriji po elementu rezultati dela:STROKOVNOSTIzvajanje nalogzlasti v skladu:– z veljavnimistandardioziroma s pravilistroke.28OBSEG DELAIzvajanje nalogzlasti glede na:– količinoopravljenegadela,– dodatno delo.PRAVOČASNOSTIzvajanje nalogzlasti v skladu:– s predvidenimiroki in veljavnimistandardi oziromas pravilistroke.3.2 Kriteriji po elementu samostojnost, ustvarjalnost, natančnostpri opravljanju delaSAMOSTOJNOSTIzvajanje nalogzlasti glede napotrebo po:– dajanjunatančnihnavodil,– po nadzorovanju.USTVARJALNOSTIzvajanje nalogzlasti glede na:– razvijanje novih,uporabnih idej,– dajanje koristnihpobud inpredlogov.NATANČNOSTIzvajanje nalogzlasti glede na:– pogostost napak,– kakovost dela.3.3 Kriteriji po elementu zanesljivost pri opravljanju delaIzvajanje nalog zlasti v smislu:– izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti,– popolnega in točnega prenosa informacij.3.4 Kakovost sodelovanja in organizacija delaSODELOVANJEIzvajanje nalog zlasti v smislu:– medsebojnega sodelovanjain skupinskega dela,– odnosa do sodelavcev,– prenosa znanja inmentorstva.ORGANIZIRACIJA DELAIzvajanje nalog zlasti v smislu:– organiziranega innačrtovanega izkoriščanjadelovnega časa glede navsebino nalog in postavljeneroke,– prilagoditve nepredvidenimsituacijam.3.5 Druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem delaINTERDISCI-PLINARNOSTIzvajanje nalogzlasti v smislu:– povezovanjaznanja z različnihdelovnihpodročij,– pregledanad svojimdelovnimpodročjem.ODNOS DOUPORABNIKOVSTORITEVIzvajanje nalogzlasti v smislu:– sodelovanjain servisiranjauporabnikovstoritev.KOMUNICIRANJEIzvajanje nalogzlasti glede na:– pisno in ustnoizražanje,– ustvarjanjenotranjegain zunanjegasocialnegaomrežja.VArNOSTKriteriji so enaki za vse javne uslužbence, pri oceni pa seupošteva vsebina dela, ki ga na konkretnem delovnem mestuopravlja posamezni javni uslužbenec.4 POSTOPEK OCENJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI/4.člen Uredbe4.1 KDO OCENJUJE: Oceno določi predstojnik oz. po pooblastilupredstojnika nadrejeni javnega uslužbenca, ki izpolniocenjevalni list (Priloga I uredbe), v katerem je zelopomembna skupna utemeljitev ocene.4.2 KOGA OCENJUJEMO: Oceniti je treba vse javne uslužbence,ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delonajmanj 6 mesecev. Torej se ocenjuje:o vse javne uslužbence – zaposlene za nedoločen in določenčas, polni ali krajši delovni čas;o javne uslužbence, ki so v prejšnjem letu opravljali delonajmanj 6 mesecev (Ne glede na določbo tretjega odstavka4. člena uredbe mora odgovorna oseba v primerih, ko jejavni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kotšest mesecev in se zaposli pri drugem delodajalcu v javnemsektorju, izvesti postopek ocenjevanja in podati oceno za toobdobje. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolnipogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevativse predloge ocen predhodnih delodajalcev javnega uslužbencain na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca vocenjevalnem obdobju.);o izjeme, ki so določene v tretjem odstavku 4. člena uredbein jih je treba oceniti, so dlje odsotni javni uslužbenci ponapotitvi delodajalca, zaradi poškodbe pri delu, poklicnebolezni ali starševskega varstva.4.3 KDAJ OCENJUJEMO: Ocenjuje se enkrat letno, ob začetkuleta, najkasneje do 15. marca.4.4 OCENJEVALNO OBDOBJE: To je obdobje od 1. januarjado 31. decembra preteklega leta.4.5 KAKO: ocenjevalec izpolni ocenjevalni list (PRILOGA IUredbe) ter javnega uslužbenca seznani s pisno oceno inutemeljitvijo do 15. marca. Priporočljivo je, da ocenjevalciskupno utemeljitev ocene posebej natančno zapišejo (lahkotudi s konkretnimi primeri) z namenom, da utemeljitevprepreči morebitne nesporazume oz. nestrinjanje javnihuslužbencev z oceno. Hkrati bo utemeljitev koristen pripomočekob obravnavi morebitne pritožbe, saj je v primeru,ko javni uslužbenec uporabi določilo 17.a člena ZSPJS inzahteva preizkus ocene, utemeljitev ocene bistvena.V ocenjevalnem listu je določen podpis javnega uslužbencaob seznanitvi z oceno. Če javni uslužbenec seznanitvez oceno ne podpiše, ocenjevalec narediuradni zaznamek, da javni uslužbenecseznanitve z oceno ni hotel podpisati.DRUGONepodpis ocenjevalnega lista ne pomenizačetka pritožbenega postopka.Izvajanje nalogzlasti glede na:– posebnosti,značilne zaposameznodejavnost oz.stroko v javnemsektorju.5 OCENA DELOVNE USPEŠNOSTI/VR-STE OCEN IN NJIHOVA OPREDELI-TEV– Odlično– Zelo dobro– Dobro– Zadovoljivo– Nezadovoljivoletnik LVII/št. 2/2009

VArNOST5.1 Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odličnoopravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterijeocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnemobdobju.5.2 Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobroopravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterijeocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.5.3 Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljenodelo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja,v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.5.4 Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivoopravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede nakriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnemobdobju.5.5 Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivoopravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanjiglede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnemobdobju.6 PREIZKUS OCENE (novi 17.a člen ZSPJS)6.1 KDO ZAHTEVA PREIZKUS OCENE: V primeru nestrinjanjaz oceno lahko javni uslužbenec na podlagi 17. a člena ZSPJSvloži zahtevo za preizkus. Zahtevo lahko vloži tudi javniuslužbenec, ki ni bil ocenjen.6.2 ROK: Zahtevo vloži javni uslužbenec 8 dni od potekaroka za ocenjevanje ali od seznanitve z oceno.6.3 KDO OPRAVI PREIZKUS: Preizkus ocene izvede tričlanskakomisija, ki jo imenuje predstojnik. V komisijo so imenovanitrije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjoizobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca,ki je zahteval preizkus ocene. Nadrejeni in javni uslužbenec,ki zahteva preizkus ocene, imata pravico do udeležbev preizkusu ocene.Komisija opravi preizkus ocene oziroma naloži delodajalcu,da javnega uslužbenca oceni najkasneje v 15 dneh odnjenega imenovanja. O preizkusu se vodi zapisnik ter odločis sklepom, ocena komisije pa je veljavna in dokončna.Novost je tudi pravica javnega uslužbenca, da lahko zoperoceno komisije uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, kiurejajo delovna razmerja.III. NAPREDOVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV IN DRUGEMOŽNOSTI UVRSTITVE V VIŠJI PLAČNI RAZREDJavni uslužbenec je lahko uvrščen v višji plačni razred nanaslednje načine:– z napredovanjem v PR,– z napredovanjem v višji uradniški naziv,– s premestitvijo na drugo delovno mesto,– v določenih utemeljenih primerih ob soglasju Vlade.Na delovnem mestu je mogoče napredovati za 10 plačnihrazredov. Če se naloge na delovnem mestu opravljajo v nazivih,je mogoče v posameznih nazivih napredovati za 5 plačnihrazredov, v najvišjem nazivu pa za toliko plačnih razredov, daje razpon možnih napredovanj na delovnem mestu 10.letnik LVII/št. 2/2009EXPERT CONTRIBUTIONSPrimer:Delovno mesto višji svetovalec je lahko sistemizirano vtreh ali v dveh nazivih. V prvem primeru je v nazivu višji svetovalecI mogoče napredovati za 6 plačnih razredov, v drugempa za 8. Skupno število možnih napredovanj na delovnemmestu je v vsakem primeru 10.Višji svetovalec I 37 38 39 40 41 42 43 Višji svetovalec II 35 36 37 38 39 40Višji svetovalec III 33 34 35 36 37 38Višji svetovalec I 37 38 39 40 41 42 43 44 45 Višji svetovalec II 35 36 37 38 39 401 PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO1.1 Premestitev na delovno mesto v istem ali nižjem tarifnemrazreduPri premestitvi na drugo delovno mesto v istem ali nižjemtarifnem razredu javni uslužbenec obdrži število napredovalnihrazredov. Enako velja ob napredovanju v višji uradniškinaziv.Sekretar 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 541.2 Premestitev na delovno mesto v višjem tarifnem razreduOb premestitvi na delovno mesto, ki je v višjem tarifnemrazredu, se plačni razred določi na način, da se obstoječemuplačnemu razredu javnega uslužbenca prišteje 1 razred (če jedobljeni plačni razred nižji od izhodišča delovnega mesta, sega uvrsti v izhodiščni plačni razred).2 NAPREDOVANJE JAVNIH USLŽBENCEV V PLAČNE RAZ-REDENapredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede je urejenoz Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačnerazrede (Uradni list RS, št. 51/08 in 91/08). Javni uslužbenecnapreduje, ko v napredovalnem obdobju zbere ustrezno številotočk, kot je razvidno iz preglednice. Napredovati je mogočena podlagi treh ocen delovne uspešnosti, ki pomenijoizpolnitev pogojev za napredovanje. Zahtevano število točkza napredovanje progresivno narašča z uvrstitvijo v napredovalnirazred.Napredovanje za 1 plačni razred1. in 2. napredovanje 11 točk3. in 4. napredovanje 12 točk5. napredovanje 13 točkNadaljnja napredovanja14 točkPo 6 letihPodsekretar 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51Koordinator VI 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31Koordinator V 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27Povprečje: 3 točke29

STROKOVNI PRISPEVKINapredovanje za 2 plačna razreda1. napredovanje 14 točkNadaljnja napredovanja15 točkPomembno je, da se za napredovanje upošteva vsak plačnirazred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačnirazred delovnega mesta. To pomeni, da je pri uradniškihdelovnih mestih treba upoštevati izhodiščni plačni razrednajnižjega naziva na delovnem mestu (in ne uradniškega nazivajavnega uslužbenca).V napredovalnem obdobju se upoštevajo tri najugodnejšeocene, pridobljene v obdobju od zadnjega napredovanja.Če javni uslužbenec na podlagi seštevka treh letnih ocen nizbral zadostnega števila točk za napredovanje, se izpolnjevanjepogojev preverja naslednje leto.Ne glede na navedeno javni uslužbenec napreduje za enplačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziromaprve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobjudosegel povprečno oceno najmanj dobro.Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvedevsako leto do 15. marca, javni uslužbenec pa napreduje 1.aprila v letu, ko izpolni pogoje. Ob izpolnitvi pogojev za napredovanjev plačne razrede delodajalec javnega uslužbencaobvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, številu plačnihrazredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plačeter mu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi.Pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnegasektorja se javnemu uslužbencu napredovalno obdobje neprekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnemrazredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnihdelovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.2.1 Prehodno obdobjeZa javne uslužbence, ki v letu 2008 niso napredovali, jebilo do 15. 3. 2009 treba ugotoviti število doseženih točk inoceno nadrejenega v skladu s predpisi, ki so se uporabljali doizplačila plač po ZSPJS (Pravilnik o napredovanju zaposlenihv državni upravi, Uradni list RS, št. 41/94 in naslednji). Ocenadelovne uspešnosti se jim je določila v skladu z 11. členomUredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede,in sicer za eno leto oz. za dve leti.Javnim uslužbencem, ki bi v primeru ustreznega številatočk napredovali:– v letu 2009, se določi ocena za leto 2006 in 2007,– v letu 2010, se določi ocena za leto 2007.Ocena za posamezno leto se je določila glede na številonapredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel v skladu spredhodno veljavnimi predpisi:StaripredpisiTar.razredNe zadostuje zanapredovanjeNapredovanjeza 1 razredNapredovanjeza 2 razredaI. - V.

VArNOST4 UVRSTITEV V VIŠJI PLAČNI RAZRED NA PODLAGI SO-GLASJA VLADE RSV skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnegauslužbenca, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, ob:– zaposlitvi,– premestitvi na drugo delovno mesto oz.– imenovanju v naziv ali višji naziv,ob soglasju Vlade RS uvrsti v plačni razred, ki je za največpet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnegamesta oziroma naziva.Opombe:– navedeno velja za javne uslužbence, v plačnih skupinah C in J;– uvrstitev v plačni razred izven 10 možnih napredovanj v okviru delovnegamesta ni možna.Viri in literatura:– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07-UPBin nasl.)– Kolektivna pogodba za javni sektor KPJS (Uradni list RS, št. 57/08)EXPERT CONTRIBUTIONS– Zakon o javnih uslužbencih ZJU (Uradni list RS, 63/07-upb3, 65/08)– Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organovin uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št.60/08)– Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivihv organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni listRS, št. 58/03 in nasl.)– Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradnilist RS, št. 51/08, 91/08)– Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08)– Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačiloplač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/08)– Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zajavne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08)– Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javneuslužbence (Uradni list RS, št. 57/08)– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih vMNZ RS, številka: 1000-12/2008/1 z dne 16. 7. 2008, s spremembamiin dopolnitvami– Novosti plačnega sistema v javnem sektorju (SVIZ)– Mag. Branko Vidič, Nagrajevanje delovne uspešnosti (Planet GV)– Mojca Ramšak Pešec, Napredovanje v uslužbenskem sistemu vpredpisih in praksi (Planet GV, 1. 12. 2008)Stres pri policistihAdil Huselja, UUP GPUO stresu se čedalje več govori, razpravlja, piše, raziskuje … Zato ni presenetljivo, da se v današnjem času stres oziromavse, kar je z njim povezano, tudi dobro trži, ne glede ali gre za prehrambene, kozmetične ali farmakološke izdelke; knjige,priročnike; izobraževalne seminarje in delavnice. In ker je o stresu veliko napisanega, bom v nadaljevanju pozornostusmeril predvsem na specifične dejavnike stresa, katerim so policisti izpostavljeni pri opravljanju svojih nalog.STRESS IN THE POLICE / Stress is increasingly talked about, discussed, written about, researched ... It is not therefore surprisingthat today stress, and everything associated with it, is also well marketed, whether in relation to food, cosmetics or pharmaceuticalproducts; books and manuals; educational seminars and workshops. And because a great deal is written about stress, I will focusattention below mainly on the specic factors of stress to which the police are exposed while doing their job.KAJ JE STRES?letnik LVII/št. 2/2009Stres ima pri večini ljudi negativenpredznak, vendar to še ne pomeni, daje tudi škodljiv. »Ko slišimo besedostres, najprej pomislimo na nekaj neprijetnega,na nekaj, kar nam grozi inna kar nimamo vpliva.« (Treven, 2005:14). V medicino je izraz uvedel kanadskiendokrinolog Hans Selye leta 1949.»Stres je označil kot program telesnegaprilagajanja novim okoliščinam, njegovodgovor na dražljaje okolja, kot psihosomatskimehanizem za uravnavanje inuravnoteženje napetosti, kar enostavnopovedano pomeni, zaznavo in pripravotelesa na posebne obremenitve.«(Schmidt, 2003: 7). Zato je stres »pozitivnagonilna sila, ki nas v določeni merispremlja vse življenje« (Powell, 1999:6). Je »koristna reakcija« (Ihan, 2004: 41)in prav vsak človek potrebuje zdravomero stresa, ki ga je mogoče odpravitiz obdobjem počitka in sprostitve. Temustresu rečemo tudi pozitiven ali ustvarjalenstres, saj nam daje spodbude inzagon, da izpolnimo zahteve in dosežemozastavljene cilje. »Prav stres je pomagalpreživeti ljudem skozi tisočletja,v današnjem svetu pa je postal sovražnikštevilka ena.« (Treven, 2005: 14).In če »gremo« v obdobje jamskegačloveka in ga primerjamo z današnjimčasom, je princip stresa še vedno enak.»V okoliščinah, ko se moramo spopastiz velikimi zahtevami, ki smo jih komajše zmožni izpolniti, nastanejo v našemtelesu naslednje spremembe:− adrenalin začne naraščati,− več krvnega sladkorja prehaja v krvniobtok,− srčni utrip in krvni pritisk se povišata,− dihanje postane hitrejše,− mišice se napnejo in pripravijo telona odziv z akcijo,− znojimo se« (Treven, 2005: 45).Tako kot so naštete spremembedale moč in hitrost našemu predniku,da se je spopadel ali zbežal pred divjoživaljo, današnji človek izkoristi moč zapremagovanje drugačnih zahtev. Če31

STROKOVNI PRISPEVKIpolicist pri kontroli prometa zazna, davoznik vozi proti njemu z namenom,da ga povozi, je lahko le srečen, da sev telesu zgodijo naštete spremembe.Če bi v tem trenutku ogroženosti ostalmiren in sproščen, ne bi mogel odskočitiin se rešiti. »Če pri človeku pridedo telesnega odziva, ni pa potrebnanobena fizična akcija, nastane težava,kam z vso nastalo čezmerno energijo.Če človek ne pozna metode, s katerobi lahko obvladoval in pregnal odvečnoenergijo, se bo ta v njem kopičila inbo verjetno povzročila katerega od fiziološkihsimptomov« (Treven, 2005: 45).Glavna razlika med pozitivnim in negativnimstresom je, da se pri pozitivnemhitro prilagodimo, pri negativnem pazelo težko ali pa sploh ne. In če je stresapreveč ali če je trajen, takrat postajaškodljiv in povzroča zdravstvene težavein bolezni.DEJAVNIKI STRESADejstvo je, da nihče ni odporen protistresu, saj »nastaja kot neizogibnaposledica naših odnosov z nenehnospreminjajočim se okoljem, ki se mumoramo prilagajati (Looker, Gregson, vTreven, 2005: 14), kar še posebej veljaza policiste. Delo policista se razlikujeod dela drugih državnih uradnikov inostalih, predvsem zaradi narave dela.Zakonodajalec je dal policiji določenepravice, ki jih državljani nimajo (Žaberl,2001). Tako imajo policisti pooblastilain prisilna sredstva, s katerimi ukrepajozoper posameznike ali množice, da bizavarovali življenja ljudi, njihovo osebnovarnost in premoženje, preprečevali,odkrivali in preiskovali kazniva dejanjain prekrške, odkrivali in prijemali storilcekaznivih dejanj in prekrškov itd. Kerje delo tesno povezano z ljudmi, medkaterimi je precejšen del asocialnih, jepoklic oziroma delo policista eno mednajbolj stresnimi.Čeprav med slovenskimi zdravnikimedicine dela prevladujejo različnamnenja o tem, kaj je stres na delovnemmestu in kako bi ga ocenjevali, sta takostroka kot sindikati mnenja, da bi temupodročju morali nameniti več pozornosti,ne zgolj preprečevanju poškodb pridelu, temveč tudi odpravljanju »stresorjev«.Evropski socialni partnerji sov splošnem sporazumu navedli, da jestres stanje, povezano s fizičnim, psihičnimali socialnim slabim počutjemali disfunkcijami, ki izvirajo iz posameznikovegaobčutka, da ne zmore izpolnitivsega, kar se od njega zahteva alipričakuje.Med dejavniki stresa je delovno mestoin vrste nalog, ki so vezane nanj,32na prvem mestu. V različnih policijskihenotah se lahko bistveno razlikujejovrste nalog, zahteve po odločanju, delovnerazmere, delovni čas, fizične inpsihične obremenjenosti, nevarnostiitn. Razmejitev med delom in nedelom,ko je v sodobni družbi zaposlenostobeh partnerjev v družinah z otrokiprej pravilo kot izjema (Treven, 2005),je za policiste zaradi (ne)izmenskegadela in dela ob vikendih ter prazničnihdneh izredno obremenjujoče. In če ktemu prištejemo še vlogo v družini, karvelja še posebej za policistke, ki jih je vzadnjem desetletju vse več, se ločnicamed službo in zasebnim življenjem prepletain je zaradi tega izredno občutljiva.Za vodstvene delavce v policijskihenotah predstavlja dodatno obremenitevodgovornost za delo podrejenih, šeposebej v tem času izpostavljenosti postopkovpolicije in policistov v javnosti.Tako kot v vseh drugih organizacijahso tudi v policiji prisotni organizacijskidejavniki, ki vplivajo na obremenjenostdelavcev. O delovnih razmerah na terenu,v vseh letnih obdobjih, dnevnemčasu, vremenu in temperaturah, umazaniji,prahu, hrupu, izpostavljenostiškodljivim in nevarnim snovem, splohni treba dodatno pisati, ker so terenskerazmere v kombinaciji z opravljanjempolicijskih postopkov rizične naraveresnično obremenjujoče.V nadaljevanju bom navedel zgoljnekatere specifične vzroke stresa pripolicistih:− kompleksna vloga, policist ima včasu službe več vlog in odgovornostiza zakonito in strokovno delo, zagotavljanjevarnosti na določenemobmočju, ukrepanje zoper kršiteljein zaščito žrtev, ob določenih zakonskihpogojih celo usmrtitev;− težave s preklapljanjem med služboin domom oziroma prostim časom;− predolg ali nevsakdanji delovničas (odvisnost od varnostnih dogodkov),zaradi dela ob vikendih jepraviloma premalo časa za družinskoživljenje;− kompleksna vloga pri reševanjukoniktov, saj so ti osebni, družinski,v kolektivu in nazadnje medljudmi, kjer je zelo pogosto postavljenv vlogo razsodnika ali sodnika,ki se mora odločiti na kraju v nekajsekundah ali minutah;− premalo spodbude in aktivne podpore.To se predvsem nanaša naukrepanje in zaščito policistov obgrožnjah ter »zavarovanje«, ki obsegapravno pomoč, zastopanje vpostopkih, prevzem finančnih ob-VArNOSTveznosti v primerih civilnih tožb,povezanih z opravljenimi nalogamipolicije, za katere je bilo ugotovljeno,da so bile opravljene strokovnoin zakonito. To se deloma izboljšuje,še posebej s pohvalami policistov,vendar bi morala organizacija še večnarediti na dajanju podpore in to navseh ravneh delovanja, od komandirja,direktorja policijske uprave ingeneralnega direktorja. V nasprotnemprimeru prihaja do negativnihposledic (izogibanje, neukrepanje,ukrepanje v nasprotju s pooblastili,…), kar negativno vpliva na strokovnostin javno podobo policije;− karierni sistem, ki ob hierarhičniorganizaciji, uniformi in označbahzagotavlja pregleden in spodbudensistem, v katerem so zaposlenimotivirani, da delo opravljajo strokovno,se dodatno izobražujejo in ssvojim prispevkom krepijo organizacijo,kolektivno učinkovitost terpripadnost. Če to ni usklajeno, sepojavljajo negativne posledice, kimočno vplivajo na rezultate in učinkovitost;− neprijetno delovno okolje, zaradivsebine policijskega dela, ki je navkljubpovečanemu proaktivnemu inpreventivnemu delu v bistvu represivno,saj:o odreja ukaze in omejuje gibanjeosebam, ki so s tem tako ali drugačeprikrajšane ali so v nasprotjuz njihovimi pričakovanji,o kaznuje, izreka globe, pripravljaporočila in kazenske ovadbe,o pod zakonskimi pogoji posegav človekove pravice in svoboščine,o uporablja prisilna sredstva, medkaterimi je tudi strelno orožje;− drugi vidik neprijetnega delovnegaokolja pa je delo z asocialnimiosebami, med katerimi so duševnomoteni, alkoholiki, uživalci prepovedanihdrog, osebe s kriminalnopreteklostjo, nasilneži, teroristi …,zaradi katerih je delo nepredvidljivoin predvsem nevarno. To potrjujejotudi številni poskusi preprečitveopravljanja uradnih nalog, napadina policiste, žalitve …;− časovni pritisk, ki je prisoten vštevilnih vsakodnevnih službenihsituacijah (interveniranje ob kršitvahjavnega reda in miru, interveniranjein ukrepanje ob družinskemnasilju, odvzem prostosti nevarnimosebam …);− izpostavljenost grožnjam, ki so jihsami ali s svojimi družinami deležniletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTzaradi zakonitega ukrepanja. Obravnavanjestorilcev tovrstnih kaznivihdejanj ter zaščitni ukrepi zapolicista bi se morali obravnavatiprednostno, kajti policisti so tisti,ki zagotavljajo svobodo in pravicovsem državljanom;− obravnavanje tragičnih dogodkovin srečanja s smrtjo, med katerimiso prometne nesreče, delovne nezgode,samomori, sumljive smrti,umori, družinsko nasilje, nasilje nadotroci …, kar nedvomno pušča posledicena policistih.ODZIV IN POSLEDICE STRESAletnik LVII/št. 2/2009Navedeni dejavniki lahko povzročijoštevilne negativne posledice tako naindividualni ravni kot na ravni organizacije.»Po nekaterih ocenah je v Evropizaradi posledic stresa vsako leto izgubljenih100 milijonov delovnih dni. Pravtako pa veljajo ocene, da je od 50 do 75odstotkov današnjih bolezni posledicastresa« (Treven, 2005: 13). Na stres seljudje odzivamo zelo različno, toda »različneposledice stresa lahko razvrstimo vtri skupine: fiziološke posledice, psihičneposledice in vedenjske posledice«(Treven, 2005: 44). Fiziološke posledicenastanejo, »kadar se telo ne more večprilagajati stalnim utrujajočim dejavnikomin različnim drugim pritiskom«(Schmidt, 2003: 19). Med temi so najpogostejše:bolezni srca in ožilja, težave shrbtenico, rana na želodcu, glavobol,oslabljen imunski sistem, rak, kožne bolezni,visok krvni pritisk (Treven, 2005;Schmidt, 2003; Višnikar, Meško, 2001).Med psihičnimi posledicami so: občuteknezadostnosti in nesposobnosti,občutek pomanjkanja časa, občuteknezaupanja, nezmožnost sprejemanjadrugačnega mišljenja, nestrpnost, družinsketežave, nespečnost, depresija,fobije … (Treven, 2005; Schmidt, 2003),kar močno vpliva na policistove sposobnostivzpostavljanja in vzdrževanjakomunikacije z drugimi osebami, šezlasti s tistimi, s katerimi imajo postopke.Zaradi izpostavljenosti stresu »selahko pojavijo tudi spremembe v vedenju,kot so pogostejše kajenje, uživanjevečjih količin alkohola in prepovedanihdrog, spremembe v prehranjevanju«(Treven, 2005: 56), vsaka od teh pa vplivana zdravstveno stanje.Porušeno zdravje zaposlenih ni nitinajvečji niti edini strošek, saj napake innapačne odločitve, storjene pod vplivomstresa, stanejo mnogo več. Pri policistih,ki imajo pooblastila za uporaboprisilnih sredstev in za pasom nosijostrelno orožje, so lahko tovrstne napakevelike in z zelo hudimi posledicami.Zato je treba dobro razmisliti, kaj lahkona organizacijski in individualni ravninaredimo, da preprečimo stres, kako sesoočiti z njim, in na ta način zavarujemozdravje zaposlenih ter zmanjšamomožnosti za napake pri delu.PREMAGOVANJE STRESA NA RAVNIORGANIZACIJEOrganizacije (tudi policija) lahkobistveno pomagajo zaposlenim pri obvladovanjustresa vsaj na dva načina – zuvedbo strategij za nadzor dejavnikov,ki povzročajo stres ter z različnimi programi,ki pomagajo pri vzdrževanju dobregapočutja zaposlenih in delujejokot preventiva (Treven, 2005). Namenstrategije je zmanjšati ali popolna odpravitiizvorne stresorje. In kakšno jestanje v policiji? Zaradi raznolikosti inzasedenosti delovnih mest, obremenjenostiposameznih območij z varnostnimidogodki bi lahko vsak od nasodgovoril na zastavljeno vprašanje. Namreč,s kakovostno strategijo zaposlenizaznavajo manjšo napetost v zvezi sposameznim dejavnikom, npr. delovnerazmere, prevelika ali premajhna obremenjenost,odgovornost za druge zaposlene,organizacijski dejavniki, nadlegovanjein nasilje na delovnem mestu.Pomembno je vedeti, da so strategije»učinkovite, če jih v podjetju izvajajo sistematičnona podlagi natančne ocenerazličnih stresorjev (Burke, 1993). Polegsistematskih zdravstvenih pregledov,programov usposabljanja in usposabljanjs področja komunikacije ter protistresnegatečaja, ne poznam drugihsistemskih strategij in ukrepov na tempodročju. Kot zelo pozitivno bi oceniluvedbo protistresnega programa zapoliciste, ki se v policiji izvaja od leta1998. Nosilci programa so člani Zavodaza razvoj človekovih vrednot, ki delujev sklopu največje nevladne organizacijeArt of living (Višnikar, Turk, 2008),vendar ne morem brez kritične pripombe.Kljub zelo dobrim ocenam programain izvedenih evalvacij se je v dobrihdesetih letih programa udeležilo manjkot 400 policistov. Ob vseh družbenihspremembah, tranzicijskem obdobju,spremembah v organizaciji policije inštevilnih, če že ne radikalnih spremembahna področju zakonskih predpisov,podzakonskih aktov in internih usmeritev,je to število premajhno.POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJESTRESAEXPERT CONTRIBUTIONSNihče ne more pričakovati od organizacijeali države, da mu bo zagotovilaidealne življenjske razmere in delobrez stresa. In kot sem navedel, stresje sestavni del življenja, zato je bolj pomembno,da ob izpostavljanju stresnimdejavnikom znamo le-te prepoznati,zaznati fiziološke, psihološke in vedenjskeposledice in se na ta način uspešnozoperstaviti negativnim posledicam.»Individualne strategije, ki so se doslejizkazale za uspešne, so redna fizičnaaktivnost, meditacija in druge metodeza sproščanje, zdrav življenjski slog inupravljanje časa« (Treven, 2005: 61). Vnadaljevanju bom predstavil 12 korakovdo trdnega duševnega zdravja, kiso v bistvu povzetek knjige Kako premagamostres (Powell, 1999), saj zelonazorno osvetlijo tista področja, katerimbi morali nameniti pozornost, da bilahko živeli bolj zadovoljni in srečni:1. sprejmite odgovornost za svoje življenje;2. bodite prilagodljivi;3. sprejmite resničnost kot mešanicodobrega in slabega;4. uživajte v trenutkih;5. naučite se živeti s frustracijami;6. skrbite zase in se imejte radi;7. izražajte pozitivna in negativna čustva;8. prizadevajte si za uresničitev svojihciljev;9. razmišljajte racionalno in ustvarjalno;10. upravljajte s svojim časom in vzdržujteravnotežje;11. poiščite si konjičke in zanimive dejavnosti;12. razvijajte in ohranjajte odnose.Protistresni program in »Art of Living«- Sudarshan Kriya®Edina slaba stran tega programaje udeležba, saj »se je zaradi omejenihfinančnih sredstev protistresnega programado zdaj lahko udeležilo le približno4,5 odstotka zaposlenih v policiji,potrebe in tudi želje pa so bistvenovečje« (Višnikar, Turk, 2008: 158). Visokepovprečne ocene o primernostivsebine programa, prenosu znanja,doseganju ciljev in ostalih postavkahpotrjujejo kvalitetno vsebino programa,dobre sposobnosti in komunikacijomed predavatelji in udeleženci ter doslednoupoštevanje strokovnih ciljev.Zato je smotrno »pogledati«, kdo stojiza tem programom.Zavod za razvoj človekovih vrednotje v lanskem letu praznoval 10. obletnicodelovanja, sicer pa so v Sloveniji prisotniod leta 1994, ko je bilo ustanovlje-33

STROKOVNI PRISPEVKI34no Društvo umetnosti življenja. Zavodje del mednarodne organizacije Art ofLiving Fundation, ki je največja neprofitnaizobraževalna in humanitarnaorganizacija, ki je prisotna v več kot 150državah sveta. Kot nevladna organizacijatesno sodeluje z Združenimi narodiin drugimi mednarodnimi organizacijamina tem področju. Njihove dejavnostiso usmerjene predvsem v dve smeri, insicer za krepitev človekovih vrednot vdružbi, pa tudi v vsakem posamezniku.Fundacija se je zavezala programom, kiodstranjujejo stres, ustvarijo občutekpripadnosti, obnovijo človekove vrednote,spodbujajo razvoj posameznikain ljudi iz vseh družbenih okolij, veroizpovediin kulturnih tradicij, da se združijoin pomagajo drugim. To še posebejvelja na kriznih območjih, kjer pozitivnovplivajo na »zbliževanje« ljudi z nasprotnihstrani.Ustanovitelj fundacije, njegova svetostSri Sri Ravi Shankar je starodavnoznanje o jogi prilagodil potrebam inzmožnostim današnjega človeka tersodobnemu življenjskemu stilu. Znanosto dihu, ki jo je razvila joga predveč kot 5.000 leti je ena prvih znanosti,ki je ugotovila tesno povezavo umain čustev z obnavljanjem optimalnegazdravja. Ena najbolj vseobsegajočih dihalnihtehnik, ki jih ponuja ta znanost,je zagotovo Sudarshan Kriya®, ki jo poučujeArt of Living. Z uporabo določenihritmov dihanja se iz telesa odstranjujestres in njegove negativne posledice,hkrati pa se podprejo notranjiorgani in telesni sistemi, s preobrazbomočnejših čustev pa se umiri tudi um,kar zelo pozitivno vpliva na človekovopočutje. V preteklih letih so bili učinkitečajev predmet nekaterih znanstvenihraziskovalnih projektov, pri čemerso ugotovili, da so tehnike, ki jih učijo,povzročile: znižanje stresa (znižanjekortizola - stresnega hormona); holesterola(še zlasti škodljivega holesterolaLDL); zmanjšanje mlečne kisline;porast celičnih »varuhov« našegaimunskega sistema in s tem izboljšanjeimunskega sistema; večjo možganskoaktivnost, boljšo koncentracijo, globljipočitek s sočasno zbranostjo; zmanjšanjestrahu in depresije. Torej rednoprakticiranje nam povrne notranje ravnotežje,počutimo se bolje, hkrati pa sezavemo pomena življenja v sedanjemtrenutku. Živeti v sedanjem trenutkupomeni, da ne bežimo ne v preteklost,ne v prihodnost, ne obžalujemo preteklihdogodkov, niti ne prelagamo srečena prihodnost, ampak smo enostavnosrečni v tem trenutku zavedanja in življenja.Učinkovitost Sudarshan Kriye®in spremljajočih vaj potrjuje tudi dejstvo,da se je opisane tehnike naučiloveč kot 20 milijonov ljudi po celemsvetu.Na tečaju se udeleženci naučijotelesnih vaj, meditacije in tehnik dihanja,med drugim tudi tehnike SudarshanKriya®, ki ima izredno poživljajočomoč. Sicer pa tako kot v drugih državahtudi pri nas organizirajo tečaje po programuSMART, s katerim širijo znanje oobvladovanju stresa in izvajajo rehabilitacijo.Program ponudijo zapornikomv zaporu, v prehodnih domovih, pogojnoizpuščenim osebam, ogroženimmladostnikom, žrtvam kriminala, uslužbencemorganov pregona in osebju zapogojni izpust. Poleg naštetih, člani sodelujejoali samostojno delujejo še naštevilnih humanitarnih in izobraževalnihprojektih.NAMESTO ZAKLJUČKAVsak tretji delavec v Evropi je izpostavljenstresu, kar predstavlja več kot40 milijonov ljudi. Vsako leto je zaradistresa izgubljenih več kot milijon delovnihdni ali vsaj 20 milijard evrov. Pogrobih ocenah je svetovno povprečjeod 0,5 do 3,5 odstotka družbenega proizvoda.To je približna ocena, saj zvezamed vzroki in posledicami pogostokratni jasna, poleg tega pa so primerjavemed državami dokaj težavne. Na ravnidržave je zelo težko oceniti posledice,ker bi pri tem morali upoštevati zeloveliko dejavnikov (Treven, 2005). Naravni organizacije se čedalje pogostejezavedajo izgub in stroškov zaradi prezgodnjihupokojitev, nadomeščanja,absentizma, sodnih stroškov, manjšeproduktivnosti in učinkovitosti ter izgubedobrega imena in ugleda. Državnisvet Republike Slovenije je v sodelovanjuz Izobraževalno-raziskovalnim inštitutomOzara iz Ljubljane 9. oktobra 20-08 organiziral posvet z naslovom Skrbza zdravje na delovnem mestu – psihosocialnozdravje in delo, na katerem sopredstavniki delojemalcev, ministrstevin številnih inštitucij sprejeli kar nekajsklepov, za katere močno upam, dajih bo Ministrstvo za notranje zadeveoziroma Policija sprejela in »spravila vživljenje« (Ozara, 2008). Med prednostniminalogami ministrice za notranjezadeve so tudi takšne, ki to omogočajo(Kresal, 2008).Na individualni ravni pa gre za individualnoizgubo dohodka in za stroškezdravljenja, čeprav se vse negativne posledicereflektirajo na organizacijo zaposlenegain državo, ki prevzema bremeza družbeni »social welfare«. Zato bimorala Policija oziroma Ministrstvo zaVArNOSTnotranje zadeve sprejeti sistemske rešitvena tem področju, najprej poiskatirešitve znotraj obstoječega sistema, sajsem prepričan, da (nas) je v policiji karnekaj takšnih, s policijskimi izkušnjami,znanjem s področja sprostitvenih tehnikin željo, da bi se tudi na tem področjustvari premaknile – na bolje. Mislim,da se vsi zavedamo, da se tisti, ki potrebujepomoč, najprej zateče k rešitvam,ki so mu najbolj pri roki. In kot po svetuugotavljajo, če strokovne pomoči ni navoljo, se ljudje pogosto zatečejo k pomirjevalomin alkoholu, kar je v bistvuzačetek konca. Številni primeri hujšihobolenj, bolezni v času službovanja alikmalu po upokojitvi potrjujejo svetovneugotovitve. Tudi pri nas. In te zahtevajoukrepanje tako od organizacijekot tudi od posameznika, saj smo zasvoje misli, dejanja, čustva, odločitve innjihove posledice odgovorni sami. Kotprvi korak za izboljšanje stanja bi predlagalpovečanje števila zaposlenih naprotistresnih tečajih, ki se že izvajajo.Dihanje je pr(a)va stvar.VIRI:Burke, R. (1993). Organizational – levelinterventions to reduce stress occupationalstressors, Work and Stress, vol. 7: str. 77–87.Hall, D. (1996). Healing with meditation.Dublin: Gill&Macmillan.Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo.Ljubljana: Mladinska knjiga.Kresal, K. (2008). Pismo ministrice policistkamin policistom. Revija Varnost, št. 4, str.4-5. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeveRepublike Slovenije.Looker, T.; Gregson, O. (1993). Obvladajmostres: kaj lahko z razumom storimo protistresu. Ljubljana: Cankarjeva založba.Ozara. (2008). Varovanje psihosocialnegazdravja na delovnem mestu. Revija Varnost,št. 4, str. 33. Ljubljana: Ministrstvo zanotranje zadeve Republike Slovenije.Powell, T. (1999). Kako premagamostres. Ljubljana: Mladinska knjiga.Schmidt, A. (2003). Najmanj kar bi moralivedeti o stresu. Ljubljana: samozaložba.Treven, S. (2005). Premagovanje stresa.Ljubljana: GV Založba.Višnikar, H.; Meško, G. (2001). Ocenaprotistresnega programa za policiste. Ljubljana:Ministrstvo za notranje zadeve RepublikeSlovenije, VPVŠ.Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba inevalvacija protistresnega programa za policiste.Bilten slovenske vojske, str. 151 – 159.Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RepublikeSlovenije.Žaberl, M. (2001). Policijska pooblastila.Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeveRepublike Slovenije, VPVŠ.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTEXPERT CONTRIBUTIONSNasilje v družini - etičnost vstrokovnih timih 1Anton Toni KlančnikV zadnjih nekaj letih se veliko govori o nasilju v družini. Žrtev takšnega nasilja je lahko vsakdo, ne glede na izobrazbo,versko prepričanje, socialno okolje; žrtve so lahko otroci, ženske, starostniki, invalidi, tudi moški. Pri nasilju v družini greza preplet emocionalnih, finančnih, materialnih, socialnih in psihičnih vezi, ki so hkrati povezane s podrejanjem, poniževanjem,trpinčenjem in/ali zlorabljanjem drugega, pogosto šibkejšega družinskega člana. Nekatere institucije, zlastinevladne organizacije s svojimi gibanji oz. dejavnostmi, so uspele spodbuditi laično in strokovno javnost k razmišljanju,da je nasilje v družini resen družbeni problem.DOMESTIC VIOLENCE – ETHICS IN EXPERT TEAMS / In recent years domestic violence has become a highly topical issue. Anybodycan be a victim of domestic violence, regardless of their education, religion, social environment; victims can be children, women,elderly, disabled, also men. With domestic violence there is a combination of emotional, nancial, material, social and psychologicalties, connected with subordination, humiliation, cruel treatment and/or abuse of another, usually weaker family member. Someinstitutions, especially non-governmental ones, have managed to encourage general and expert public to see domestic violence asa serious social problem.Zakonodaja je temu postopoma sledila. Kot posebej pomembenpredpis je gotovo Zakon o preprečevanju nasilja v družini(v nadaljevanju: ZPND), ki velja od 1. 3. 2008. Uredil je številnaodprta vprašanja, morda je odprl tudi kakšno dilemo, vendarje ustvaril pomembne temelje za medinstitucionalno sodelovanje.Glede na materijo prispevka, sta pomembna prvi in tretjiodstavek 10. člena tega zakona, ki o vlogi organov in organizacijter nevladnih organizacij pravita:»Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne vokviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in pooblastiliprednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljatimedsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja inodkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvipri vzpostavitvi pogojev za varno življenje (prvi odstavek 10. členaZPND). […] Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenihorganizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov,določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družinoin socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajenodelovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in organizacijez navedenih področij upoštevati pri obravnavanju primerovnasilja (tretji odstavek 10. člena ZPND).«O multidisciplinarnih pristopih različnih institucij, organizacijter posameznikov na področju nasilja v družini so podanatudi priporočila Sveta Evrope:− priporočilo ES, št. R (1985) 4, o nasilju v družini v 5. točkiprvega odstavka navaja, naj bodo za preprečevanje nasiljav družini ustanovljeni […] multidisciplinarni odbori, katerihnaloga je, da skrbijo za žrtve nasilja v družini;− priporočilo ES, št. R (1990) 2, o družbenih ukrepih v zvezi znasiljem v družini (priloga k temu priporočilu v 41. točki 43.razdelka B) navaja, naj predstavniki različnih strok delujejov skupni multidisciplinarni skupini, kjer bi se morali vsi tisti,ki se na svojem delovnem mestu kot strokovnjaki srečujejoz nasiljem v družini (socialni delavci, delavci v dnevnemvarstvu in drugih zavodih, zdravstveno osebje, sodniki, policistiin učitelji) usposabljati in privajati multidisciplinarnegater medinstitucionalnega dela;− priporočilo, št. R (1993) 2, o zdravstveno-družbenih vidikihzlorabe otroka je ciljno usmerjeno v zavarovanje dobregaletnik LVII/št. 2/2009počutja otroka v njegovi družini, vzpostavljanje sistemaza učinkovito preprečevanje, ugotavljanje, sporočanje,preiskovanje, presojo, reševanje in spremljanje primerovzlorab otrok z jasnimi vlogami in odgovornostmi različnihslužb in organov z multidisciplinarnim pristopom.Pomembna sta še Kazenski zakonik (KZ-1), ki definira novokaznivo dejanje Nasilje v družini (191. člen KZ-1), 2 ter Zakono varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki opredeljuje tudikaznivost prekrška »nasilja v družini« (6. člen ZJRM-1), 3 vsak ssvojega zornega kota. 4ORGANI, ORGANIZACIJE IN INSTITUCIJE V STROKOVNEMTIMUS fenomenologijo nasilja v družini se v prvi vrsti (neposredno)srečujejo vzgojno-izobraževalne institucije, centri zasocialno delo, zdravstvene ustanove, policija, nevladne organizacije.V manjši meri, odvisno od primera, a v pomembnemkontekstu tudi druge institucije (zavodi za prestajanje kaznizapora, lokalne skupnosti, stanovanjski skladi, varstveno-delovnicentri, inšpekcijske službe, delodajalci idr.).Vse organizacije naj bi imele podobne skupne cilje (zaustavitevin odprava nasilja nad žrtvami, zaščita ogroženih članovdružine ter ustrezna pomoč in preventiva). Zdi se enostavno,vendar se pri detekciji nasilja in nadaljnji obravnavi družinein njenih članov v njih pokažejo različne emocije, frustracije,finančne in druge oblike odvisnosti, nerazrešeni spori in bremenapreteklosti ter druga vprašanja. Tudi strokovni delavciimajo lahko težave (stres, strah, številčnost primerov, nepoučenostipd.). Z drugimi besedami: obravnavanje in razreševanjenasilja v družini je vsestranski problem, ki zahteva multidisciplinaren,strokoven in objektiven pristop.Centri za socialno delo so zato pristojni sklicevati t. i. timskesestanke (razširjene, multidisciplinarne, interdisciplinarne,medinstitucionalne time), torej strokovne time, ki se ustanovijoza izmenjavo različnih informacij med institucijami in iskanjeskupnih (kompromisnih) oblik pomoči konkretni družiniin konkretnim žrtvam. Ob tem gre tudi za iskanje dolgoročnihrešitev ter kvalitetnega večsmernega delovanja slehernega35

STROKOVNI PRISPEVKIpredstavnika organizacij, in sicer glede na njegove pristojnosti,kompetence in zmožnosti.Poseben pomen strokovnih timov je v tem, da se udeležencilahko dogovorijo o vseh ukrepih, ki se naj izvedejo, obtem pa se izognejo prepletanju podobnih (tudi enakih) nalog,ki so sicer usmerjene v celostno obravnavo konkretne družineali žrtve.TIMSKO DELOPrav zaradi celovitosti obravnavanja nasilja v družini jenujno potreben timski pristop različnih institucij, organizacij,služb in posameznikov, ki imajo določena znanja, veščine insposobnosti; hkrati s tem pa tudi njihovo medsebojno (strokovno,vzajemno) sodelovanje. Pomembno je, da so vabljenipredstavniki, ki lahko z udeležbo, pristojnostmi in referencamiprispevajo svoj delež k rešitvi problema (problemov), ki ga (jih)doživlja neka žrtev, saj je delo v timih najprimernejše takrat,ko je okolje negotovo in kompleksno (Lipičnik, 1998). Timskipristop je nepogrešljiv tedaj, ko način reševanja in rešitev problemanista znana. Timi so začasna ali trajna skupina ljudi zrazličnimi osebnostnimi, socialnimi in strokovnimi kompetencami,ki se zaradi specifičnosti njihovega dela srečujejo pri razreševanjuskupnega problema (npr. nasilja v družini), kateregas pomočjo izmenjave informacij z različnih zornih kotov, skupnimdogovorom in kompromisom razrešujejo ter tako ustvarjajopogoje za uresničitev skupnega cilja (Lipičnik, 1998). Tovelja tudi za delovanje timov, saj je okolje, v katerem se nahajažrtev, pogosto negotovo, situacija v družini in v njeni socialniokolici pa ni najbolj znana. Timski pristop je torej izrednegapomena, saj so reševanje problema, način reševanja in dokončnarešitev zelo negotovi. Problemi so vedno drugačni inzajemajo različne metode in strategije dela, predvsem zaradirazličnosti posameznikov (žrtve, nasilnež, priče), kakovosti informacijo dogodku, poznavanja družine ter strukture, znanjain kompetenc članov v timu.V primerih nasilja v družini gre za vprašanja, kako naj žeomenjene organizacije pričnejo z delom in kako naj se lotijoproblema, kakšne metode naj uporabijo, kako opredelijoprednostne cilje, strategijo in ponudbo storitev. Tim naj bo vprvi fazi heterogen (raznovrsten pri vabljenju bodočih udeležencev),v drugi fazi pa homogen (enoten v sklepanju dogovorov).Pri delovanju teh timov je najpomembnejše zaupanje;vsak član tima mora biti prepričan, da je njegovo sodelovanjeverodostojno in vsebuje enako stopnjo enotnosti. 5TEŽAVE, DILEME IN KVALITETEV raziskavi, ki sem jo opravil za svojo diplomsko nalogo,sem intervjuval kriminaliste, zdravnike, šolske in socialne delavce,psihologe in ugotovil, 6 da si udeleženci tima delo olajšajov vsaj treh smereh:− osnovna informacija: takoj izvedo za težave ali dileme, dokaterih so prišli pri razreševanju, preiskovanju in obravnavikonkretnega primera, ter lahko nanje opozorijo neposrednoin osebno;− nove (dodatne) informacije: neposredno izvedo za morebitnedruge težave, ki jih ima neka žrtev;− izmenjava informacij: brez dodatnih »birokratskih zapletov«si izmenjajo potrebne podatke (tudi osebne podatkevpletenih posameznikov) za nadaljnje delo o konkretnemposamezniku.Ugotovil sem, da je ustrezna in kakovostna predstavitevinformacij odvisna od posameznega primera, od kvalitet posameznegačlana tima in njegove usposobljenosti za delo v36VArNOSTtimu. Vsi intervjuvanci navajajo predvsem pozitivne pogledena timsko obravnavo, ker gre za skupno, tudi takojšnjo izmenjavoinformacij o konkretnem problemu, za skupne dogovorein ukrepanja. Nekateri udeleženci timov z vidika legalnostiin legitimnosti praviloma nimajo dostopa do (vseh) občutljivihosebnih podatkov, zaradi česar dodatni problem predstavljaprav posredovanje celotnega zapisnika o timski obravnavivsem naslovnikom (institucijam, katerih predstavniki so biliudeleženi v timu). Zapisnik naj bo sestavljen le v delih, ki senanašajo na neko institucijo in o njenih (novih) zadolžitvah, izvirnikpa naj hrani sklicatelj, katerega sme dati zgolj upravičeniminstitucijam.Pomembna ugotovitev je, da morajo biti timi izrazito strokovni,predvsem pa učinkoviti. Izvedba dogovorov mora biti izvedljivain sprejemljiva za vse. Pravila timske obravnave morajobiti znana vsem udeležencem vnaprej (tudi pričakovanja, cilji).ETIKA V STROKOVNEM TIMUEna od možnih rešitev so lahko prav skupna etična načelaza korektno delovanje v strokovnih timih. Upoštevaje posebejizpostavljena priporočila, lastne izkušnje in opažanja pri obravnavinasilja v družini ter ugotovitve iz raziskave, so navedenanačela, ki naj vsem udeležencem v multidisciplinarnih pristopihzagotovijo oporo; kot skupno vodilo v medsebojnem sodelovanju,delovanju, preiskovanju, ukrepanju in spoštovanju.Načela bi lahko postala ena od možnosti za oblikovanje etičnegakodeksa udeležencev tovrstnih obravnav. Kot najprimernejšaso lahko sledeča etična načela:a) Načelo zakonitosti− Vsi udeleženci timske obravnave imajo pravico in dolžnostravnati se po ustavi, zakonih in drugih pravilih, skladno znjihovimi resornimi pristojnostmi.− Udeleženci timske obravnave se še posebej zavedajo svojeodgovornosti, kot tudi svojih zakonskih in etičnih možnostiin obveznosti, ki jih imajo v primerih, ko zaznavajo ali prijavljajokakršnokoli obliko zlorabe ali nasilja v družini nadotroki, ženskami, starostniki in nad tistimi skupinami ljudi,ki so bolni, poškodovani ali kakorkoli onemogočeni v vsakdanjihopravilih, značilnih za zdravega človeka.b) Načelo strokovnosti− Vsak udeleženec timske obravnave deluje po pravilih stroke,iz katere izhaja njegova vloga; pri tem pa zna prepoznatiznake nasilja in zlorabe, jih odkrivati, o njih obveščatioziroma seznanjati pristojne organe ter jim zagotoviti potrebnopomoč in sodelovanje.− Vsak udeleženec timske obravnave se zaveda, kaj je njegovodelovno področje, pozna svoje zadolžitve, vlogo infunkcijo; svoje naloge opravlja strokovno in zakonito, pritem pa naj ne posega v delovno področje drugega strokovnjaka,razen če je to potrebno za dosego ciljev timskeobravnave.− Vsakdo, ki sodeluje pri timski obravnavi, ima osebne, socialnein strokovne kompetence, in tudi reference, ob tempa še posebej sprejema pomen načela o varovanju integritete.c) Načelo vzporednostiKer je nasilje v družini kompleksen in večplasten pojav, sevsi udeleženci timske obravnave zavedajo, da v zvezi z zaščitožrtev in varovanjem koristi otrok praviloma potekata vsaj dvarazlična uradna postopka.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTEXPERT CONTRIBUTIONSč) Načelo učinkovitostiUdeleženci timske obravnavedelujejo ažurno, dejavno,konstruktivno, proaktivno,spretno in zavzeto,izmenjujejo mnenja, razčiščujejodileme, poslušajodrug drugega, ob tem se neizogibajo novim zadolžitvam,ki zanje predstavljajole nove izzive v življenju indelu; zato so učinkoviti.d) Načelo zaupnostiUdeleženci timske obravnavezadržijo zase, karso izvedeli na timski obravnavi,in se vedno izogibajopogovorov ali izmenjaviinformacij z nepristojnimiosebami o konkretni osebi,situaciji ali dogodku, ki sokakorkoli povezani z nasiljemv družini ali o drugiobravnavani tematiki. PravŽrtev nasilja je lahko vsakdo, ne glede na izobrazbo, versko prepričanje, socialno okolje; žrtve so lahko otroci, ženske, starostniki,invalidi, tudi moški.FOTO: Darko Brenkotako se izognejo pogovoru z osebo, ki ji je potrebna pomoč (žrtev,otrok, skrbnik), o dogovorih na timski obravnavi, če ni bilotako dogovorjeno na timski obravnavi. Izjema od tega načelaje možna le v primeru, ko bi molk pomenil škodovanje koristimotroka ali žrtve.e) Načelo etičnostiVsak udeleženec timske obravnave skrbi za spoštovanje inupoštevanje njemu lastnih poklicnih etičnih norm (kodeks) inza svoje delovanje v timski obravnavi ne pričakuje zaslužka.f) Načelo varovanja integriteteUdeleženci timske obravnave razumejo, da se:− širša oblika načela nanaša na udeležence timskih obravnav,ki sprejemajo visoko stopnjo spoštovanja, enakovrednosti,enakopravnosti, kulture obnašanja, pobud in resne oziromakonstruktivne kritike med udeleženci, kot tudi zaupanjev njihovo medsebojno sodelovanje;− ožja oblika načela nanaša na žrtve in sprejemajo dejstvo,da žrtev ne more biti kriva za nasilje ali zlorabo, marveč tisti,ki je povzročil nasilje ali zlorabo.g) Načelo kolektivnostiUdeleženci timskih obravnav se na skupnih področjih odločajoskupaj, ob tem pa sklepajo tudi dogovore o skupnemukrepanju (ožje načelo); vsak izmed udeležencev pa nastopi inukrepa v okviru svojih pristojnosti (širše načelo).h) Načelo interakcije− Vsakdo lahko predlaga sklicatelju timske obravnave, koganaj se povabi k prvemu srečanju; sklicatelj oziroma vodjatimske obravnave pa poskrbi, da so na timsko obravnavovabljeni vsi tisti, ki lahko s svojim znanjem, pristojnostmi,poznavanjem razmer in drugimi pomembnimi okoliščinamipripomorejo k želenemu cilju (zaščita žrtev, varstvokoristi otrok, varovanje premoženja, rešitev stanovanjskestiske ipd.).− Udeležba na timski obravnavi naj se oblikuje tako, da bozagotovljena čim višja raven aktivnega, reaktivnega ali proaktivnegapristopa udeležencev glede na obravnavani primer.− Udeleženci timske obravnave razumejo, da delovanje vtimski obravnavi pomeni tudi njihovo prilagodljivo udejstvovanje(novi udeleženci naj vstopajo in izstopajo v timskoobravnavo zaradi izvedbe posamezne naloge), kot tudidostopnost za vnovični povratek v timsko obravnavo, če bibilo to treba.− V timski obravnavi naj ne bo prisotna oseba, ki je v vlogipriče, žrtve, otroka ali druga oseba, ki je čustveno, materialno,psihično ali kako drugače povezana z obravnavanimposameznikom, razen če je to nujno.i) Načelo meta-pogledaVsak udeleženec timske obravnave si s svojega strokovnegavidika prizadeva opraviti vpogled v njegovo in skupnoopravljeno delo, delovanje in sodelovanje v timski obravnavi.Če ugotovi morebitne vrzeli, pomanjkljivosti, napake, izboljšave,sugestije ali alternativne rešitve, o tem seznani vodjo timskeobravnave ter tako upošteva načelo strokovnosti. Ob temima vsak udeleženec timske obravnave pravico evalvirati svojoudeležbo na timski obravnavi ter ugotovitve predstaviti z namenomizboljšanja skupnega delovanja (za izobraževanje).j) Načelo multidisciplinarnostiVsak udeleženec timske obravnave takoj prepozna svojdelež nalog in svoj doprinos k reševanju problematičnega primeraskupaj z ostalimi strokovnjaki.k) Načelo izobraževanja− Udeleženci timske obravnave se udeležujejo različnih seminarjev,simpozijev, okroglih miz, usposabljanj in izobraževanj,da bi izboljšali svoje storitve. Z enakim namenomposredujejo tudi ugotovitve iz evalvacij timskega obravnavanjaprimerov in lastnih izkušenj manj izkušenim kolegomter drugim strokovnjakom.letnik LVII/št. 2/200937

STROKOVNI PRISPEVKI− Vsak udeleženec timskih obravnav naj se po svojih najboljšihmočeh in zmožnostih udeležuje različnih oblik izobraževanjas področja nasilja v družini in multidisciplinarnegadelovanja; pri njegovem prizadevanju za izobraževanjeuživa podporo svojih sodelavcev in organizacije, ki jo predstavljana timskih obravnavah.SKLEPVse institucije si morajo prizadevati, da bodo tudi na področjunasilja v družini čim bolj strokovne in učinkovite, enakopa mora veljati tudi za timske pristope. V timski obravnavimorajo biti pravila sodelovanja znana vsem udeležencemvnaprej, zlasti kakšna so pričakovanja udeležencev od drugihudeležencev in kaj se od vsakega udeleženca posebej pričakuje.Znani morajo biti tudi cilji timske obravnave, ki morajobiti jasno in nedvoumno zastavljeni, hkrati pa naj bi udeležencitima spoznali tudi pristojnosti, možnosti in omejitve drugdrugega. Strokovni delavci naj bi se udeleževali tudi skupnihusposabljanj, saj gre pogosto za obravnavanje najbolj ranljivihskupin ljudi, ki nujno potrebujejo strokovno pomoč, zaščito invarnost. Nikakor pa ne gre spregledati tudi morebitnih etičnihdilem, ki na timskih obravnavah nastajajo. Udeleženci naj jihpredstavijo vsem udeležencem tima.Na področju nasilja v družini in pri multidisciplinarnem timuje slaba stran delovanja izguba časa zaradi različnih razprav,nejasno razmejene odgovornosti, odtujitev od problemov,pa tudi (občasne) vedenjske težave (nekaterih) članovtimskih obravnav, sekundarno pa tudi neizvajanje sprejetih(kompromisnih) dogovorov.Nekateri avtorji omenjajo tudi negativni vpliv na sâmo delotima, pojav iluzij pri posameznikih (znotraj tima), stereotipov,neranljivosti (sprejemanje večjih tveganj) in moralnosti (ovsem, kar tim stori, da je etično in moralno); soglasnosti (napačnoprepričanje, da se vsi o vsem strinjajo); samocenzuriranja(olepševanje problema, prikazovanje manjšega problemaod dejanskega); direktnega pritiska na člana tima, ki se ne strinja;omenjajo kolektivno racionalizacijo (ko se o neki stvari zdiproblem, da pomeni preveč stroškov); preprečevanje dostopaneugodnih informacij za tim in zadovoljevanje lastnih interesovprek nagrad (posledično tudi statusa v neki instituciji)(Newstorm, Davis, 1993; Gatewood, Taylor, Ferrell, 1995).Menim, da morajo biti postavljena vsaj zgoraj predstavljenaetična merila za kakovostno delo vseh udeleženih institucij.Da bi se izognili pomislekom drugih avtorjev, bodo poleg etikeh kakovosti gotovo pripomogla tudi že težko pričakovana navodila(protokoli) za delovanje sleherne organizacije na področjunasilja v družini.VIRI IN LITERATURAGatewood, R. D., Taylor, R. R., Ferrell O. C. (1995). Management,Comprehension, Analysis and Application. Chicago, RichardD. Irwin & Austen Press.http://webct.doba.si (23. 7. 2007).Kazenski zakonik, KZ-1, (Uradni list R Slovenije, št. 55/2008,66/2008 popr.).Klančnik, A. T. (2007). Delovanje strokovnih timov pri obravnavinasilja nad otroki in v partnerskih odnosih pred uvedbokazenskega postopka. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza vMariboru, Fakulteta za varnostne vede.Klančnik, A. T. (2008). Skupna načela kot možnost za korektnodelovanje strokovnih timov pri obravnavi nasilja v družini(neobjavljeno delo).38VArNOSTLipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana, Gospodarskivestnik, d.o.o.Newstorm, W. J., Davis, K. (1993). Organizational BehaviourIX. New York: McGraw-Hill.Priporočilo ES št. R (1985) 4 o nasilju v družini. https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=604990&SecMode=1&DocId=-686100&Usage=2 (18. 3. 2008).Priporočilo ES št. R (1990) 2 o družbenih ukrepih v zvezi z nasiljemv družini. https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServle-t?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=5-69827&SecMode=1&DocId=589942&Usage=2 (18. 3. 2008).Priporočilo št. R (1993) 2 o zdravstveno-družbenih vidikih zlorabeotroka. https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=617261&Site-=CM&BackColorInternet=9999CC&BackColorIntranet=FFBB5-5&BackColorLogged=FFAC75 (18.3.2008).Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ZPND (Uradni list RSlovenije, št. 16/2008).Zakon o varstvu javnega reda in miru, ZJRM-1 (Uradni list RSlovenije, št. 70/2006).OPOMBE1Prispevek je izvleček pomembnejših, še vedno veljavnih ugotoviteviz avtorjevega diplomskega dela Delovanje strokovnih timovpri obravnavi nasilja nad otroki in v partnerskih odnosih pred uvedbokazenskega postopka, ki jo je avtor z odliko zagovarjal 3. 12. 2007 naFakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Mentor diplomskegadela je bil izr. prof. dr. Gorazd Meško.2Kaznivo dejanje: 191. člen (Nasilje v družini) pravi: (1) Kdor v družinskiskupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače bolečeali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenjeali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodogibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kakodrugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja vskupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2)Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšnidrugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) Če je dejanje iz prvega odstavkastorjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugitrajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano,se storilec kaznuje z zaporom do treh let.3Prekršek »nasilje v družini« sicer ne obstaja, tako je poimenovanzaradi razumljivosti. Govor je o četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1, kise povezuje s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena. 6. člen(Nasilno in drzno vedenje) pravi: »(1) Kdor izziva ali koga spodbuja kpretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podobennačin ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutekponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje zglobo od 250,38 evrov (38/100) do 500,75 evrov (75/100). (2) Kdorkoga udari, se kaznuje z globo od 333,83 evrov (83/100) do 625,94evrov (94/100). (3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 417,29 evrov(29/100) do 1.251,88 evrov (88/100). (4) Če so prekrški iz prejšnjihodstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerjuali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu alizunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti,krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu,rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, kiživi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globood 625,94 evrov (94/100) do 1.251,88 evrov (88/100).«4Sicer menim, da je treba vse primere nasilja v družini predvsemzaznavati kot kazniva dejanja in šele po končni razjasnitvi okoliščinposameznega primera, življenjske zgodbe, če ne gre za kaznivo dejanje,obravnavati kot prekršek, če so za to izpolnjeni formalni in materialnipogoji (zastaranje, določenost v zakonu ipd.).5http://webct.doba.si (23. 7. 2007).6Navajam le merodajne ugotovitve, zastarane ali sedaj neveljavnesem izpustil.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTEXPERT CONTRIBUTIONSGlobalna mobilnost delovne silein njeno pravno varstvoBojan Kos, SD PU KranjSodobne usmeritve, kot so globalizacija, konkurenca, učinkovitost, dobiček, privatizacija, so mantre zdajšnjega časa.Toda ali se za nevtralnimi pojmi ne skrivajo zgolj koristi majhnega dela bogatih v majhnem delu bogatega sveta? Skupajs povečano konkurenco naj bi bil globalni trg temelj gospodarske rasti, novih priložnosti za zaposlovanje, nekakšnomagično zdravilo za reševanje vseh drugih problemov, alternativa socialni državi ter javnemu financiranju zdravstva,šolstva in socialni varnosti.Apetitom svetovnega trga, ki se kažejo predvsem v večanju gospodarske moči držav v posameznih regijah sveta, sleditudi Evropska unija, ki z globalnimi povezavami in širjenjem svojih zunanjih meja ne stremi zgolj k zagotavljanju odprtostiEvropskega prostora za globalno konkurenčnost, ampak tudi k uresničevanju vizije prostega pretoka blaga, storitevin delovne sile na evro območju. Zagotavljanje prožnosti trga delovne sile pa je zaradi le navideznega reševanjaproblemov najšibkejša točka uresničevanja vizije odprtega trga, ki v današnjih okoliščinah prinaša le lažje odpuščanje,zniževanje plač, socialne varnosti ter drugih pravic zaposlenih (Mencinger 2006, 1).GLOBAL MOBILITY OF THE LABOUR FORCE AND ITS LEGAL PROTECTION / Contemporary trends, such as globalization, competition,efficiency, privatization and other modern trends, are novelties of current time. But this raises the question, are this neutral terms onlybenets of a hidden wealthy part in a small part of the rich world? Together, with increased competition, global market should be thecornerstone of global economy growth, new employment opportunities, a kind of magic thing to solve all other problems, an alternativeto the welfare state, and foundation for education and social security.European Union follows the appetites of a global market, that is mainly reected by increasing economic power of countries in a variousregions of the world. European Union exercises that with global connections and self expansion of its external borders, not only for ensuringthe openness of the European space for global competitiveness, but also to achieve the vision of freedom for transporting goods,services and workers in the Euro area. The weakest point of realising and providing this vision is virtual problem solving. This is beingshown in easier workers dismissal, reductions of wages, social security and other rights of employees.MOBILNOST DELOVNE SILEMigracijska gibanja, kot iskanje zaposlitvev drugih državah, so v preteklostiže bila. Prisotna so bila že v nekdanjiJugoslaviji, z razliko, da je bilo takrataktualno predvsem zaposlovanje našihdelavcev v tujini, medtem ko zaposlovanjatujcev pri nas skorajda ni bilo.Gibanje migracij v Slovenijo in iz nje jez razpadom nekdanje Jugoslavije popolnomapresahnil, obnovil pa se je spolnopravnim članstvom v Evropskiskupnosti sedemindvajseterice.Z utrjevanjem čezmejnega sodelovanjain razvoja posameznih regij Evropeje potrebna mobilna delovna sila, kije v smislu menjave delovnega mesta,dejavnosti in poklica ekonomsko utemeljena,če ostaja visoka mobilnost kapitala,ki se seli v tiste dejavnosti, ki sotehnološko najbolj prebojne in tiste, kiimajo najvišjo stopnjo rasti produktivnostidela. Hitro prestrukturiranje proizvodnihin tehnoloških kapacitet in hitroprilagajanje na spremembe v okoljuzahtevajo visoko mobilno delovno silo(Jerovšek 1982,45).Mobilnost delovne sile, tako na nacionalnemkot evropskem nivoju, se širiletnik LVII/št. 2/2009tako geografsko kot poklicno, saj se zmobilnostjo odpravljajo različni administrativni,pravni in miselni okviri z namenom,da bi evropski trg dela postal boljgibljiv, bolj odprt in hkrati tudi bolj učinkovitz ekonomskega vidika. Posledičnose to kaže v večji prilagodljivosti podjetij,specializaciji na delovno intenzivnepanoge v posameznih državah, večjikonkurenčnosti domačih podjetij, višjistopnji zaposlenosti, novih priložnostihin večji stopnji socialne povezanostiudeleženih držav, ki z iskanjem sinergičnihučinkov krepijo mednarodno sodelovanje.Mobilnost delovne sile ima takodvojni pomen: gospodarski in osebni,saj ni možno, da se organizacija prilagoditržnim nihanjem in tehnološkimspremembam brez pritokov in odtokovdelovne sile in brez interne alokacije delovnihresursov. Po drugi strani pa omogočadelovna mobilnost posameznikomkarierni razvoj, ki se kaže v višji plači, samoaktualizaciji,osebnem dosežku in zadovoljstvu.Posledično so posameznikibolj motivirani za delo in njihov prispevekje večji (Svetlik 1997, 2).Širitev delovnega prostora na evroobmočje in zagotovitev proste mobilnostidelovne sile pa je v prvi vrsti zahtevalaprilagoditev delovno-socialnezakonodaje držav članic povezave, kimora biti na enak način in pod enakimipogoji zavezujoča za vse članice povezave.Prilagoditev se je nanašala naureditev pravne regulacije, zakonodajein ukrepov, ki se kot učinek kažejo vstrategijah nadzora, kontrole in uskladitvizakonodaje, ki ureja področje delovnihrazmerij in zaposlovanja tujcev.Z dogovorjenimi ukrepi in pogoji so sedržave članice povezave zavezale, dabodo skladno z mednarodnimi akti inpogodbami tujcem omogočile izrabovseh pravic in obveznosti, izhajajoč izdelovnih razmerij, z izjemo tistih, ki jihimajo skladno z ustavo le državljani matičnihdržav, v kateri tujec dela.POLITIKA ZAPOSLOVANJAProst pretok oseb je ena izmed štirihtemeljnih svoboščin, ki jo zagotavlja pravoskupnosti EU. Medtem ko je za državečlanice trg dela sproščen (razen članic, kiuveljavljajo prehodno obdobje), vsakadržava samostojno predpisuje pogojein možnosti za zaposlovanje tujcev, obpredhodni vključenosti v sistem strategijeprilagajanja socialnih pravic.39

STROKOVNI PRISPEVKIDržave članice Evropske unije v sodelovanjus povezavo tako zagotavljajoizvajanje socialne politike, ki zaposlenimin samozaposlenim zagotavljajodoločene standarde in zaščito, ki zadevajodelovni čas, varstvo pri delu, omejitve,zaščito ob prevzemih podjetij, zaščitozaradi nesolventnosti delodajalcater druge pravice in obveznosti, ki izhajajoiz delovnih razmerij. V ta namenje Evropska unija leta 1995, v španskemBilbau, ustanovila Evropsko agencijoza zdravje in varnost pri delu, ki je pristojnaza zagotavljanje najnižjih standardovzdravja in varnosti pri delu terza izvajanje ukrepov za preprečevanjetveganja pri delu, odpravo dejavnikovtveganja in nezgod pri delu ter informacijein svetovanje zaposlenim in njihovimpredstavnikom.V Sloveniji je izvajanje socialne zakonodajepravno regulirano že v UstaviRepublike Slovenije, ki določa (U.l. RS, št.33/91, 69/04,), »da imajo tujci v Slovenijiv skladu z mednarodnimi pogodbamivse pravice, zagotovljene s to ustavo inzakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustaviali po Ustavi in zakonih samo državljaniSlovenije« (13. člen). Prav tako je vUstavi Republike Slovenije v 49. členu(Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00,43/03, 69/04), ki govori o svobodi dela,navedeno, da je vsakemu pod enakimipogoji dostopno vsako delovno mesto,medtem ko je v 79. členu navedeno, daimajo v Sloveniji zaposleni tujci in članinjihovih družin posebne pogoje, ki sodoločeni z zakonom.Za ureditev delovnopravnega statusatujcev je državni zbor v letu 2006sprejel Zakon o zaposlovanju in delutujcev, s katerim se primarno določajopogoji, pod katerimi se lahko tujec zaposliali dela v Republiki Sloveniji, če zmednarodnimi sporazumi ni drugačedoločeno (1. člen, Zakon o zaposlovanjuin delu tujcev Uradni list RS, št. 76/2007).Država je s tem uvedla omejitev številatujcev na trgu dela s tem, da je določilanajvišje število tujih delavcev, t. i. kvotodelavcev (5. člen ZZDT, Uradni list RS, št.76/2007), zakonsko je regulirala svojovlogo pri urejanju obsega zaposlovanjatujcev, celovito pokrila vse dejavnostidelavcev, diferencirala delovna dovoljenja,določila obveznost prijave začetkain konca dela, uredila kazenske sankcijein nadzor, določila prioritete pri zaposlovanjutujcev in opredelila vlogo sindikatov,ki skrbijo za zaščito delavcev.V marcu 2007 (114. redna seja VladeRS, 22. marca 2007) je vlada sprejela šepredlog Zakona o spremembah in dopolnitvahzakona o zaposlovanju in delutujcev (Uradni list RS, št. 52/2007). Sspremembami in dopolnitvami zakona40o zaposlovanju in delu tujcev so, po navedbahvlade, odpravljene administrativneovire pri pridobivanju delovnihdovoljenj, ki jim jih s spremembamipodzakonskih aktov ni uspelo v celotiuresničiti. Postopki pridobivanja dovoljenjnaj bi se tako skrajšali. Ob pripravisprememb in dopolnitev sta dodana šedva vsebinska sklopa sprememb, in siceruskladitev z zakonodajo EU in odpravapomanjkljivosti veljavnega zakona.Poleg ustave in omenjenega zakonapa je pri urejanju zaposlovanja in delatujcev treba upoštevati tudi določiladrugih predpisov, pravilnikov, uredb inna njihovi podlagi izdanih podzakonskihaktov, saj imajo tujci načeloma žepo ustavi enake pravice in dolžnosti kotdomači delavci, razen če Zakon za tujcedoloča posebno ureditev.DRUŽBENA REGULACIJAPodobno kot v drugih državah imigracije,je tudi slovenska zakonodaja natem področju zagotovila prioritetno zaposlovanjedomačih delavcev, zaposlovanjetujcev pa le v primeru, ko zaposlitevoziroma za delo ni na razpolago domačihdelavcev (interno gradivo službeza zaposlovanje tujcev; Šepec, 2006).V skladu z migracijsko politiko in obupoštevanju stanja in gibanja na trgudela se skladno z Zakonom o zaposlovanjuin delu tujcev (UL RS, št. 76/2007,UPB2), v okviru zagotavljanja učinkoviteregulacije trga delovne sile, letno določikvota delovnih dovoljenj, s katero državakot eden izmed partnerjev tripartitnegasistema regulira trg delovne sile vSloveniji. »Pri kvotah, ki jih vlada določiza posamezne namene, se določijo prioritetena podlagi določenega vrstnegareda« (6. člen, ZZDT).Kvoto vladi predlaga minister, pristojenza delo, v soglasju z drugimiministri, pristojnimi za posamezna področjadejavnosti, ob predhodni pridobitvimnenja pristojnih zbornic inreprezantativnih sindikatov na ravni države,vanjo pa niso všteti tujci, ki imajona podlagi sporazuma z EU enak statuskot državljani RS, tujci, za katere s temzakonom niso predpisana delovna dovoljenja,tujci z osebnim dovoljenjemin poslovodni delavci. Kvota skupno nesme presegati 5 % aktivnega prebivalstvaRS po podatkih Urada za statistikoRS. Letos je v Sloveniji možno zaposliti24.600 tujih delavcev.VArNOSTVLOGA SINDIKATOVČlanstvo v sindikatih je svobodno napodlagi Konvencij MOD št. 98 o uporabinačel o pravicah organiziranja in kolektivnegadogovarjanja (1949) in KonvencijiMOD št. 87 o sindikalni svobodiin varstvu sindikalnih pravic (1948).Članstvo v sindikatu delavcem iz drugihdržav članic zagotavlja Uredba št. 16-12/68. Sindikatom je zelo pomembno,da bi se čim večje število delavcev, kiprihajajo na delo v Slovenijo, včlanilo vrazlične sindikate.Ob povečani mobilnosti delovne silenamreč prihaja do kršitev in različnihvrst izsiljevanja in nepravilnosti, v odvisnostido delavcev, pojavljajo se kršitvepri pogodbah o zaposlitvi in drugenepravilnosti v škodo zaposlenih,večkrat izkoriščanih delavcev, ki zaradisvojega statusa pristojnim službam neprijavljajo nepravilnosti, saj se bojijo zasvojo eksistenco. S tem ko bi bil delavecvčlanjen v sindikat, bi lahko poročalo dogajanju v organizaciji, sindikatipa bi lahko ustrezno ukrepali, saj ravnoslednjim primanjkuje informacij o aktualnemdogajanju na trgu delovne sile,s katerimi bi lahko ukrepali proti delodajalcem.Velika večina tuje delovne sile, napotenena delo v Slovenijo, dela prekozaposlitvenih agencij, ki ponujajo delavceza celo vrsto različnih del. Delodajalec,na tak način najame delovno silood agencije, ki predstavlja ponudnika,delavci so zgolj sredstvo za opravljanjedela. Agencija na tak način delodajalcuomogoči poceni in relativno kvalitetnodelovno silo, kaj in kako se dela z delavcipa, ko kaže, nikogar ne zanima.Zakon sicer skuša odpraviti nepravilnostiz različnimi ukrepi, vendar spretnidelodajalci in agencije vedno najdejoprimerno pot, ki je največkrat v škododelavcu. Želja sindikatov je tudi, da bise preverjalo, ali je delodajalec plačevaldelavce v skladu s kolektivnimi pogodbamidejavnosti, ali je spoštoval delovnopravnozakonodajo in ali se je držalomejitev in določb, ki jih predpisuje zakon.To preverjajo inšpektorji za delo, kiimajo v okviru svojih pristojnosti možnostin dolžnost ukrepati v primerih kršitevdelovnopravne zakonodaje.EUROPASSKer se vsak dan srečujemo s kršenjempravic in svoboščin, ki izhajajo izdelovnih razmerij, in v želji, da bi posameznikompomagali do učinkovitejše incelovitejše predstavitve znanj in sposobnosti,delodajalcem pa omogočili lažjipregled nad kandidati, je bila 15. decembra2005 na evropski ravni sprejetaOdločba o enotnem okviru Skupnostiza preglednost kvalifikacij in usposobljenosti(Europass) (Uradni list EU, št. L390/6).letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTOdločba uvaja sklop dokumentov,ki omogočajo pregleden zapis znanjin izkušenj, pridobljenih v času izobraževanja,z delovnimi izkušnjami ali vprostem času. Dokumente Europassa,ki so standardizirane oblike in imajoskupen logotip, je mogoče pridobiti v32 evropskih članicah (EU, EGS, državekandidatke). Pošiljati in hraniti jih jemogoče tako v elektronski kot tiskaniobliki, uporabnikom pa zagotavljajopomembne prednosti. Mednje sodijostandardiziranost oblik zapisov, beleženjeformalnega in neformalnega znanjain izboljšano komunikacijo z delodajalciin izobraževalnimi ustanovami.SOCIALNO PARTNERSTVOV moderni družbi socialni dialogustvarja pogoj za stabilno gospodarstvoin uravnoteženo socialno varnostprebivalstva in je običajen način komunikacijemed partnerji. Tega se zavedatudi Slovenija, kjer se je v zadnjemdesetletju še posebej okrepil in zaživeltripartitni dialog. V njem kot partnerjisodelujejo sindikati, delodajalci in vlada,ki so združeni v okviru Ekonomskosocialnegasveta. ESS ni organ, vključenv formalno strukturo ustavnih institucij,ampak deluje na podlagi sporazumamed socialnimi partnerji. Ustanovljenje na podlagi posebnega Dogovora opolitiki plač za leto 1994 in igra zelo pomembnovlogo pri uspešnem razvojunaše države (Združenje delodajalcevSlovenije, 2008).ZAKLJUČEKPraksa v državah udeleženkah mednarodnemobilnosti delovne sile je pokazala,da je mobilnost delovne sile siceručinkovit ukrep za zviševanje produktivnostiin življenjskega standarda tersredstvo, ki udeleženkam omogoča pridobivanjekonkurenčne prednosti. Vendarpa se ta učinkovitost, ki je posledicaglobalizacije in razvoja sodobne družbe,navezuje le na velike dobičke podjetij, vkaterih so tujci zaposleni, pade pa podtežo kršenja delovnopravne zakonodaje,kar posledično vodi v izkoriščanjeposameznikov, ki so tako postali najboljizkoriščan delovni razred v Evropi.Slovenska zakonodaja ima urejensistem zaposlovanja tujcev in večinomadobro pokriva to, sicer kompleksnodelovno področje. Sočasno z ureditvijodelovnega področja pa je izvajanje pravnodoločenih predpisov treba pospeševatiin tako posledično zagotavljatifleksibilnejše ukrepe na vedno ostrejšegospodarske razmere. Na podlagi tegaje treba uvajati ukrepe za spodbujanjeuravnotežene zastopanosti organizacijsocialnih partnerjev, drugih združenjin nevladnih organizacij, ki bi s svojimtvornim delovanjem pripomogli k učinkovitipreventivni akciji odpravljanjaneenakopravnosti na področju delovnihrazmerij. Nujen pogoj za uspešensocialni dialog pa je tudi jasen in sistemskokonsistenten in z mednarodnimi inustavnopravnimi standardi usklajenzakonodajni okvir tako imenovanih kolektivnihdelovnih razmerjih. Le s pravomero dejavnosti in ukrepanja bi socialnipartnerji izboljšali razmere na trgu delovnesile in vsaj v določeni meri zmanjšaliočitno neenakopravnost delavcev intako zagotovili spoštovanje temeljnihčlovekovih pravic, svoboščin in zagotovilizadovoljivo pravno varstvo udeležencev.EXPERT CONTRIBUTIONSLITERATURA:Bešter, R. /etal/ (2003). Migracije,globalizacije, EU. Mirovni institut za sodobnedružbene in politične študije,Ljubljana.Jerovšek, Janez (1982). Mobilnostkadrov in gospodarstvo. Univerzum,Ljubljana.Mencinger, Jože (2006). Mantrezdajšnjega časa. Pravna praksa 25/727(4): 1.Svetlik, Ivan; Gnidovec, Meta; IlićBranko (1997). Status and job mobilityof labour in Slovenia. Ekonomska fakultetaUniverze v Ljubljani, Ljubljana.Pravni viriUstava Republike Slovenije, Uradni listRS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 69/04.Prečiščena različica Pogodbe o Evropskiuniji. Uradni list EU, št. C 115/13.Zakon o zaposlovanju in delu tujcev.Uradni list RS, št. 76/2007.Zakon o delovnih razmerjih. Uradni listRS, št. 42/2002.Zakon o spremembah in dopolnitvahZakona o delovnih razmerjih (ZDR-A). Uradnilist RS, št. 103/2007.Drugi viriPobuda EUROPASS: http://www.europass.si/pobuda_europass.aspx.Zelena knjiga o pristopu EU do urejanjaekonomske migracije. http://ec.europa.eu/.Interno gradivo službe za zaposlovanjetujcev; Šepec, (2006).Kresal, Šoltes, K. Pravna razmerja medpredstavniki delavcev in vodstva:http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID060114.doc (3 . 5. 2008).Bojan Geršak, SKP PULjubljanaMednarodni terorizem globalnihrazsežnosti: vzroki za njegov pojavin kako ga presečiPo političnih spremembah po koncu hladne vojne so pričakovanja o varnem svetu zaradi globalizacije kmalu skopnela.Svet se je moral soočiti z različnimi mednarodnimi tveganji. Napetosti med civilizacijami so dobile nove razsežnosti spojavom islamskega fundamentalizma in »mega« terorističnih napadov. Razumevanje motivov nastanka tega je zelokompleksno. Napadi islamskih skrajnežev so opozorili na stranske učinke globalizacije in vzbudili dvome v njene stalnopoudarjene pozitivne učinke. Agresivnost teh skrajnežev je prerasla v enega največjih varnostnih problemov sveta. Sevedapa ni edini, ki pretresa svet.Na terorizem globalnih razsežnosti vpliva spoznanje, da procesi globalizacije prinašajo različne posledice za posameznedele sveta. Globalizacija povzroča zaostajanje za tehnološkim stampedom, kakršnega diktirajo razvitejša gospodarstva,in sproža občutke ogroženosti pri družbah, katerih tradicija je naslonjena na lastno kulturo. Prizadeti to doživljajo kotletnik LVII/št. 2/200941

STROKOVNI PRISPEVKIVArNOSTfrustracijo in krivico ob svoji že itak splošni nerazvitosti, revščini in izkoriščanju. Ti procesi razkrajajo kulture in družbenesisteme tretjega sveta, še posebej islamističnega, razlike in nezaupanje pa postajajo vedno bolj izrazite. Globalizacijodojemajo kot gibalo nevidnega, nevarnega neokolonialnega reda in kot vzvod za imperialno izkoriščanje in nasilnoekspanzijo tujih vrednot in liberalnih nazorov, zahodnjaške kulture. Tako se soočamo na eni strani s posledicami širitveekonomske, politične in kulturne ekspanzije ter tehnološke premoči, na drugi strani pa z okoljem, ki ga označuje nerazvitost,revščina, družbena neenakopravnost in ki je nastalo na izključno religioznih fundamentalističnih principih, brezdemokratičnih pravic posameznika.GLOBAL TERRORISM: ITS CAUSES AND HOW TO COMBAT IT / Following the political changes after the Cold War, expectations of asafe world soon disappeared on account of globalisation. The world had to confront various international risks. Tensions betweencivilisations were given new dimensions with the onset of Islamic fundamentalism and ‘mega’ terrorist attacks. Understanding thisphenomenon and the motives behind it is very complex. Attacks by Islamic extremists represent the side effects of globalisation andgive rise to doubts about its constantly emphasized positive effects. The aggression of these extremists has become one of the biggestsecurity problems of the world.Global terrorism is inuenced by the fact that the processes of globalisation bring different consequences to different parts of the world.Globalisation causes some areas to lag behind the technological development dictated by developed economies and makes societieswhose traditions rely on their own cultures feel threatened. Those affected, who live in poverty and exploitation, nd it frustrating andunjust. These processes erode cultures and social systems of the Third World, especially in the Islamic world, and differences and mistrustare becoming more and more apparent. They perceive globalisation as a driving force of an invisible and dangerous neo-colonialorder and as a lever for imperial exploitation and violent expansion of foreign values, liberal views and Western culture. Thus on onehand we have the consequences of economic, political and cultural expansion and technological supremacy and on the other hand anenvironment characterised by underdevelopment, poverty, social inequality, which is based on exclusively religious fundamentalistprinciples without any democratic rights of individuals.Izvori nove kulture, ki spremljajo globalizacijo, prihajajo večinomaz Zahoda, in promovirajo višji življenjski standard, demokratizacijo,človekove pravice, moderno civilno družbo, sekularizacijoin potrošništvo. Islam sprejema zahodno kulturo kotsinonim ameriške arogance, izkoriščanja, neodgovornega individualizmain zahodnih razvad. V njej se počutijo kot subjekt modernizma.Doživljajo jo kot zahodno, predvsem ameriško težnjoza vzpostavitev dominacije in ustvarjanje profita.Seveda islamske države ne morejo ignorirati napredka in modernizacije.Globalizacija je imperativ časa in daje nov okvir mednarodniekonomiji in mednarodnemu sodelovanju. Nihče je nemore zavreti, kaj šele odpraviti. Vse to pa še ne pomeni, da moraglobalizacija potekati po zamislih neoliberalnih ameriških ekonomistov.Prav neoliberalni pristopi ustvarjanja profita, vpliva inpotreb po širitvi prostora ogrožajo kulturne obrazce njihovegatradicionalnega življenja, saj se preko globalizacije s širitvijo svojihgeopolitičnih in kapitalskih interesov promovira tudi zahodnimodel demokracije in kulture.42Islamska družba je drugačna od zahodnoevropske. Pripadnostreligiji je pomembnejša od pripadnosti državi. Islamskadediščina ni le religijski svet, so pa religiozne tradicije povezanez vero, ki deluje na emocionalnem področju. Zatoislam ni le religija in sistem verovanja, temveč civilizacija,ki je zrasla pod okriljem te religije. Islam temelji na idealupobožnosti, ki je v svojem pomenu povsem globalen. Teritorialnajurisdikcija je le kompromis. Islam kot širša kulturatudi ne ogroža Zahoda in ne moremo je omejiti le na islamskifundamentalizem. Islamski fundamentalizem je reakcija navse, kar prihaja iz zunanjega sveta in kar spodkopava njihovokulturo, religijo, vrednote, tradicije in politike. Karakteriziraga mit o vrnitvi k bogu, zavračanje določenih obliknapredka, interpretacija božjega prava in nasprotovanjepotrošniški kulturi. Skuša preprečiti transformacijo tradicionalnihstruktur v moderno prozahodno družbo. V prvi vrstise navezuje na obrambo svojega ozemlja, družbene ureditve,svoje kulture in tradicije ter življenjskega sloga. Odnosmed Zahodom in islamom je zato kulturno, religiozno, političnoin ekonomsko vprašanje. Jeza muslimanskega sveta jeusmerjena proti neoliberalni kulturi, ekonomski ekspanzijiin politični dominaciji.V sedanjem modelu ameriških neoliberalnih ekonomistov jenamreč središče ekonomskega konstituiranja trgovina, potrošnja,kapital ter finančne institucije kot servis kapitala. Osrednji interespostaja prostor, v katerem vidijo tržišče, izvor resursov in energije,potencial cenene delovne sile, izziv za plasiranje kapitala v cenejšoproizvodnjo, nakup nepremičnin itd., zato ima vgrajeno potrebopo širitvi na prostore drugih držav. Po njihovem lahko mednarodnekorporacije prosto kupujejo zemljo, nepremičnine, tovarne,banke, investirajo, odpirajo svoje postojanke po svetu itd.Za ameriške ekonomiste v pomembnih okoljih, kjer jim niuspelo postaviti prozahodne vlade, postaja nasilno širjenje tržiščastroškovno najcenejša oblika obvladovanja prostora in širitve.Če se bo to nadaljevalo, je samo vprašanje časa, kdaj bodo zapotrebe interesov transnacionalnih korporacij in mednarodnihkoncernov začeli spreminjati državne meje. V krogih radikalnejšihameriških ekonomistov se že razvija teza, da je vojna proti terorizmuekonomski instrument, ki ima le še politični okvir.S pozicije mednarodne varnosti je dokaj nejasno, kaj prinašaderegulirana ekonomska suverenost nacionalne države in vednovečja gospodarska in finančna moč tujega kapitala in korporacijv nacionalnih državah. Mednarodne korporacije ne kažejo zanimanjaza nacionalne interese, ne ščitijo socialne in pravne države,svobode itd. Zanima jih le stabilnost in varnost vložka kapitala inustvarjanje profita. Tam, kjer nastajajo konflikti, ki ogrožajo njihoveinterese, so pripravljeni z vojno ali s kriznim menedžmentomposredovati, da pridobijo oziroma umirijo bodoče tržišče. To sesedaj strokovno opredeljuje s stavkom “varnosti ni možno več zagotavljatina nacionalnih mejah.”Vsa ta vprašanja so povezana z nadaljnjo vlogo terorizma,varnostjo in stabilnostjo in svetovnim mirom v širšem smislu.Tem novim varnostnim izzivom se svetovna skupnost mora prilagajatiin jih hkrati presegati. Zato je vedno pomembnejše spoznanje,da v svetu obstajajo različne kulture in različni družbenisistemi, ki jih ni možno enostavno spremeniti in nasilno demokratizirati,temveč je treba upoštevati njihovo različnost.NARAŠČAJOČA GLOBALNA MOČ EKSTREMNIH ISLAMSKIHSKUPIN JE NOV VARNOSTNI IZZIV»Mega« teroristični napad na ZDA 11. septembra je dokončnospremenil naše poglede na terorizem. Ne zato ker se je zgodildobesedno pred kamerami kot nekakšen resničnostni šov,letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTniti zaradi njegove simbolike, ki je bila izredno velika. Ta napadje izraz nasprotij med Zahodom in islamom in je dejanje revanšizma.Z napadom na simbole politične, vojaške in gospodarskemoči so ZDA bile ponižane pred vso mednarodno skupnostjo.Hkrati pa je vsa svetovna javnost bila zgrožena nad naravo teganapada, doseženimi “mega” učinki, brutalnostjo nad civilnimprebivalstvom in nad izvajalci.Mednarodna razsežnost, število žrtev, simbolni izbor ciljevin povzročena škoda sporočajo, da dejanje Al Kaide ni več krikšibkih, temveč poziv radikalnih islamistov k sveti vojni. Čepravso napad organizirali nekdanji ameriški plačanci, ki so jih financiraleZDA za boj proti Sovjetski zvezi v Afganistanu, je presenetljivo,da so dejanje izvedli muslimanski pripadniki srednjegarazreda, izobraženci, ki so dobro poznali zahodno civilizacijo,saj so se nekateri celo šolali na Zahodu. Skrajneži, ki so organiziralinapad, so postali ikone “islamskih mučenikov” in ponosislamskega fundamentalizma.Za primerjavo učinkov vojne in mega terorističnega napadana ZDA kot ilustracijo v prid predpostavke, da je z »mega«terorističnim napadom možno doseči večje učinke kot z vojno,navajam: po terorističnem napadu 11. septembra v ZDAse samo škoda uničenja obeh stopnic v New Yorku ocenjujena 28 milijard ameriških dolarjev, ne računajoč pri tem človeškežrtve in posredno škodo. Ker vso neposredno škodo nimožno izmeriti, je možno kot primer prikazati, kako je ta prizadelavedno bolj globalno povezano svetovno skupnost naravni letalskega prevozništva. Samo zaradi razglasitve izrednihrazmer v ZDA in tridnevne prepovedi letenja v ameriškemzračnem prostoru je neto izguba letalskih prevoznikovZDA znašala 7,3 milijarde dolarjev (Aharoni, 2002:9). Številoletalskih potnikov je po napadih upadlo za 35 %, drugod posvetu pa za 20-25 %. Ameriško združenje letalskih prevoznikovje vlado takoj zaprosilo za 43 milijard dolarjev pomoči.Kljub temu je moralo devet največjih letalskih prevoznikov vZDA odpustili okoli 130.000 delavcev. V ZDA sta v letu 2001le dve nizkocenovni družbi Southwest in AirTrans imeli dobiček.Vse ostale so imele v letu 2001 in 2002 večmilijardneizgube, nekatere so morale v stečaj.Teroristični napad na ZDA je posledica ameriške ekonomske,politične, kulturne in humanitarne ekspanzije, njene tehnološkein ekonomske premoči. Opozarja na globalizacijo, ekspanzijoin izkoriščanje Zahoda ter preteklo delovanje ZDA zunajsvojih meja, ki so z lahkoto širile svoj vpliv in prisotnost. Slednjeni šlo v pozabo. Zato mnogi razumejo ta napad kot odgovor naširjenje ameriškega vpliva in ignoranco. Napad takšnih razsežnostiin njegova brutalnost sta pokazala, da novi mednarodni“mega” teroristični napadi lahko vplivajo na prodiranje Zahodav islamski svet.Iz istega razloga so škodo utrpele tudi letalske družbe posvetu. Da bi sploh dojeli razsežnosti izgub, je treba vedeti, dasvetovno letalsko prevozništvo obsega preko 700 letalskihdružb, povezanih z okoli 14.000 letališč in letnim prihodkomokoli 3.500 milijard ameriških dolarjev. Veliko teh je doživelohude pretrese. Morale so zmanjšati promet. Tudi zaevropske letalske družbe je bil padec povpraševanja na trguZDA boleč. Air France je imel 34-odstotno izgubo, Alitalijakar 48-odstotno British Airways 50-odstotno, KLM 47-odstotnoin Lufthansa 42-odstotno (Capeli, 2002:17). V stečajsta šli dve veliki družbi, in sicer belgijska Sabena, Swissair, kije že bil v nepremostljivih težavah, pa je 11. september njegovstečaj pospešil.letnik LVII/št. 2/2009EXPERT CONTRIBUTIONSPri terorističnih napadih z mednarodnimi razsežnostmi sezastavlja vprašanje, ali je “mega” terorizem islamskih skrajneževnovodobno globalizirano nadomestilo za vojno? Ali z njimiklasična vojna izgublja svoj pomen, je evropska izkušnja tradicionalneganačina vojskovanja preživeta? Je mednarodni terorizemglobalnih razsežnosti le preprost podaljšek vojne ali novkoncept nasilja, ki se kot novodobna metoda za dosego ciljevrazlikuje od vojne le po načinu intenzivnosti, trajanju, ustrojusovražnika brez suverenosti? Kako se temu zoperstaviti, kako gapreseči? Zakaj ima tolikšno moč in globalne mednarodne razsežnosti?S KAKŠNIMI OBLIKAMI TERORIZMA SE LAHKO SOOČIMO VEVROPIV prejšnjem stoletju je bil v mednarodnih odnosih terorizemobravnavan kot taktika šibkih proti močnim in kot orožje političnih,etničnih, revolucionarnih in drugih manjšin. Izvajale soga pretežno nacionalne teroristične skupine, ki niso napadalenedolžnega civilnega prebivalstva, vsaj v večjem obsegu ne. Stakšnimi terorističnimi napadi se je soočalo veliko držav. Srečevalismo se tudi z oblikami državnega terorizma.Terorizem danes predstavlja strateško grožnjo evropskimnacionalnim in globalnim interesom. Terorizem kot globalnagrožnja nima meja, deluje transnacionalno, izrablja globalizacijskeprocese, uporablja sodobne tehnološke dosežke in razvojinformacijske družbe. EU je že spoznala rušilnost takšnihdejanj v verigi »mega« terorističnih napadov v ZDA, Španiji inVeliki Britaniji. Spoznala je, da se tudi sama nahaja v interesnemobmočju islamskih ekstremistov in da je terorizem ena izmedključnih groženj globalni in evropski varnosti, ki zahteva skupnodelovanje in celovit dolgoročen pristop.Evropa se sooča z dvema valoma terorizma. Prvi, ki se dogajav nekaterih evropskih državah – po podatkih EUROPOLA(Terrorism Situation and Trand Report), obsega okoli 500 terorističnihnapadov letno – in na obrobju Evrope, ki ima za sedaj leposreden vpliv na evropsko varnost, ter drugim valom »mega«terorizma, ki ga spodbuja globalizacija.EU se postopno širi do meja zelo nestabilnih regij z različniminotranjimi in regionalnimi nasprotji ter konflikti na pomembnihstrateških regijah, v katerih se srečujejo globalni interesi najmočnejših.To je celoten Bližnji in Srednji vzhod, Črnomorski, Kaspijskiin Sredozemski bazen. V širšem smislu EU meji s področji disfunkcionalnihin konfliktnih družb, ki jo spremlja revščina, naraščajočaneperspektivnost, socialna izključenost, različni spori,notranja razklanost, etnična konfliktnost, gospodarski bankrotiitd. Ti konflikti uničujejo fizično in socialno infrastrukturo znotrajlastnih držav, spodbujajo ekstremizem, terorizem, kriminal. Spopadi,vključno s terorizmom, potekajo večinoma znotraj lastnegaozemlja in vsaj za sedaj še ne pljuskajo po Evropi. Postanejo lahkonevarni zaradi njene odvisnosti na področju energije, naravnihvirov, infrastrukturnih povezav na področju transporta, infrastruktureinformacijskih omrežij pa tudi na drugih področjih, kotje varnost naložb, investicij itd.Drugi val mednarodnega terorizma je novejši. Je odgovor navzorce izkoriščanja in dominacije 21. stoletja. Razlikuje se od dosedanjihpoznanih oblik terorizma po ideoloških vzgibih, načinudelovanja, stopnji razvoja, družbeni podpori, ki jo uživa, razsežnostiter po geopolitičnih izzivih, ki si jih zastavlja. Prepreden je zislamskim fundamentalizmom in nasilnim ekstremizmom. Predstavljagrožnjo vsem članicam EU, temelji na zavračanju kulturneglobalizacije in sprejetju zahodnih vrednot in modernizacije. V21. stoletju je postal nadnacionalen mednarodni problem globalnihrazsežnosti. Njegova globalizacija je potekala ob globalizacijigospodarstva in predstavlja nevarnost strateških razsežnosti.Opozarja na vedno večje poglabljanje revščine v tretjem43

STROKOVNI PRISPEVKIsvetu in stagnacijo v razvoju. Njegov glavni nosilec je ob obstojunekaterih manjših teroristična organizacija Al Kaida, njeni privržencipa se pojavljajo na vseh koncih sveta. Evropa, ki se je žesrečevala z notranjim, predvsem nacionalnim terorizmom, na izziveglobalnega delovanja islamskih terorističnih organizacij nibila pripravljena. Sprejetju prvih političnih smernic sledi pripravastrateških opredelitev za soočanje s terorizmom in vrsta konkretnihprotiterorističnih ukrepov.KAKO SO SE ZDA ODZVALE NA TERORIZEM GLOBALNIH RAZ-SEŽNOSTI44Al Kaida je razvila organizirano mednarodno mrežo z globalnimirazsežnostmi. Ima organizirano mrežo postojank vvseh muslimanskih državah, njene logistične baze in terorističnecelice za izvajanje terorističnih napadov pa so razporejenepo vsem svetu. V zahodnih državah ima organiziranomrežo spečih terorističnih celic. Tudi v Evropi, ki je v njihovistrategiji cilj terorističnih dejanj in izhodišče za terorističnenapade, je inltrirala oporišča tako imenovanih spečih terorističnihcelic. Te so bile do sedaj odkrite v Nemčiji, Italiji,Španiji, Veliki Britaniji in Belgiji. Prisotnost spečih celic brišemejo med domačim in mednarodnim terorizmom. Po ocenahnaj bi bilo v svetu usposobljenih okoli 18.000 “verskihmučenikov”, ki so razpršeni po vseh kontinentih, med 1500– 2000 naj bi jih imelo evropski potni list (Thieux, 2004:60).Teroristična mreža Al Kaida ima naslednje značilnosti: imazelo dodelane sisteme rekrutiranja, podprta je z zadostniminančnimi sredstvi, ima ekstremni versko-ideološki predznakin natančno izvaja urjenje in usposabljanje v organiziranihkampih. Ima široko podporo v islamskih množicah.Razvila je novo strategijo delovanja terorizma. Ta sloni namnožičnem uničevanju, uporabi neomajnega nasilja, povečanjuštevila smrtnih žrtev pri terorističnih napadih.III. poglavje Strengthen Alliances to Defeat Global Terrorismand Work to Prevent Attacks Against Us and Our Friends, TheNational Security Strategy of The USA, september 2002, stran5-7 (neuradni prevod):1. ... razbili in uničili bomo teroristične organizacije z direktnimiin kontinuiranimi aktivnostmi, z uporabo vsehelementov nacionalne in internacionalne moči. Naš neposredni,takojšnji fokus bodo teroristične organizacijeglobalnega dosega, teroristi in države, ki sponzorirajoterorizem ter uporabljeno orožje za množično uničevanjeali ga naznanjajo.2. ... obrambo ZDA, ameriškega ljudstva in naših interesovdoma in preko meja bomo zagotovili z identiciranjem inuničevanjem grožnje, preden ta doseže naše meje. ZDAse bodo nenehno trudile analizirati podporo mednarodneskupnosti, ne bomo oklevali delovati tudi sami, če botreba udejaniti našo pravico do samoobrambe. S preventivnimdelovanjem proti zgoraj navedenim teroristom,bomo preprečili krivico zoper naše ljudstvo in deželo.VArNOSTZDA so se zoperstavile s protiteroristično vojno. Leta 2002so ob ranjenem ameriškem ponosu sprejeli novo preventivnoameriško strategijo nacionalne varnosti, ki poudarja delovanjena podlagi lastne presoje in vpliva. Odstopa od pogledov EU inveljavnega strateškega koncepta NATA in kot takšna obremenjujemednarodne odnose. Največje presenečenje je njeno tretjepoglavje, ki opredeljuje preventivno vojno proti terorizmu.Ameriški model vojne proti terorizmu s širjenjem političnepravičnosti in demokratičnih vrednot si pod krinko lastnih geopolitičnihin profitnih interesov jemlje pravico vojaškega posredovanjapo svetu. Za zaščito ameriških interesov ZDA razvijajosamostojne preventivne posege, še preden grožnja dosežemeje ZDA. Svoje interese izvajajo pod geslom “pravica do samoobrambe”,kar pomeni brez odločitev VS OZN, skupaj z zaveznikiali tudi same. V strategiji je tudi definicija grožnje zeloširoko zastavljena. Na prvo mesto uvrščajo globalni terorizemin problematične države, ki podpirajo terorizem, države, ki širijooborožitev za množično uničevanje, države, ki zavračajo človekovepravice in spoštovanje mednarodnega prava, ter države,ki brutalno ravnajo s svojimi državljani. Afganistan je postal prviprimer ameriške preventivne protiteroristične vojne, drugi Irak.Dosledna uporaba strategije nacionalne varnosti ZDA lahkozapelje svet v večjo krizo in nepredvidljivo eskalacijo nasilja. Tu sezastavlja vprašanje, ali ne drvimo s to ameriško strategijo prekopreventivnih vojn in raznih protiterorističnih vojaških posegovpo svetu v dolgotrajno obdobje nasilja, morda celo v trajno globalnokrizno stanje ali vojno za ameriške geopolitično strateškein kapitalske interese. Ali se to ni začelo že z vpletanjem državčlanic EU v ameriške konflikte na raznih delih sveta? Praksa opozarja,da ameriška strategija ne odpravlja okoliščin, ki povzročajoterorizem in da se krize lahko rešujejo samo večstransko.KAKO SE EVROPA ODZIVA NA TERORIZEM GLOBALNIH RAZ-SEŽNOSTIZa razliko od ZDA se je Evropa od obdobja inkvizicije, prekokolonializma do programov holokavsta, pridobila dovolj izkušenjz različnimi poskusi preureditve sveta. Iz svojih političnihorgij se je nekaj naučila in se zaveda, da prihaja čas premislekao temeljnih vrednotah kulture, medsebojnega spoštovanja, zanimanjaza različnost itd. Zaveda se, da bi moral zahodni svet zveliko več tenkočutnosti prisluhniti ne samo islamu in njegovikulturi, temveč nasploh problemom tretjega sveta. Narašča potrebapo medsebojnem razumevanju, toleranci, sodelovanju.Zato so na preizkušnji vsi vrednostni sistemi.Za Evropo je odziv na mednarodni terorizem globalnih razsežnostimožen le na ravni sodelovanja mednarodne skupnostiin z doslednim uresničevanjem skupnih ciljev. Zato se mora Evropav prihodnosti soočiti z dilemo, ali sprejeti samo določeneomejitve v produkcijski in trgovinski ekspanziji, kar pomeni prisluhnitiproblemom tretjega sveta in del profita nameniti razvojurevnih držav ter se odpreti globalnemu razumevanju kulturnihrazličnosti. To je pristop zmernih liberalnih evropskih krogov.Bolj radikalni evropski krogi pa vidijo podlago za odpravoekstremizma in terorizma v implementaciji demokratičnih svoboščinin univerzalnih človekovih pravic, v spodbujanju razvojain izobraževanja ter pomoči pri reševanju problemov. Ti krogimenijo, da se je treba temeljiteje soočiti z demokracijo. Sprejetidemokratizacijo pomeni prilagoditi se zahodnim vrednotamčlovekovih pravic, ločiti islamsko religijo od države, uvesti parlamentarizemin politično konkurenco. To pomeni spremenititemelje tradicionalne teokratske ureditve. Soočiti se je trebaz diktaturami, kršenjem človekovih pravic, družbeno neenakopravnostjo,ki jo teokratski sistemi omogočajo in regenerirajo.Vprašanje pa je, ali je v doglednem času to sploh možno.Soočiti se z idejo radikalnega islamizma pomeni soočiti se zdemokracijo in teokracijo, z emocionalnim verskim fundamentalizmom,družbeno neenakopravnostjo. To pomeni spremenititemelje tradicionalne ureditve. Zares globok poseg v način življenjaislamskih družb, ki sekularizacije ne poznajo in se ji vsajza enkrat še niso pripravljene prilagoditi. Soočamo se s problemomdveh svetov, razlike med njima so težko premostljive, šeposebej ker se krepita ekstremizem in islamski fundamentalizem.Seveda nimajo vse oblike nasilje izvor v tem.EU za razliko od ZDA svoje napore usmerja v preprečevanjegroženj in sporov, razvoj močne mednarodne družbe, dobro delu-letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTjočih mednarodnih institucij in vzpostavitev mednarodnega redana temelju zakona. Večina članic EU meni, da je treba terorizemreševati večstransko, s političnim sodelovanjem in ne z vojaškimisredstvi. Vključitev terorizma v domeno vojne po njihovem mnenjule prispeva k njegovi mednarodni krepitvi, pridobivanju globalnemoči in strateškega pomena. Menijo, da vojaška sredstva lahko zadenejosamo zunanja obeležja terorizma, ne pa njegovih korenin,ki so povezane tudi s socialno izključenostjo in nerazvitostjo.TERORIZEM JE TREBA ODPRAVITI, NE LE NADZIRATI IN KRO-TITIletnik LVII/št. 2/2009EXPERT CONTRIBUTIONSČe bi Al Kaida izvedla teroristični napad podobnih razsežnostikot v ZDA leta 2001, bi bile posledice, ki bi ga utrpeloevropsko gospodarstvo, katastrofalne za vso Evropo. Obtem naj povemo, da je bil leta 2006 pravočasno preprečenposkus razstrelitve več potniških letal nad Atlantikom.Razdrobljene letalske družbe v EU bi se dobesedno sesule inbrez državnih intervencij sploh ne bi mogle preživeti. Ohromelabi celotna multiplikacijska veriga, ki je povezana zletalskim gospodarstvom (agencije, hoteli, investicije, promet,kulturne dejavnosti, gostinstvo, zabavne in športnedejavnosti, izguba delovnih mest, borzne izgube itd.).EU v svojih uradnih dokumentih odpravo terorizma dolgoročnopovezuje s širitvijo zaupanja, dialogom, krepitvijo demokracijein človekovih pravic, širitvijo političnega in gospodarskega sodelovanja,usmerjeno finančno podporo, učvrstitvijo mednarodnegaprava in mednarodnih organizacij ter redefiniranjem svoje politikedo islamskih držav. V sedanjih razmerah lahko to prispeva k preseganjupodob iz preteklosti, s tem se lahko tudi marsikaj izboljša,vendar na ta način še ne odpravimo največjega varnostnegaproblema na svetu. Za soočanje s temelji terorizma in njegovo odpravoni dovolj postaviti na nove temelje politiko EU do islamskihdržav, hkrati pa nemočno opazovati ameriško podporo Izraelu, sodelovativ iraški vojni, prikimavati razglašanju nekaterih vplivnihislamskih držav za osi zla ter sodelovati v vojaških protiterorističnihposegih po svetu ob boku z Američani. Evropa se ni enotnozoperstavila vojaškemu posegu na Irak, čeprav je vedela za izmišljenepovode zanj. Nemo je gledala, kako je na Irak odvrženo namilijone ton vojaškega materiala, kako Američani praznijo svojavojaška skladišča, da bi lahko zagnali nove cikluse oboroževanja inizpraznjena skladišča napolnili s sodobnejšo oborožitvijo in opremo,ob tem pa njihovi orožarski lobiji ustvarjajo milijardni profit.Kljub temu se EU za razliko od ZDA sooča s terorizmom s širšedružbeno zastavljenimi pozicijami pri odpravljanju njegovihvzrokov. EU je treba priznati, da je v nekaj letih zgradila sistem,s katerim uspešno rešuje vprašanja kriznega menedžmenta in sanirarazne krize na obrobju Evrope, ki ji lahko povzročijo številneprobleme in velike pretrese na tržišču. Države članice EU imajo poletu 2001 v mirovnih misijah v tujini od 50.000 do 100.000 vojakovin drugih strokovnjakov. Poleg tega je EU sprejela tudi vrsto srednjeročnihvarnostnih ukrepov, s katerimi bo zagotavljala varnostpred terorizmom. V samo nekaj letih je dosti storjenega. Toda zagotavljanjevarnosti s preventivno zaščitnimi ukrepi pred možnimiterorističnimi napadi je dolgoročno vprašljivo. Terorizem je trebatako kot hladno vojno preseči in ne živeti z njim, pač pa se ščititipred njegovimi napadi. Srednjeročno lahko te protiterorističneukrepe EU tolmačimo kot uspešne, z njimi je Evropa celo preprečilanekaj terorističnih napadov, vendar z njimi samo omejujemoin nadziramo terorizem. Dolgoročno pa ti ukrepi niso rešitev, saj znjimi ne odpravljamo terorizma, ampak živimo z njim. Terorizemse vedno bolj instrumentalizira kot nova vojaška metoda, zemljepisnose širi ter prilagaja novim okoliščinam svojega delovanja.Strokovnjaki pričakujejo, da se bo po končanju iraške krize naBližnjem vzhodu usmeril bolj proti evropskemu centrizmu. Evropabo lahko cilj teh napadov ali pa le odskočne deska za napadena drugih območjih. Če upoštevamo dosedanje vzorce njegovegadelovanja, lahko pričakujemo, da bo morebitni “mega” terorističninapad v Evropi skrbno načrtovan, vseboval bo natančno političnousmerjeno sporočilo, z razsežnostjo nasilja in brutalnostjo napadapa bo spet pretresel vso svetovno skupnost. Ker so družbeni sistemivedno bolj ranljivi, postajajo krize, povzročene s terorizmom,vedno bolj kompleksne, njegove posledice pa povzročajo družbene,gospodarske, politične in ekološke spremembe.Da bi odpravili terorizem mednarodnih razsežnosti, bi semorali soočiti z vzvodi neoliberalne nasilne ekspanzije ZDA, sajprav ta spodbuja islamske fundamentaliste. Odpraviti medsebojnonezaupanje in imeti znatno več tenkočutnosti za različnost.Opustiti pristop s pozicij dominantnosti in gospodarskepremoči, spremeniti sedanji neoliberalni model kapitalizma, kije pahnil ves svet v recesijo. Bolj se posvetiti odpravljanju nerazvitosti,revščine, brezperspektivnosti itd. Ker se Zahod še nipripravljen soočiti z družbeno, ekonomsko in politično preureditvijomednarodne skupnosti ter z gibanjem ekonomskega neoliberalizma,ki ga spodbujajo interesi multikapitala, lahko domnevamo,da se bodo s terorizmom v svetu spopadali tudi našizanamci; tako kot z nerazvitostjo, revščino in lakoto. Njegovoobdobje bo verjetno znatno daljše od obdobja hlade vojne.Svetovna skupnost se ukvarja predvsem s protiterorističnopreventivo in vzpostavitvijo protiterorističnih struktur in ukrepov.To je premalo za odpravo vzrokov na globalni ravni. Res jepa tudi, da je to zelo dolgoročen proces in da se bo v naslednjihletih morala bolj posvečati odpravi vzrokov tega pojava.Ker pa v svetovni skupnosti še ni enotnega pogleda na odpravomednarodnega terorizma, bo ta žal postal stalnica prihajajočegaobdobja. Vedno težje ga bo kontrolirati. Ker ga nemoremo ignorirati, nismo pa ga zmožni odpraviti, bodo protiterorističniukrepi naš vsakdanjik. Preventivni varnostni ukrepibodo postali del načina življenja in rutina. Protiteroristična preventivabo vedno bolj posegala v omejevanje osebnih svoboščinna račun zagotavljanja varnosti.Varnost postaja predpogoj za nadaljnji razvoj, zagotavljanjete pa zahteva povezovanje na planetarni ravni. Groženj ne morenobena država več obvladovati sama, zato je nujno povezovanje.Odprava mednarodnega terorizma globalnega dosega zahtevaskupno delovanje celotne mednarodne skupnosti, dolgoročenpristop in dosledno izvajanje zastavljenih ciljev. Treba bo okrepitisvetovno protiteroristično koalicijo, pomen mednarodnihorganizacij in se skupaj spopasti z vzroki nastanka tega pojava,ki ga ni mogoče odpraviti z obveščevalnimi službami, policijo inpravosodjem, čeprav so na sedanji stopnji boja proti terorizmuključni. Mednarodnega terorizma ni možno zatreti niti z vojskoniti protiterorističnimi vojnami in vojaškimi posegi. Nasprotno, tiga celo krepijo in mu dajejo večjo težo, kot jo sedaj ima.Če se bomo bolj usmerili v odpravo vzrokov za pojav terorizma,obstaja tudi za srednjeročno obdobje upanje, da se boz drugačnimi pristopi reševanja tega vprašanja okrepil zmerniislamizem in da ga bodo v prihodnosti sankcionirale mednarodnekazenske institucije in ne več orodja vojne.LITERATURA:1. Aharoni, Y. (2002): European Air Transportation: Integration, globalizationand structural changes. Westport, London.2. Capell, K. (2002): Renegade Ryanair. Business Week, European edition.3. Krautberger, M. (2001): Letalski transport: strah pred letenjem ni edinikrivec, Gospodarski vestnik, Ljubljana.4. Thieux, L. (2004): European Security and Global Terrorism the StrategicAftermath of the Madrid Bombings, Perspectives, Prague.45

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE46DELAVNICA ZA IZBOLJŠANJEPARTNERSKEGA SODELOVANJAV Gotenici je 10. in 11. februarja potekala delavnica z naslovom Izboljšanjepartnerskega sodelovanja med subjekti, ki zagotavljajo notranjo varnost. Namendelavnice je bil, da se vsi, ki zagotavljajo notranjo varnost, ustrezno povežejo,izhodišče delavnice pa, da je treba med sodelujočimi subjekti vzpostavititrdnejše temelje za sodelovanje in tako zagotavljati večjo varnost. Dobriodnosi med policijo in družbami za zasebno varovanje, kot najbolj razširjeniin številčni organizaciji, so ključni za doseganje čim višje stopnje varnosti vdružbi, čeprav so se vsi udeleženci strinjali, da je sodelovanje tudi do sedajpotekalo korektno, možno pa ga je še izboljšati.K sodelovanju na delavnici smo povabilivse institucije, ki se dnevno srečujejoz zagotavljanjem notranje varnosti.Nabor institucij je bil zelo širok, od družbza zasebno varovanje, Zbornice za razvojslovenskega zasebnega varovanja,Detektivske zbornice RS, Združenja občinskihredarjev Slovenije, predstavnikovZAP.ŠT.NAVEDENI PROBLEMIpolicije, IRSNZ, Fakultete za varnostnevede ter predstavnikov direktorata zapolicijo in druge varnostne naloge, napobudo katerega je bila organiziranadelavnica. Prav zaradi izredno širokeganabora institucij in s tem posledično tudiproblemov, s katerimi se dnevno soočajo,je bila izvedba delavnice v veliki meriSKUPINA1 2 3 4 5SKUPNAOCENA1 Pomanjkljiva zakonodaja 5 4 4 3 5 212 Pomanjkanje komunikacije 4 5 1 5 4 193 Sodelovanje/vprašanje partnerstva 2 3 2 4 3 144 Pomanjkljivo znanje 3 3 1 2 95 Cilji zasebnega varovanja 5 56 Različni interesi 1 2 37 Evidence 2 1 38Pristojnost in odgovornost pri reševanjuvarnostnih dogodkov na javnih prireditvah9 Aktivnosti zasebnega varovanja10Strokovnost in učinkovitost poročanjavarnostnih subjektov o uporabi prisilnih sredstev11 Gospodarjenje in usklajenost z zakonodajo1 1VArNOSTodvisna od strokovnega vodenja delavnicein timskega dela ter zainteresiranostivseh sodelujočih.Vsakoletne javnomnenjske raziskavekažejo, da je Slovenija varna država.Dogodki doma in v svetu pa nas vendaropominjajo, da je varnost dobrina, ki nisamoumevna, zaradi česar je potrebnoproaktivno delovanje vseh, ki lahko pripomorejok varnosti.Podatki zadnjega desetletja kažejo,da se število prijavljenih kriminalnih dejanjpovečuje, množijo se nevarnosti, kiogrožajo življenje, zdravje, osebno varnostin premoženje ljudi. Nevarnosti pase ne le množijo, pač pa prihajajo v oblikah,ki jih do nedavnega nismo dobropoznali. Prepoznavanje teh nevarnosti,njihovo predvidevanje in ustrezno reagiranjenanje pa ne sme biti samo stvarobčutka, izkušenj ali intuicije ljudi, ki odločajo,pač pa mora na te izzive odgovoritistroka ob upoštevanju znanstvenihspoznanj. Marsikdo v Sloveniji še vednomisli, da je za varnost odgovorna lepolicija. To seveda ne drži več. Varnostv sodobni družbi je tako vrednota kotdobrina, ki jo varujejo in zagotavljajorazlični subjekti. Varnost mora biti skrbvsake organizacije, poslovnega sistema,samoupravne lokalne skupnosti, nevladnihorganizacij in seveda državnihorganov, ki imajo za preprečevanje inzatiranje varnostno pomembnih pojavovposebna zakonska pooblastila. Pravtako pa je za varnost odgovoren pravvsak posameznik.V Sloveniji je za notranjo varnost odgovornoministrstvo za notranje zadeve,ki s svojimi organi in službami zagotavljaizvajanje nalog javne varnosti. Varnost vlokalni skupnosti zagotavljajo tako javno-kot zasebnopravni subjekti: policija,inšpekcijske službe, službe za zaščito inreševanje, mestne oziroma občinske redarskeslužbe, družbe za zasebno varovanje,gasilci, itd. Ker se z zagotavljanjemvarnosti ukvarjajo tudi drugi subjekti,nekateri se celo na novo vzpostavljajo,je treba zaradi boljšega sodelovanja izdelatistrategijo sodelovanja subjektov,ki želijo doseči isti cilj, to je višjo stopnjovarnosti. Da bi vse omenjene institucijeresnično zagotavljale notranjo varnost,morda celo tvorile takšen sistem, morajobiti ustrezno povezane in sočasnoustvarjati možnosti za dobro partnerskosodelovanje.S tem namenom je bila organiziranadelavnica, na kateri so bili obravnavaniproblemi, s katerimi se vsi vpletenidnevno srečujejo. Izhodišče delavniceje bilo, da se višja stopnja varnosti privseh subjektih ne zagotavlja uspešno inučinkovito. Vsak udeleženec je navedelprobleme, ki se mu zdijo z njegovegadelovnega področja najbolj izstopajoči,letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTEDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAININGskupaj pa so ocenili in izpostavili najtežjeprobleme. Kot ugotovljeni problemiso bili poudarjeni pomanjkljiva innedorečena zakonodaja, pomanjkanjekomunikacije med subjekti varovanja,sodelovanje/vprašanje partnerstva medsubjekti varovanja, pomanjkljivo znanjein cilji zasebnega varovanja.Vsaka skupina je nato obravnavalaenega izmed prvih pet najvišje ocenjenihproblemov, njegove vzroke, opredeljevalaposledice in skupne cilje za odpravoproblemov.Delavnica je potekala ob iskanju vzrokovza nastale težave in posledice, do katerihprivedejo nastali vzroki. “Če odstranimoproblem, odstranimo posledice,”in prav na ta način so sodelujoči prišli dorešitev obravnavanih problemov.Rešitve in zaključki, ki so z uspešno izvedbodelavnice in s sodelovanjem vsehprisotnih bili izpostavljeni, nam bodo vveliko pomoč, saj bomo za izboljšanje sodelovanjamed vsemi subjekti varovanjapripravili strategijo razvoja dejavnosti zasebnegavarovanja.Udeleženci delavnice so podprli prizadevanjaministrstva in organiziranjedelavnice za izboljšanje sodelovanja. Sodelovanjemed vsemi pa lahko poteka leob medsebojnem pogovoru, poznavanjupooblastil posameznih subjektov (policistov,redarjev, varnostnikov, detektivov)in dvosmerni komunikaciji pri reševanjunastalih problemov. Ob koncu delavniceso se vsi udeleženci strinjali, da želijoskupaj doseči isti cilj, to je višjo stopnjovarnosti.Besedilo in foto: Breda Demšar PetretičTRENING VARNE VOŽNJE V AVSTRIJIZaposleni v uradu za varnost in zaščito in specialni enoti so se 19. marca udeležili treninga varne vožnje v Avstriji. Trening jepotekal na poligonu v Lebringu, ki je bil zgrajen leta 2004 in s katerim upravlja OEAMTC.Poligon, ki je od MP Šentiljoddaljen približno 10 kilometrov,je eden od devetihcentrov v Avstriji. Razteza sena površini 60.000 kvadratnihmetrih. Skupna dolžina vsehvoznih površin, ki so namenjeneza trening vožnje, je približno1200 metrov, najdaljšasteza pa 400 metrov. Poligonponuja tudi osnove treningavožnje na brezpotju. Na poligonuinštruktorji OEAMTCza vožnjo z motornimi kolesiali osebnimi avtomobili letnousposobijo približno 9000udeležencev, med katere spadajotudi pripadniki avstrijskepolicije in gasilskih brigad. OE-AMTC poligon uporablja tudiza razne tekmovalne aktivnosti,predstavitve, seminarje inkonference ter za potrebe državnihorganov.Sprva so bili z motornimikolesi na trening napoteni tudipolicisti motoristi UVZ, vendarsmo njihovo udeležbo, zaradiizredno slabih vremenskih razmer,prestavili na konec aprila.Treninga smo se tako udeležilile z osebnimi avtomobili.Na treningu smo, pod vodstvomavstrijskega inštruktorja,ki je po poklicu policist inje zaposlen v avstrijski policiji,izvajali različne vaje osnovnegatreninga vožnje z osebnimiavtomobili. Pri izvedbi nekaterihvaj smo hitrost stopnjevalitudi do 90 km/h. Poleg tegasmo na treningu izvajali tudinekatere elemente taktičnevožnje. Udeleženci smo v simulatorjuizkusili reševanje izprevrnjenega vozila.Na treningu smo pridobiliveliko praktičnega znanja s področjatehnike in taktike vožnje,ki ga bomo lahko uporabilipri svojem delu in tako neposrednoprispevali k večji varnostivarovanih oseb pri prevozih,posredno pa k varnosti drugihudeležencev v prometu.Besedilo: Boštjan PerkličFoto: Gregor Urbančičin OEAMTCletnik LVII/št. 2/200947

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTNOVA APLIKACIJA V SISTEMU DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJATETRA ZA DELO POLICIJEV letu 2008 smo začeli s projektom nove dispečerske aplikacije, ki se uporablja predvsem na operativno-komunikacijskihcentrih (OKC). Od začetka uvedbe digitalnega sistema zvez TETRA smo na OKC uporabljali aplikacijo Dispečer, kijo je namestil dobavitelj. Ker ta aplikacija ni bila prilagojena našemu delu, smo jo uporabljali le za govor. ProizvajalčevDispečer je imel tudi večjo pomanjkljivost, saj prikaza imenika patrulj, ki ga je že omogočal analogni sistem zvez RAKOS,nismo mogli uporabljati, kajti imenik ni bil prilagojen našim potrebam.Predvidevamo, da bomo projekt zaključili sredi maja in gatakoj vključili v redno delo. Ker je pri razvoju podobnih aplikacijskoraj nemogoče poustvariti umetno okolje, bomo aplikacijotestirali na OKC PU Ljubljana.Pred namestitvijo aplikacije smo morali zagotoviti njenoosnovno delovanje (nadzor nad patruljami in delovanje govornekomunikacije) in v primeru izpada delovanja nove aplikacijehiter preklop na staro aplikacijo, da je izpad dela OKCčim manjši. Aplikacija novega Dispečerja je bila zato 2. 3. 2009nameščena na delovna mesta OKC PU Ljubljana in od takratvečina tam zaposlenih delavcev sodeluje pri razvoju Dispečerja,za kar se jim posebej zahvaljujemo.Sedanji razvoj aplikacije poteka tako, da se dnevno pošiljaprogramerju ugotovljene napake, ki se jih sproti odpravlja, tedenskopa nam dostavljajo novejše verzije aplikacije z odpravljenimitežavami in novostmi, ki še manjkajo v aplikaciji. V časupisanja tega članka je nameščena že četrta verzija, ki je že blizukončne funkcionalnosti.FUNKCIONALNOSTI APLIKACIJE:Z novim Dispečerjem smo želeli v prvi vrsti zagotoviti delavcemOKC jasen pregled nad patruljami in enostavno delo znjimi. Dispečer bo v končni verziji omogočal:– izpis klicnih znakov patrulj in drugih policistov, ki se javljajoOKC– seštevek postopkov posamezne patrulje– število policistov v patrulji in vrsto dela, ki mu je dodeljenopo razporedu– grafični pregled nad delom patrulj (zaseden – prost zadelo …)Slika 1: Stara aplikacija Dispečer, ko je na skupini oddan statusALARM.Slika 2: Nova aplikacija Dispečer, ko je na skupini oddan statusALARM.– enostaven način za individualen klic posamezne patrulje(dva klika z miško)– pošiljanje sporočil SDS, ki se prikažejo na zvezah patrulj– tako bomo lahko videli, ali se policisti javljajo z ročne alimobilne zveze– katero vozilo je uporabljeno (civilno – uniformirano, osebnoali intervencijsko)Nekatere izmed teh funkcionalnosti delujejo že sedaj, predvsemizpis patrulj po klicnih znakih. Dispečer bo tudi omogočalprikaz le tistih patrulj, ki jih želimo videti (posamezna policijskapostaja, vrsta vozila, prikaz le po določeni opremi), možna boprilagoditev nastavitve posameznemu uporabniku.STATUSI:Da bo Dispečer lahko deloval in dajal ustrezne podatke, bodopolicisti na terenu ponovno morali oddajati statuse. Statusiv policiji niso novost in so se pred leti že uporabljali, vendar sezaradi načina dela in starega programa Dispečer že nekaj časane uporabljajo, ker jih program ni pravilno prepoznaval.Tudi sedaj lahko na mobilnih postajah opazite na ekranuopcijo za enostavno pošiljanje teh statusov, za ročne zveze soskriti v posameznem meniju. Ob koncu tega projekta bo prišlodo spremembe teh statusov, saj se bodo uveljavili novi. Gre zaposodobljeno verzijo, ki pa ne bo prinesla večjih sprememb inbodo tako kot sedaj vidni na ekranu zveze.Večjo spremembo za delo policistov pa prinaša status zanastop dela, ki bo vseboval še nekaj podatkov, in sicer klicniznak, vrsto dela, število policistov in opremo. Oblika tegastatusa še ni določena, o njej se bomo dogovorili prihodnjimesec. Pri projektu smo želeli pridobiti čim manj podatkovod policistov oziroma le tiste, ki si jih ne moremo zagotoviti iz48letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTdrugih evidenc. Poleg tega ne bomo spraševali po opremi, kibi jo patrulja morala imeti glede na vrsto dela.Primer: Če patrulja javi nastop dela kot prometna patrulja,potem je samoumevno, da ima opremo za opravljanje ogledakraja prometne nesreče.DRUGI PODATKI:Drugi del podatkov bo zagotovila služba za operativnopodporo. Podatki nam bodo omogočali ažuren seznam zvezin seznam vozil, v katera so nameščene. Na ta način bomolahko ob javljanju posameznega policista vedeli, kateri enotipripada, kakšno vozilo uporablja, barvo vozila (civilno vozilo,modro-belo) in še druge podatke, ki so potrebni za operativnodelo.Tako bodo imeli delavci OKC ustrezne podatke, ki bodoomogočali pravilno odločitev pri razporejanju dela patruljam,ki so jim dodeljene. Upamo, da bomo tako zagotovilitudi pravičnejšo delitev dela, saj se zavedamo, da je sedajlahko kakšna patrulja na policijski postaji bolj obremenjenakot druga.Poleg vsega naštetega pa bo iz Dispečerja mogoče uvozitiin izvoziti razne aktualne imenike in prikaze zgodovine.EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAININGPRIKAZ ALARMA NA ZVEZI:Pri novem Dispečerju je novost sprožitev ALARMA na zvezi.V stari aplikaciji je bilo ugotavljanje, kdo ga je sprožil, mukotrpnoin je trajalo več minut. Sedaj je podatek takoj na zaslonuz imenom patrulje in omogoča, da delavec OKC pravilnoodreagira. Razlika je vidna na priloženih slikah, ki prikazujetastaro in novo aplikacijo ob sprožitvi alarma. Delavca na delovnemmestu pa sedanja aplikacija tudi zvočno opozori.Pri projektu smo imeli več omejitev, ki smo jih moraliupoštevati. Zavedamo se, da informacijsko-komunikacijskatehnologija stalno napreduje, zato smo pri projektu zagotovili,da ga bo mogoče nadgraditi in da bo aplikacijo Dispečerv prihodnosti možno združiti z aplikacijami DDOKCin GPS.V začetku tega projekta si najbrž marsikdo, tudi od sodelujočih,ni predstavljal, da bo imela neka računalniška aplikacijatako močan vpliv na različne službe v policiji. Posebnopohvalo za razvoj aplikacije si zaslužita vodja projekta GregorNemanič iz uprave za informatiko in telekomunikacije in glavniprogramer podjetja ZASLON TELECOM Boris Baščarević, kista upoštevala potrebe uporabnikov. Prepričan sem, da boaplikacija zelo uporabna, ker omogoča velik nabor podatkov,ki bodo znatno olajšali delo uporabnikom.Za uspešno delo bo treba organizirati usposabljanje zavse delavce OKC in policiste na terenu. Uporabnike bo trebaseznaniti s tem, kaj vse omogoča nova aplikacija in kako jouporabljati čim bolj enostavno in učinkovito.Besedilo in foto: Miha RističVišja policijska šola od leta 2004 sodeluje z Visoko šolo zapolicijske oficirje iz Cannesa–Eclusa v Franciji. Sodelovanjese je začelo z izmenjavo delegacij vodstva, predavateljevin študentov obeh šol ob zaključkih izobraževanja– vsakoletne slavnostne podelitve diplom. Letos smo napodlagi dogovora med direktorjem Policijske akademijemag. Francem Kosmačem in direktorico Visoke šole za policijskeoficirje Martine Naute izvedli prvo izmenjavo predavateljev.IZMENJAVA PREDAVATELJEVMag. Džemal Durić, predavatelj menedžmenta na Višjipolicijski šoli, sem od 22. do 27. februarja na Visoki šoli zapolicijske oficirje v Cannesu–Eclusu štirim skupinam njihovihletnik LVII/št. 2/2009študentom predaval o uvajanju in vodenju organizacijskihsprememb. Predaval sem v angleškem jeziku, v obliki interaktivnihdelavnic.Gostitelji so izvedli evalvacijo predavanj in ob koncu obiskaporočali o odzivu študentov. Kljub jezikovnim oviram sofrancoski študenti zelo dobro ocenili predavatelja in vsebinodelavnic. Direktorica Visoke policijske šole za policijske oficirjeje izrazila zadovoljstvo in pričakovanje, da se bo takšnosodelovanje med šolama še okrepilo. Marca bomo na Višjipolicijski šoli gostili predavateljico Visoke policijske šole zapolicijske oficirje iz Francije.Besedilo in foto: mag. Džemal Durić49

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTKRIMINALISTIČNI TEČAJ 2009V začetku marca so Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, njegova namestnica mag. Tatjana Bobnar, direktorUKP GPU mag. Aleksander Jevšek in direktor Policijske akademije mag. Franc Kosmač na Fakulteti za varnostne vedeslavnostno odprli Kriminalistični tečaj 2009.Od leve proti desni: Janko Goršek, mag. Tatjana Bobnar, mag. Aleksander Jevšek in mag. Franc KosmačKriminalistični tečaj, ki gaorganizirata in izvajata UKP inPolicijska akademija GPU, botrajal do 19. junija 2009.Gre za strokovno najpomembnejšiprogram usposabljanjaza kriminalističnopreiskovanje. Pomeni osnovnoobliko usposabljanja zanovozaposlene kriminaliste,ki še nimajo potrebnih znanjo kriminalistični stroki in izkušenjs tega področja, saj jeustrezna strokovna usposobljenostključna za učinkovitoin uspešno delovanje službe.Po opravljenem tečaju bodo tilahko samostojno, strokovnoin zakonito opravljali nalogekriminalistične policije.Kriminalistični tečaj je razdeljenna teoretični del, ki potekav Ljubljani, in praktičnidel, ki bo v centru za oskrbo vGotenici. Teoretičnega dela seudeležuje 28 tečajnikov iz policijskihuprav, UKP in Centraza forenzične preiskave GPU.Praktičnega dela pa se bo polegnjih udeležilo še 27 tečajnikov,ki so jih za ta del tečajapredlagale policijske uprave.V okviru medresorskegasodelovanja se bodo letošnjegakriminalističnega tečajaudeležili tudi štirje pripadniki17. bataljona vojaške policije.Na teoretičnem delu bodopredavali priznani strokovnjakiiz policije in zunanjih institucij,praktični del tečaja pa bodo izvedliinštruktorji kriminalističnepolicije. Vsebine kriminalističnegatečaja se vsako letodopolnjujejo glede na potrebe,ki jih narekujeta praksa intrenutna situacija na področjupreiskovanja kriminalitete.Pri praktičnem delu, ki trajaneprekinjeno dvanajst dni,udeleženci pridobijo praktičnaznanja in spretnosti za odkrivanjein preiskovanje kriminalitete(kot na primer za vožnjov posebnih razmerah in izvajanjepraktičnih postopkov,ogled kraja železniške nesreče,preiskovanje oboroženegaropa, samomorov, nesreč indrugih primerov sumljive smrtiter uporabo helikopterja vkriminalistične namene, ogledkraja eksplozije in požiga idr.).S kriminalističnim tečajemudeleženci pridobijo osnovnaznanja za samostojno opravljanjesvojega poklica. Kasnejepa se usposabljajo in izpopolnjujejona bolj specializiranihtečajih ali usposabljanjih, kjerpridobivajo specialna znanjaza delo na posameznih področjihkriminalitete.Med udeleženci teoretičnegadela tečaja je sedemnajstžensk oz. 60,7 %. Največudeležencev ima visokošolskoali univerzitetno izobrazbo, vglavnem s področja varstvoslovja.Sedem udeležencevtečaja že dela na področju gospodarskekriminalitete.Praktični del kriminalističnega tečaja v Gotenici, ogled kraja železniške nesreče50Besedilo: Nina DjordjevićFoto: Brigita Petricletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTEDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAININGO PROBLEMATIKI NASILJA V DRUŽININasilje v družini je problem, s katerim se ukvarjata tako strokovna kot laična javnost. Policija ima pri preprečevanjunasilja v družini pomembno vlogo. Zato je PU Postojna 18. februarja za policiste organizirala usposabljanje z naslovomVečja ozaveščenost o problematiki nasilja v družini.Žrtve imajo namreč pogostoprvi stik prav s policisti,tako da so poleg strokovnostipri reševanju problemanasilja v družini izjemno pomembniše komunikacija,odzivnost, senzibilnost instrpnost policistov. Prav takoje za kakovostno reševanjetega problema zelo pomembencelovit in skupinski pristopdržavnih in nevladnihorganizacij.Poleg policistov so se gaudeležile tudi nekatere strokovnedelavke v centrih zasocialno delo na območjupostojnske policijske uprave.Kot predavateljici pa stapri usposabljanju sodelovalizunanji strokovni sodelavkiKatja Zabukovec in MatejaPavletič iz Društva za nenasilnokomunikacijo (DNK) terDragica Fojan, koordinatorkaza nasilje pri Centru za socialnodelo Koper (CSD Koper).Katja Zabukovec je posredovalasvoje izkušnje, kisi jih je nabrala kot predsednicaDruštva za nenasilnokomunikacijo, nevladne inneprofitne organizacije. Tadeluje že trinajsto leto in napodročju preprečevanja nasiljav družbi širi principe nenasilnekomunikacije. V društvuželijo pomagati osebam, kidoživljajo nasilje, v slovenskidružbi zmanjševati tolerancodo nasilja in pomagati tudiosebam, ki nasilje izvajajo.Letos je svoje programe indejavnosti začelo izvajati tudiv obalno-kraški regiji, kamorspada PU Postojna. Njena sodelavka,Mateja Pavletič, jezato predstavila programein način delovanja v koprskienoti društva.In ker je pri preprečevanjuin reševanju problematike nasiljav družini zelo pomembnotudi sodelovanje medpolicijo in centri za socialnodelo, je pri usposabljanju sodelovalatudi Dragica Fojan,koordinatorka za nasilje priCSD Koper. Predstavila je lanisprejet Zakon o preprečevanjunasilja v družini, vlogocentrov za socialno delo priobravnavi nasilja, predlogkrovnega navodila za medinstitucionalnosodelovanje inpredlog nacionalnega programana področju nasilja.Čeprav so se policisti leta2006 in 2007 že usposabljaliza reševanje problematikenasilja v družini, morajo svoježe pridobljeno strokovnoznanje redno obnavljati innadgrajevati. Organiziranjetakšnih srečanj naj bo vodiloza učinkovito delo in kakovostnipristop k obravnavinasilja v družini tudi v prihodnje.Besedilo: Klavdija KnafelcUSPOSABLJANJE ZA OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJAZa boljšo kakovost opravljanja ogledov in zavarovanih sledi, ter s tem posredno preiskanost kaznivih dejanj, smo na PUPostojna izvedli izobraževanje na temo Ogledi krajev kaznivih dejanj, izzivanje in zavarovanje sledi, pisanje zapisnikao ogledu in izdelava skic.Slušatelji so najprej pridobili teoretična znanja o ogledni dejavnosti, nato pa sose praktično poizkusili v iskanju in zavarovanju sledi, risanju skic in pisanju zapisnikao ogledu.letnik LVII/št. 2/2009Ker se je v policijskih enotah na območju policijske upravev zadnjih letih zamenjal vodstveni kader, smo 26. februarjanajprej izvedli enodnevno usposabljanje za vse pomočnikekomandirjev, ki so odgovorni za področje kriminalitete, in komandirje.Pod vodstvom vodje oddelka za kriminalistično tehniko,ki je hkrati tudi multiplikator, in vodje oddelka za splošnokriminaliteto SKP PU Postojna je najprej potekal teoretičnidel usposabljanja v prostorih policijske postaje Ilirska Bistrica,praktični del pa na dvorišču enote.Marca smo s takšno obliko izobraževanja nadaljevali navseh policijskih postajah ter za opravljanje ogleda kraja kaznivegadejanja usposobili 59 policistov.Besedili: Simon ČesnikFoto: PP Ilirska Bistrica51

IZ ŽIVLJENJA IN DELAVArNOSTSPREJEM HRABRIH IN POŽRTVOVALNIH POLICISTOV TER OBČANOVBorut Pahor, predsednik vlade, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, in Janko Goršek, v. d. generalnega direktorjapolicije, so 24. marca v Policijski akademiji sprejeli hrabre in požrtvovalne policiste ter jim za njihovo izjemno delopodelili medalje za hrabrost in požrtvovalnost.Medalje policije so prejeli:Medaljo policije za požrtvovalnost jeprejel policist Mervad Agović – PU Ljubljana.Padec v reko je lahko velikokrat usoden,še toliko bolj, če je voda ledena. Koje v deročo Ljubljanico oktobra lani padelobčan, je preživel predvsem po zaslugi pogumnegapolicista iz PP Ljubljana Center.Policist Mervad Agović je namreč, ko jeprihitel na pomoč, brez pomisleka skočil vvrtince in že nezavestnega občana potegnilna kopno.Medalje policije za požrtvovalnost soprejeli policisti Aleksander Čorić – PULjubljana, Tone Oberstar – PU Ljubljana,Gorazd Vereš – PU Ljubljana.Na Novomeški cesti sta bili konec oktobrav zelo hudi prometni nesreči udeleženidve vozili. Še preden je na kraj prišla prvapatrulja, sta se vžgali, v gorečih avtomobilihpa so ostali ukleščeni potniki. Takojko so prišli na kraj, so policisti PP KočevjeTone Oberstar, Aleksander Čorič in GorazdVereš najprej pogasili smrtonosne plamenein začeli iz vozila reševati ujete potnike.Življenje so s hitro akcijo uspeli rešitišestim občanom, dva pa sta žal podleglapoškodbam. Policisti so v zelo težkih razmerahpokazali posebno požrtvovalnostpri reševanju ljudi. Brez njihove pomočiukleščeni potniki ne bi preživeli.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela policista Bojan Možina – PU Ljubljanain Nenad Tadić – PU Ljubljana.Človeško življenje je največja vrednota.Policisti se pogosto znajdejo v situaciji,ko morajo poleg strokovnega znanja pokazatitudi čut do sočloveka, mu pomagatiiz življenjske nevarnosti.Policista PP Ljubljana Vič Bojan Možinain Nenad Tadić sta s hitrim in nesebičnimravnanjem v začetku decembra rešilaživljenje občanu, ki ga je na njegovem domuzadela srčna kap. Ko sta policista prišlana kraj, sta ga takoj začela oživljati. Rešilasta ga še pred prihodom reševalcev. Breznjunega požrtvovalnega dejanja bi občanzagotovo umrl.Medaljo policije za požrtvovalnost je prejelpolicist Robert Grum – PU Ljubljana.Štirinajst dni po omenjenem dogodkuse je zgodba ponovila, le akterji so bili drugi,če lahko tako rečemo. Policist PP LjubljanaVič Robert Grum se je nemudoma odzvalna klic na pomoč občanke, ko je ta policijisporočila, da je svojega partnerja doma našlanezavestnega. Policist je na kraju ravnalizjemno razsodno ter s hitrim in strokovnimoživljanjem rešil občanovo življenje.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela Goran Gostan – PU Ljubljana inNenad Tadić – PU Ljubljana.Le mesec dni kasneje je življenje ponovnopomagal reševati policist PP LjubljanaVič Nenad Tadić, tokrat s sodelavcemGoranom Gostanom. Policista sta po klicuna pomoč prihitela v intervencijo, ker jeobčanu prenehalo biti srce in ni dihal. Nakraju sta ga začela takoj oživljati. Iz življenjskenevarnosti sta ga rešila še pred prihodomreševalcev.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela policista Gašper Franc – PU KranjIn Igor Marijan – PU Kranj.Policisti morajo biti res vsestranski, čehočejo dobro opravljati svoj poklic. Soočanjes takšnimi ali drugačnimi izzivi jevelikokrat izjemno zahtevno, pogosto paterja tudi precej iznajdljivosti in komunikacijskihveščin.Slednje sta pokazala tudi policista PPBled Igor Marijan in Gašper Franc, ko stanovembra lani z mostu, s katerega je nameravalaskočiti, reševala občanko. Policistasta morala uporabiti vse svoje znanje inizkušnje, da sta pritegnila pozornost in zaupanjeobupane ženske. S pogovorom stajo uspela pomiriti, se ji približati in jo rešitiz mostu. Zaradi pravilnega pristopa in premišljenegapogovora sta policista občankirešila življenje.Medaljo policije za požrtvovalnost je prejelpolicist Matej Mulec – PU Maribor.Policisti svojega dela ne končajo, koslečejo uniformo. Biti policist pomeni svojedelo opravljati 24 ur na dan vse dni v letu.Tega se zaveda tudi policist PPP MariborMatej Mulec.Ko je bil doma, je iz sosedove garažezaslišal kričanje. Stekel je pogledat, kaj sedogaja. Našel je soseda, ki se je obesil, inob njem obupano ženo, ki v paniki ni vedela,kaj naj stori. Policist je obešenega hitrodvignil in prerezal vrv. Položil ga je natla, ga začel oživljati, potem pa je poklicalše reševalce. Policist je ravnal izjemno požrtvovalno,saj je s svojim strokovnim znanjemrešil človeško življenje.Predsednik vlade Borut Pahor si je skupaj z ministrico in v. d. generalnega direktorja policije ogledal PP Moste.52Medalji policije za požrtvovalnost staprejela policista Goran Banjac – PU Ljubljanain Zoran Vidas – PU Ljubljana.Policisti med delom naletijo tudi na najboljnenavadne prizore, ki jih ni moč videtivsak dan. Tako sta policista PPP Ljubljanaletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTLIFE AND WORKPogum, vztrajnost in moč spodbujajo človeka, da počne dobre stvari, da živi izjemno življenje. Biti policist ni zgolj poklic, temveč je tudi poslanstvo. Pomagati in reševatiživljenja tam in takrat, ko je najhuje, to je delo policista, ki svoje poslanstvo resnično opravlja s srcem.Goran Banjac in Zoran Vidas na avtocestiponoči opazila 25-letnega Ljubljančana, kije z vrvjo okoli vratu in privezan na ograjomostu čez Ljubljanico hodil po odstavnempasu.Na prvem odcepu z avtoceste sta sepolicista obrnila, da bi se zapeljala do njega.Takrat je občan skočil pod tovornjak, kipa se je še zadnji trenutek uspel umakniti.Ko je videl, da sta se policista vrnila, pa jehotel skočiti z mosta in se obesiti. Policistasta v tistem trenutku skočila iz vozila in gaobvladala. S svojim požrtvovalnim dejanjem,spretnostjo in previdnostjo sta murešila življenje.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela občana Goran Bračič in IzudinSmajlović.Pogosto se zgodi, da tudi občanipokažejo svoj čut do sočloveka in pomagajo,če le morejo. Ob Velenjskem jezerusta se v začetku januarja sprehajalimati in hči. Na pomolu jima je zdrsniloin padli sta v ledeno mrzlo jezero. Njuneobupane klice je zaslišal Goran Bračič injima pritekel na pomoč. Skupaj z IzudinomSmajlovićem sta ju hitro potegnilaiz vode in jima pomagala. Občana sta ssvojim nesebičnim, požrtvovalnim dejanjemrešila dve življenji.Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče.Medalje policije za hrabrost soprejeli policista Albin Kusterle – PU NovaGorica in Andrej Zavec – PU Nova Goricater občan Kristjan Stankovič.letnik LVII/št. 2/2009Prvega januarja letos je na parkirišču vcentru Nove Gorice zagorel osebni avto, vkaterem je bil ujet občan. Policista PPIU NovaGorica Albin Kusterle in Andrej Zavec staob prihodu na kraj takoj začela gasiti vozilo,da bi preprečila morebitno eksplozijo.Ker pa je avto že tako močno gorel, dase ga ni dalo več pogasiti, so z občanomKristjanom Stankovičem, ki je poklical napomoč, hitro odprli voznikova vrata invoznika poskušali zvleči ven, vendar je bilpripet z varnostnim pasom. Nazadnje so gavendarle uspeli rešiti, takoj zatem pa je vozilozaradi vročine in ognja eksplodiralo.Policista in občan so zaradi hitrega inv opisanih okoliščinah resnično hrabregaukrepanja rešili človeško življenje.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela policista Franc Jošt – PU Celje inMatej Kralj – PU Celje. Medalji policije zahrabrost pri istem dogodku pa sta prejelapolicista Aleš Fon – PU Celje in GregorKnez – PU Celje.Ko je ljudem najbolj hudo, ne izbirajosredstev za rešitev situacije. Policista PPPCelje Franc Jošt in Aleš Fon ter policista PPŽalec Gregor Knez in Matej Kralj so sredidecembra iz goreče lope v okolici Preboldarešili občana, ki je grozil s samomorom.Občan se je ponoči zaprl v leseno lopo,grozil policistom in celo zanetil ogenj,ki je nato v trenutku zajel celo lopo. Ko soga policisti iz zaklenjenega in gorečegaprostora želeli rešiti, pa jih je celo napadelz motorno žago.Pogumni in požrtvovalni policisti so vizjemno nevarni situaciji tvegali svoje življenje.Z uporabo prisilnih sredstev so gaobvladali, pogasili požar in mu tako rešiliživljenje. S svojim pogumnim in hrabrimdejanjem so tudi prispevali k ugledu policije.Medalji policije za požrtvovalnost staprejela policist Matej Kralj – PU Celje inobčan Ivan Fajfar. Medaljo policije zahrabrost pri istem dogodku pa je prejelpolicist Tomi Puckmeister – PU Celje.V Celju, v mrzlem januarskem večeru,je iz doma upokojencev odšel in se izgubilstarejši občan. Policista PP Žalec MatejKralj in Tomi Puckmeister sta ga izčrpanegain utrujenega še isti večer našla v bližnjem11-metrskem vodnjaku, v kateregaje padel med zajemanjem vode. Sam seiz vodnjaka ni mogel rešiti, ko sta ga našlapolicista, pa je imel nad gladino vode le šedel glave.Ker bi lahko bilo čakanje na gasilce inreševalce usodno, se je policist Puckmeisterprivezal na vrv in se spustil v vodnjak.Na drugi strani pa sta ga držala policist Kraljin sosed Ivan Fajfar, ki je prišel na pomoč.S skupnimi močmi sta občana povlekla izvodnjaka in do prihoda reševalcev začela zmasiranjem srca in ogrevanjem telesa.Vsem policistom in občanom še enkratiskrene čestitke in zahvala za izjemen prispevekk varnosti državljanov in ugleduslovenske policije. Vaša dejanja povedoveč kot besede.Besedilo: Monika GolobFoto: Brigita Petric in Uroš Piskar53

IZ ŽIVLJENJA IN DELAVArNOSTŠOLANJE IN USPOSABLJANJE V LETALSKI POLICIJSKI ENOTILetos minevata dve leti, odkar je Letalska policijska enota (LPE) praznovala 40-letnico svojega obstoja. V vseh teh letihsmo letalci policije opravili številne naloge, prevoze in reševanja, zato našega dela dandanes gotovo ni treba posebejpredstavljati. Tokrat si bomo ogledali naše »korenine«, predpogoj, da lahko opravljamo svoje delo, to je letalsko šolanjein usposabljanje.Letalske operacije, kot pravimonašemu delu, so usklajenes civilno zakonodajo, sajso naši helikopterji registriranikot civilni zrakoplovi, piloti intehniki pa imajo civilna letalskadovoljenja oziroma licence.Slovenski zakon o letalstvusicer predvideva, da lahkouporabo državnih zrakoplovovopredeljujejo posebni, namenskipravilniki, vendar jih vSloveniji nimamo. Vajeni smože, da v Sloveniji česa nimamo,a tukaj to ni naša hiba. Helikopterjipolicijskih in carinskihslužb tudi drugje po svetu večinomaletijo po civilnih predpisih.Tudi v obdobju nekdanjeJugoslavije, ki je imela dokajstabilno letalsko zakonodajo,je bilo tako.To je tudi ena glavnih razlikv primerjavi z vojaškim letalstvom,ki ne pri nas in ne v tujinine uporablja civilne zakonodaje,bodisi delno ali v celoti.Standardi letalskih znanj,ki jih narekuje civilna zakonodaja,so vzpostavljeni na mednarodniravni (ICAO – Mednarodnaorganizacija civilnegaletalstva), kar pomeni, da jenaš pilot s svojim znanjem priznanpraktično po celem svetu.Za nadaljnje razumevanje moramopotegniti jasno ločnico.Usposabljanje pilotov LPE imadva zaporedna, vendar ločenasegmenta.Prvi segment predstavljajošolanje za pridobitev osnovnelicence, usposabljanje za vsaktip helikopterja posebej in posebnapooblastila, kot je naprimer letenje po instrumentih(IFR). To je segment, ki potekav skladu s civilno zakonodajo.Ko ima pilot opravljen tasegment, lahko prepelje potnikez enega letališča na drugo,kot je običajno za civilni letalskipromet.Drugi segment so usposabljanjaza operativno delo, torejza policijske naloge, reševanje,transport, ki jim s skupnim izrazompravimo »dela v zraku«.Teh usposabljanj civilni pravilnikine predpisujejo, ker gre zazelo specifične naloge. Po Zakonuo letalstvu mora vsaka letalskaorganizacija, ki opravlja»dela v zraku«, izdelati letalskioperativni priročnik, ki moranatančno opredeliti, kako seposamezno »delo v zraku«opravlja, kakšne so omejitvein predpogoji ter nenazadnje,kako se posadko usposobi zaopravljanje tega dela. Z upoštevanjemizkustvenih normativovdrugih organizacij s podobnimdelovnim področjemDirektorat za civilno letalstvopotrdi letalski operativni priročnikin ga s tem vzpostavikot del civilne zakonodaje.LPE v vsem času svojegaobstoja usposablja svoje pilote.So pa znatne razlike v obseguin standardih šolanja. V svojihzgodnjih obdobjih so šolanjaza pridobitev osnovnih licencin pooblastil potekala zunajLPE, v okvirih vojaškega letalstvaJugoslovanske ljudske armadein v Višji zrakoplovni šoliv Zagrebu. Znotraj LPE so seopravljala zgolj prilagajanja nadoločene naloge. V srednjemobdobju je letalsko šolanje prišlopod okrilje Adrie Airways, kije imela že od nekdaj letalskošolo. Helikoptersko šolanje jepostalo njen oddelek.USTANOVITEV LASTNE LE-TALSKE ŠOLELeta 2005 se je znotraj LPEustanovila lastna letalska šolaza potrebe policijskih pilotov.Največji korak pri tem jebil storjen v organizacijskemsmislu, v pogledu zahtevanihprogramov in dokumentov. Napraktičnem pa ne toliko, saj sopiloti inštruktorji iz LPE že prejusposabljali pod okriljem letalskešole Adrie Airways.Organizacija in dokumentišole so bili vzpostavljeni postandardih nove skupne evropskezakonodaje (JAR FCL 2),še zmeraj pa v skladu z našo,trenutno še veljavno, zakonodajoza helikoptersko letenje.Želeli smo vzpostaviti stanje,ki bo omogočalo enostaven inhiter prehod na evropsko zakonodajoz dnem, ko bo ta vSloveniji sprejeta.Lahko bi rekli, da danes šoladeluje s polno paro, saj letnoizšolamo za 15 do 20 novihlicenc in pooblastil. Največjiproblem nam predstavlja časovnauskladitev dela, saj morajoinštruktorji izvajati usposabljanjapoleg rednih policijskih inhumanitarnih nalog. Zaradi tegadoločena šolanja še zmerajopravljamo tudi v drugih šolah.Posredno ima to druge pozitivneučinke, saj s tem vzdržujemovpogled v standarde in načinešolanja v drugih organizacijah,ki jih potem vključujemo v našeprograme. V današnjem časuhitrih sprememb si ne smemodovoliti, da bi v izobraževanjuostali samotni, izolirani otok.Organizaciji, kot je naša, se tolahko kaj hitro zgodi (in se ježe), ravno tako tudi marsikaterisorodni enoti.POMEMBNOST LETALSKEGAŠOLANJAVsi strokovni delavci potrebujejostalno usposabljanjein nadgrajevanje znanja. Letal-54letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTLIFE AND WORKgled v delo v kabini, po drugistrani pa pomeni olajšavo, sajso zakonske zahteve po številuopravljenih ur šolanja zaraditega zmanjšane. Nenazadnjemora biti kandidat zdrav, daizpolnjuje kriterije 1. razredazdravniškega spričevala. Praktičnidel šolanja zahteva vsaj150 ur letenja in ga opravimo v8–12 mesecih. Zajema tehnikepilotiranja podnevi in ponočiter postopke ob tehničnih težavah.Šolanje za tip helikopterja(npr. EC-135):Šolanje obsega 50 ur predavanjin vsaj 10 ur letenja terpomeni prehod iz enomotornegana dvomotorni helikopter.Zajema spoznavanje indelo s kompleksno standardnoopremo ter dodatno opremohelikopterja, normalno uporabohelikopterja in postopke pritehničnih težavah. Opravimoga v 2 mesecih.Šolanje za letenje po instrumentih(IFR):Šolanje zajema 200 ur predavanj,20 ur letenja na simulatorjuletenja in vsaj 20 ur letenjas helikopterjem. Zajemapotrebna znanja za vodenjehelikopterja izključno po instrumentih,letalske predpisein postopke prihodov in odhodovz letališč v slabem vremenu.Opravimo ga v 12-15mesecih.Šolanje za učitelja poklicnihpilotov helikopterjev:Šolanje zajema psihologijoin metodiko letalskega pouka,preverjanje teoretičnega inpraktičnega znanja ter usposabljanjeza letenje z drugegasedeža. Opravljamo ga vzporednoz delom v 12–18 mesecih.To je le nekaj programovletalskega šolanja, ki se zaključijoz izpitom pred komisijo, kijo imenuje Direktorat za civilnoletalstvo. Usposabljanja zaoperativne naloge smo zgoljomenili. Ker gre za zelo širokopodročje, naj bo to tema naslednjihprispevkov.sko šolanje pa močno izstopa venem segmentu. V ceni. Ocenjujemo,da šolanje pilota donjegove polne usposobljenostistane približno 400.000 evrov,če upoštevamo cene usposabljanjna trgu. Tu ni vštetovzdrževanje njegove usposobljenosti,čeprav je ravno takopotrebno. Pri nas pilot dosežepolno usposobljenost nekako vsedmih letih. Pod polno usposobljenostštejemo, da leti sskoraj vsemi našimi helikopterjikot vodja zrakoplova, v vsehrazmerah in je usposobljen zavse policijske in humanitarnenaloge. V zadnjem času smo sizelo prizadevali skrajšati ta čas,a se nam je po drugi strani povečalobseg nalog.Na splošno je človek v vsakemdelovnem sistemu razmeromanezanesljiv segmentin zmeraj pomeni za delodajalcaprecej nezanesljivo kupčijo.A druge poti pravzapravni, saj je še zmeraj človek tisti,ki delo opravi. Izboljšanje zanesljivostise doseže s tem, daje več oseb sposobnih opravljatidoločene naloge. In ravnoto je eden od naših ciljev. Želimobiti sposobni opraviti svojenaloge v vsakem trenutku,takrat, ko nas kdo potrebujein ne zgolj takrat, ko so ugodnerazmere. Osnova za to jelastna letalska šola, ki dovoljhitro in brez velikih dodatnihstroškov usposobi zadostnoštevilo posadk.KADRI IN ŠOLANJAPoglejmo nekaj programovletalskega šolanja, ki se izvajajov letalski šoli LPE.Osnovno šolanje do pridobitvedovoljenja za poklicnegapilota helikopterja:V ta program se vključujejokandidati za pilote po zaposlitviv LPE. Predpogoji po letalskiplati so diploma fakultete zastrojništvo-smer letalstvo, kipokriva zahtevana teoretičnaznanja za poklicnega pilota indaje ustrezno tehnično podlagoza razumevanje sistemov vhelikopterjih. Nadalje je predpogojpilotska licenca na letalihali helikopterjih, ki zagotavlja,da ima kandidat realen vpo-Besedilo: Igor ZrinskiFoto: Blaž Šeterletnik LVII/št. 2/200955

IZ ŽIVLJENJA IN DELAVArNOSTPODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV POLICIJE SLOVENIJA V SCHENGNUMinilo je leto dni, odkar se je Slovenija vključila v schengensko območje. Za ta zgodovinski dogodek je bilo potrebnihveliko priprav. To je bil in ostaja izziv, kajti treba je iskati ravnovesje med svobodo in varnostjo, ki sta temeljni človekovipravici.21. decembra 2007 je bil odpravljennadzor na kopenskih in morskih mejah,30. marca lani pa je bil odpravljen še notranjimejni nadzor na letališčih. Slovenijaje tako postala polnopravna članicaschengenskega prostora.V. d. generalnega direktorja policijeJanko Goršek je v Policijski akademiji vTacnu, 26. marca, podelil 35 spominskihznakov policije Slovenija v Schengnu.Prejemnike priznanj je nagovorilDanijel Lorbek, vodja sektorja mejnepolicije v upravi uniformirane policije,ki je poudaril pomen vstopa Slovenijev schengensko območje. Slavnostni govornikna prireditvi je bil Janko Goršek,v. d. generalnega direktorja policije, ki seje vsem prejemnikom spominskih znakovzahvalil za trud.Spominski znak policije Slovenija vSchengnu se podeli članom delovnihskupin za pripravo evalvacij, posameznikom,ki so neposredno sodelovali v evalvacijah,in tistim, ki so na zunanji mejiEvropske unije prispevali k uveljavitviKonvencije o izvajanju schengenskegaPo policijskih enotah bo razdeljenih 3222 spominskih znakov.sporazuma. Spominske znake je v Policijskiakademiji prejelo 35 posameznikov.21. december 2007 in 30. marec 2008sta pomembna mejnika v zgodovini RepublikeSlovenije. Slovenija je dokazala,da se lahko postavi ob bok tudi najboljrazvitim državam Evropske unije.Besedilo: Monika GolobFoto: Marko FricOBISK NAMESTNICE VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V PAVišjo policijsko šolo Policijske akademijesta 6. marca obiskala namestnicavaruhinje človekovih pravic mag.Kornelija Marzel in strokovni sodelavecvaruhinje Ivan Šelih.Študentom drugega letnika sta vokviru predmeta Policijska etika, napovabilo predavatelja mag. Iva Holca,predstavila delovanje urada varuhačlovekovih pravic in način reševanjapobud. Osredotočila sta se na pobudes področja policije in obiske varuha napolicijskih postajah.Obisk smo sklenili z željo, da s sodelovanjem,ki poteka že kar nekaj let,nadaljujemo tudi v prihodnje.Besedilo in foto:Boštjan PolutnikOd leve proti desni: Ivan Šelih, mag. Kornelija Marzel in mag. Ivo Holc56letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTLIFE AND WORKPOKAL VITRANC IN SMUČARSKI SKOKI V PLANICIPolicisti in drugi delavci policije so tudi letos varovali tradicionalni prireditvi – Pokal Vitranc Audi FIS SKI World cupKranjska Gora, med 28. februarjem in 1. marcem, in FIS Svetovni pokal v smučarskih skokih, med 19. in 22. marcem.V Pokalu Vitranc sta biliizvedeni slalomska in veleslalomskatekma. V sobotose je na prireditvenem prostoruzbralo okoli 7.000 obiskovalcev,v nedeljo okoli9.000. Vzporedno s tekmamiso na prireditvenem prostoruv Kranjski Gori potekaletudi zabavne prireditve, kjerse je zbrala velika množicaobiskovalcev. Eksplozija zabave,ki je letos potekala žetretjič, je s koncerti popestriladogajanje v Kranjski Gori.V Planici je bil v četrtekuradni trening, ki so ga varovalipolicisti PP KranjskaGora s pomočjo policistov izostalih enot PU Kranj. Obiskovalcevje bilo okoli 9.000.V petek, soboto in nedeljopa so potekali uradni treningiin tekme, ki si jih je ogledalov petek okoli 11.000,v soboto 29.000 in nedeljookoli 26.000 obiskovalcev.Obiskovalci so uživali vzimski idili, si ogledali zagrizeneboje smučarjev z vratciin skakalce pri iskanju ugodne“termike” za polete.Policija je obe prireditvivarovala po posebnem načrtu.Za ustrezno zagotavljanjevarnosti oziroma izvedbonalog ob javnih prireditvahje bil obakrat sklican Operativništab PU Kranj. Delovalje tudi ob spremljajočihprireditvah. V varovanje prireditevob Pokalu Vitranc jebilo vključenih okoli 60 policistovin drugih delavcev, zaEksplozijo zabave pa okoli30. Seveda je bilo za tekmovanjev smučarskih poletih vPlanici aktiviranih precej večpolicistov, v soboto in nedeljopo okoli 120 policistov indrugih delavcev policije.Naloge, ki so jih policistina obeh prireditvah opravili,so bile zlasti usmerjene vzagotavljanje varnosti ljudiin njihovega premoženja,vzdrževanje javnega reda,na prireditvi v Planici pa soskrbeli tudi za varen in tekočpromet. Poleg policistov naprireditvenih prostorih, policistov,ki so skrbeli za promet,so bili na Vitrancu dejavnitudi pripadniki gorskeenote, in sicer kot smučarjina poligonu.Za zagotavljanje pretočnostiprometa in varovanjeprireditve so bili uporabljenihelikopterji letalskepolicijske enote, glede namnožičnost omenjenih prireditevpa so bili policistomPU Kranj pri izvedbi nalog vveliko pomoč tudi policistiPPE iz drugih PU. Zelo velikoso nam pomagali tudipolicisti konjeniške PP, ki sozaradi velike količine snegapešce usmerjali na neprometnepovršine. Učinkovitoso sodelovale tudi pomembnestrokovne »podporne«službe, ki so izvajale protibombnipregled, zagotavljalezdravstveno zaščito zapoliciste, tehnični prenosslike iz helikopterja in prireditvenegaprostora v operativništab in še mnogi drugi,brez katerih bi težko opravilisvoje naloge.Operativni štab PU Kranjje deloval v prostorih PPKranjska Gora. Ob obeh prireditvahje štab obiskala ministricaza notranje zadeveKatarina Kresal in v času izvajanjanalog v Planici tudiv. d. generalnega direktorjapolicije Janko Goršek, ki stasi tako neposredno ogledalavodenje in izvedbo nalog nateh tradicionalnih prireditvah.Ob dobro načrtovanihukrepih in učinkoviti izvedbiso tekme ter vzporedneprireditve potekale nemoteno,policisti pa so svoje deloopravili odlično in izjemnoprofesionalno.Besedilo: Andrej ZakrajšekFoto: Milan Jakovljevič,Robert Kraljletnik LVII/št. 2/200957

IZ ŽIVLJENJA IN DELA10 LET ZDRUŽENJA ZBIRATELJEVPOLICIJSKIH INSIGNIJ SLOVENIJEV združenje so vključeni posamezniki oziroma zaposleniv policiji zaradi uresničevanja skupnih ciljev pri razvijanjuzbirateljske dejavnosti. Dejavnost združenja temeljina ustavnih načelih, zakonskih predpisih, statutu inkodeksu združenja. Osnovna dejavnost je zbirateljstvo,organiziranje in vodenje zbirateljskih aktivnosti in srečanj,sodelovanje z ustanovami, MNZ, policijo, policijskimsindikatom in IPO, razvijanje zbirateljske kulture,posredovanje naslovov zbirateljev policijskih insignij iztujine in skrb za ohranitev policijskih insignij.VArNOST– drugih predmetov s policijsko tematiko (značke, modeli avtomobilov,helikopterjev, letal, propagandno gradivo itd.).Zbiranje orožja ni policijska tematika in zbiralci tega nisočlani združenja. Člani združenja proučujejo zgodovinskirazvoj policije in policijskih uniform na območju Slovenije.Za ohranitev kulturne dediščine zbirajo in proučujejo stareuniforme, dokumente, strokovne knjige, fotografije in predmete.Članstvo je kar pestro, saj so včlanjeni tudi kolegi iz Hrvaške,Srbije, Nemčije, Španije, Irske in ZDA. ZZPIS je združenje,ki se je uspešno postavilo ob bok tujim podobnim združenjem,in sicer iz Avstralije, Kanade, Irske, Velike Britanije,Nemčije, Avstrije in Belgije.ZZPIS bo 9. maja letos organiziral že 11. mednarodno srečanjezbiralcev policijskih, gasilskih in vojaških insignij, ki bov občinski dvorani v Spodnjem Dupleku. Spoštovani bralci,vzemite si čas in nas obiščite ter z nami preživite lepo sobotnodopoldne. Vabljeni!Besedilo in foto: Branko ZupaničPREVENTIVNA AKCIJA VKRNSKEM POGORJUSrečanje članov Združenja zbirateljev policijskih insignij Slovenije.Policisti gorske enote PU Nova Gorica so v začetku marcav zahodnih Julijskih Alpah, na gorskih poteh na območjuKrnskega pogorja na Kobariškem, izvedli preventivno akcijoza zagotavljanje splošne varnosti v gorah. To območjeje bilo namreč v zadnjih letih pozimi zelo dobro obiskano,policisti pa so obravnavali več nesreč; zadnja nesrečas smrtjo planinca je bila na tem območju decembra 2008,prav tako pa so tu več oseb tudi iskali.Ideja o ustanovitvi združenja se je porodila leta 1997, koso se zbiralci iz policijskih vrst prvič srečali pri Mitju Voduškuna PU Celje. Mitja je organiziral dve srečanji slovenskih zbiralcevin leta 1998 tudi prvo mednarodno srečanje, kateregaso se udeležili zbiralci iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Madžarskein Slovenije.Na srečanju 27. februarja 1999 v Mariboru, katerega jeorganiziral Branko Zupanič, pa je bilo ustanovljeno Združenjezbirateljev policijskih insignij Slovenije (ZZPIS), ki je doslejorganiziralo triindvajset domačih srečanj, ki potekajo dvakratletno, in deset mednarodnih. Izdajajo glasilo Novice, s katerimobveščajo člane o srečanjih, o novostih v zbirateljstvu, vnjem pa je seveda tudi veliko zanimivih člankov.Združuje zbiratelje predmetov s policijsko tematiko (policistika),ki obsega zbiranje:– uniform in njenih delov (kape in druga pokrivala, čelade,našitki - insignije, znaki specialnosti, znaki s kap, čini, kravatneigle itd.);– službenih predmetov (pasovi – opasači, torbice, prometniloparji, gumijevke, lisice itd.);– policijskih medalj in odlikovanj;– fotografij s policijsko tematiko (policisti, vozila, opravljanjedela, objekti itd.);– strokovnih in leposlovnih knjig in drugega gradiva;– znamk s policijsko tematiko (filatelija);58To je bila že druga preventivnaakcija, ki so jo izvedlipolicisti pozimi v gorah.Policista in pripadnik Gorskereševalne službe Tolminso po nekaj dneh izrednoslabega vremena z obilnimsneženjem v visokogorju obiskovalcegora opozarjali naštevilne nevarnosti v tem letnemčasu. Poleg tega so jimtudi svetovali, kaj naj storijo,če bi se znašli v težavah, inkaj je dobro vedeti, predense odpravijo na pot.Nevarnost snežnih plazovv visokogorju je bila 4. stopnjepo evropski petstopenjskilestvici, policijska patruljas pripadnikoma gorske enoteletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTLIFE AND WORKSkupaj s pripadniki Gorske reševalne službe Prevalje so zagotavljalivarnost udeležencev pohoda, ki ga je organiziraloPlaninsko društvo Mežica, udeležilo pa se ga je okoli 500 pohodnikov.Zaznamovala ga je tudi več kot dva metra debelasnežna odeja.Policisti gorske enote so bili pri varovanju javne prireditvein zagotavljanju splošne varnosti ljudi v gorah pozorni predvsemna ustrezno opremljenost pohodnikov in kršitve s področjajavnega reda ter varovanja okolja, ki pa jih tokrat ni bilo.in gorski reševalec pa so biliprisotni na območju PlanineKuhinja in nad njo na območjuKrnskega pogorja doše varnega območja oz. dovišine približno 1.370 m nadmorskevišine.Obiskovalcev gora takratna tem območju skorajda nibilo, kar bi lahko pripisali tudiosveščanju in preventivnemuopozarjanju planincev prednevarnostmi snežnih plazov.Glavni vzroki za najtežjenesreče v gorah so: padajočekamenje, zdrs, plezanje kljubneugodnim vremenskim razmeram,zdrs na snegu, padecpri plezanju itd. V zadnjemčasu policisti v gorah vsepogosteje posredujejo tudizaradi manjših poškodb inobolenj.Že vsa leta novogoriškipolicisti poleg svojega rednegadela opravljajo tudinaloge zaščite, reševanja inpomoči v gorah in sodelujejov različnih akcijah. Njihovedosedanje preventivne akcijeso bile tako pri pohodnikih,gornikih in izletnikih ter priskrbnikih planinskih koč dobrosprejete, saj navzočnostpolicistov prispeva k večjivarnosti in redu v gorah vvseh letnih časih.Besedilo in foto: Dean BožnikZasilno zatočišče pred vetromS preventivnimi akcijami v gorah bodo policisti gorskeenote PU Slovenj Gradec nadaljevali tudi v prihodnje. Znasveti in opozorili bodo poskušali zmanjšati število nesrečali vsaj omiliti njihove posledice, saj v gorah ni absolutnevarnosti, z upoštevanjem nasvetov za lastno varnostpa lahko možnost za nastanek nesreč precej zmanjšamo.Besedilo in foto: Branko SlivnikPREVENTIVNO DELO NA PECIPolicisti slovenjgraške gorske enote, ki deluje v okviru posebnepolicijske enote na PU Slovenj Gradec, so 14. februarjasodelovali pri tradicionalnem, letos že 21. zimskempohodu na Peco.PRI VAROVANJU DRŽAVNE MEJESODELUJEJO Z RIBIČIVečja skupina pohodnikov na poti proti vrhu Peceletnik LVII/št. 2/2009Kolpa je dokaj mirna reka, njeno okolje pa je nižinsko. Izvira na Hrvaškem, vkraškem izviru pod Risnjakom. Belokranjska Kolpa sodi med najbolj čiste in neokrnjenereke v državi. V poletnih mesecih v zgornjem toku doseže temperaturodo 28 °C.59

IZ ŽIVLJENJA IN DELAVArNOSTRibiška družina Metlika se je 8. februarja s priznanjem zahvalila policistom PPMetlika za dobro sodelovanje. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje s skupnimikontrolami in izmenjavami izkušenj skrbeli za red in varnost ob tej najdaljši»slovenski rivieri«.Policisti PU Novo mesto varujejo državnomejo v dolžini 140,5 km. Dobrih 74 kmmeje poteka po reki Kolpi, ki je naravna mejamed Slovenijo in Hrvaško. PP Metlika zatože dolga leta zgledno sodeluje z ribiškodružino, ki šteje več kot 120 članov. Da bizagotovili interese obeh, tj. kar najbolj učinkovitnadzor državne meje in nadzor nadizvajanjem ribolova in kontrole ribolovnihdovolilnic, so ribiški čuvaji ribiške družine inpolicisti PP Metlika združili moči.Lani so med skupnimi nadzori državnemeje in Kolpe izmenjali mnogo izkušenj inzalotili kar nekaj »divjih lovcev«. Ribiški čuvajiso gotovo najboljši poznavalci reke invseh tistih predelov, kjer je ob nižjih vodostajihprečkanje reke najlažje in možnostilegalnih prehodov večja. Njihova pomoč,informacije in izkušnje so za policiste nadzornikedržavne in schengenske meje, nadvsepomembni.Belokranjski reki Kolpa in Lahinja ponujataraznolike možnosti rekreacije – kopanje,čolnarjenje in ribolov. Bela krajina postajavedno bolj priljubljena za preživljanjeprostega časa. Z vodami metliškega ribolovnegaokoliša gospodari Ribiška družinaMetlika, ki je bila ustanovljena leta 1956.Besedilo: Tomaž Pavček in Alenka DrenikFotografije: PP MetlikaRAZSTAVA SVETOVNEGA POPOTNIKAV avli PU Novo mesto so 20. februarja odprli razstavo fotografij svetovnega popotnikaZvoneta Šeruge, ki se je odzval vabilu prijateljice iz gimnazijskih let,Zdenke Likar s PU Novo mesto.Lepota na severu NamibijeGoste, novomeške kulturnike, predstavnikesedme sile in sodelavce je naodprtju razstave nagovoril direktor PUNovo mesto mag. Anton Olaj, ki je izrazilzadovoljstvo, da lahko v upravi gostijorazstavo rojaka, ki na ta način približa lepotesveta tudi drugim. »Za policijo je tohkrati priložnost, da pokaže svojo odprtost,ki je nadvse pomembna, ko iščemo60partnerstvo s skupnostjo pri zagotavljanjuvarnosti,« je še dodal mag. Olaj.V spremljevalnem programu je nastopilkitarist Matjaž Maznik, program paje povezovala Vesna Draginc s PP Novomesto.Odlične fotografije so po besedahznanega Dolenjca nastale spontano naštevilnih poteh po odmaknjenih in zavečino eksotičnih kotičkih sveta. ZvoneŠeruga ni le popotnik, je avanturist,mornar, svobodni novinar in avtorsedmih potopisnih knjig. S svojimipredavanji in dokumentarnimi filminavdušuje vse, ki jih zanima, kako živijoljudje tam zares daleč … Njegovnajnovejši izziv je ustanovitev klubapopotnikov, ki bi tudi ljudem, ki imajomanj časa in izkušenj, omogočil odmikod vsakdanjega, stik z neokrnjeno naravoin prebivalci v daljnih deželah.Sicer pa je Zvone povedal, da je najboljsrečen, kadar se s potovanja vrnedomov. Druga največja sreča zanj je, kood doma odide na pot. Tretja največja,kot pravi sam, pa je vse drugo vmes.Novomeščani, ki pozorno spremljajokulturni utrip v svojem mestu, sobili nad razstavo navdušeni. PU Novomesto tako zaradi petih razstav v preteklemletu – poleg skrbi za varnost,seveda – priznavajo tudi posluh za kulturo.Besedilo in foto: Alenka Drenikletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTMADŽARSKI POLICISTI ODLIKOVALISLOVENSKE KOLEGEPolicisti PPIU Murska Sobota dobro sodelujejo s svojimimadžarskimi kolegi na področju odkrivanja in preprečevanjačezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij.INTERNATIONAL CO-OPERATIONProjekt, ki sta ga po odobritvi vlade pripravili ministrstvi zanotranje in za zunanje zadeve, je pomemben v smislu konkretnegaprispevka Slovenije k reformi palestinskega varnostnegasektorja. Palestinska policista sta se usposabljala za forenzičnelaboratorijske preiskave, daktiloskopijo in delo kriminalističnihtehnikov pri ogledu kraja kaznivega dejanja.Slovenski policisti so palestinskima kolegoma svetovalitudi pri načrtovanju forenzičnega laboratorija, ki ga želijo odpretikonec leta, donirala jim ga bo Turčija, in pri izbiri laboratorijskihinstrumentov. Pomoč in podpora razvoju palestinskecivilne policije na področju forenzike poteka v okviru misije Evropskeunije EUPOL COPPS, v okviru katere finski in kanadskikolegi palestinskim oblastem pomagajo izobraževati lokalnepoliciste.Besedilo: Jana ŠmitFoto: Monika GolobSREČANJE S HRVAŠKIMI KOLEGINa Reki na Hrvaškem so se 5. februarja na že tradicionalnemdelovnem srečanju sestali predstavniki PU Postojnain hrvaški kolegi iz Policijske uprave Primorsko-Goranska.Prejemniki plaketZato ne preseneča, da je glavna policijska kapetanija izZalaegerszega konec januarja komandirju PPIU Cirilu Madičupodelila plaketo sv. Jurija, zaščitnika policistov. Njegovim pomočnikomna PPIU pa so madžarski policisti v potrditev dobregasodelovanja izročili grb županije Zala.Policisti obeh držav so se strinjali, da je za zagotavljanjevarnosti v schengenskem prostoru nujno tesno sodelovanje inpovezovanje med varnostnimi službami.Besedilo in foto: Jožef PršaNA USPOSABLJANJU V SLOVENIJIPALESTINSKA POLICISTAPredstavniki PU Postojna s hrvaškimi kolegi iz PU Primorsko-GoranskeNa Centru za forenzične preiskave slovenske policije stabila od 23. februarja do 20. marca na enomesečnem usposabljanjupalestinska policista.Palestinska policista na obisku v Sektorju za mednarodne odnoseletnik LVII/št. 2/2009V delegacijah, ki sta juvodila načelnik PU Primorsko-GoranskeOliver Grbićin direktor PU Postojna IztokŠtucin, so bili predstavnikiuniformiranih in kriminalističnihpolicij ter operativno-komunikacijskihcentrov.Gostitelj je sodelovanje obehuprav ocenil za zelo korektnoin profesionalno, posebej napodročju preprečevanja ilegalnihmigracij, čezmejnekriminalitete, izmenjave hitrihin točnih informacij, delamešanih patrulj in dela medturistično sezono. DirektorPU Postojna pa je poudaril,da je treba posamezne oblikemedsebojnega sodelovanjaše okrepiti.Udeleženci delovnegasrečanja so izmenjali izkušnjez operativnim delom napodročjih, ki za hitro in učinkovitoreševanje varnostnihproblemov zahtevajo vzornomedsebojno sodelovanje.Delegaciji varnostnih organovz obeh strani meje sta serazšli z željo, da bi dosedanjedobre odnose v prihodnje šenadgradili in se dogovorili,da se pred turistično sezonoponovno srečata.Besedilo: Milan ZgoncFoto: PU Primorsko-Goranska(Hrvaška)61

MEDNARODNO SODELOVANJEVArNOSTOBISK VOJAŠKIHATAŠEJEVDelegacija vojaških atašejev, ki delujejona območju Slovenije, je 17. marcaobiskala specialno enoto. V delegacijiso bili atašeji iz Republike Hrvaške,Republike Črne gore, RepublikeAvstrije, Italijanske republike, Zveznerepublike Nemčije, Ruske federacijein Združenih držav Amerike.Obisk, ki je plod dobrega sodelovanjamed ministrstvom za obrambo in policijo,je najprej potekel na sedežu specialneenote, kjer sta jih sprejela poveljnik enoteMarjan Anzeljc in njegov pomočnikMilan Pleško. Sledila je predstavitev nalogin načina delovanja od ustanovitveleta 1973 do sedanjih varnostnih izzivovna območju Slovenije ter sodelovanja zdrugimi enotami na državni in mednarodniravni.Za zaključek so si vsi skupaj ogledalisimulacijo operativne naloge »zajetjetalcev in prijetje oboroženih storilcev«,ki so jo izvedli pripadniki sektorja zaoperativno delovanje - A in letalska policijskaenota UUP na taktičnem poligonuv Šentvidu.Obisk je potekal v znamenju sproščenegapogovora in izmenjave izkušenj.Besedilo: Damjan ŽgajnerFoto: Goran TaradiVojaški atašeji so si ogledali oborožitev in zaščitno opremo, ki jo specialci uporabljajo pri vsakdanjemdelu.PROJEKTNA SKUPINA FRONTEXA PRIPRAVILA PRIROČNIKZA VODNIKE SLUŽBENIH PSOVV Iasiju v Romuniji je od 25. do 30. januarja potekal zadnjisestanek projektne skupine Agencije Frontex, na kateremso pripravili skupni priročnik za vodnike službenih psov.Srečanja se je udeležil Adil Huselja iz UUP GPU.Skupni priročnik predstavlja začetek poglobljenega sodelovanjana področju operativne uporabe službenih policijskihpsov ter usposabljanja in izobraževanja vodnikov službenihpsov in drugih policijskih strokovnjakov. Agencija Frontex je namrečpotrdila program dela za leto 2009, tako da se bodo dejavnostina tem delovnem področju nadaljevale tudi v prihodnje.Sestanka so se poleg vodje projekta Radua Constantina Antonater njegove sodelavke Ivane Petrickove udeležili še predstavnikromunske policije in profesor angleškega jezika DucuHarabagu ter pet članov projektne skupine iz različnih držav, insicer Gert Janssens iz Belgije, Georgiu Orthodoxos s Cipra, MichaelFriisholm iz Danske, Christopher Formosa z Malte ter ReinhradMendig iz Nemčije. V projektni skupini so sicer sodelovalipredstavniki štiriindvajsetih evropskih držav.Besedilo in foto: Adil Huselja62Člani projektne skupine z Ivano Petrickovo iz agencije Frontex, predstavnikomromunske policije in profesorjem angleškega jezika Ducu Harabagujem ter direktorjemPolicijske akademije mejne policije Zaharijem Ivascujemletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTFREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERSBOŠTJAN BERLIČ – PREDSEDNIK ŠD BELINARojen sem leta 1974 na Ptuju, kjer sem preživljal otroštvo do odhoda v tedanjo SPŠ v Tacen, kjer sem kot kadet 23. generacijeuspešno zaključil šolanje. Prvo zaposlitev sem dobil na PO Kozina, kjer sem služboval do leta 1996. Takrat sembil premeščen na PP Koper, kjer sem opravljal naloge policista, vodje patrulje in stalnega dežurnega do aprila letošnjegaleta, ko sem bil premeščen na OKC PU Koper. V Kopru sem si ustvaril dom in družino.Od leta 1996 sem član posebne enotePU Koper, s katero sem opravil več nalogna območju R Slovenije. Še posebejmi je ostala v spominu naloga v BelihVodah, kjer smo sodelovali pri iskanjuosumljenca dveh umorov.Z Enejo in EvoV prostem času se večinoma posvečamsvojima »kraljičnama«, 6-letni Enejiin 2-letni Evi, ter ženi Tanji. Ostali prostičas si porazdelim za obveznosti prišportnem društvu, za rekreativno igranjekošarke in sojenje tekem – sem »upokojeni«košarkarski sodnik KZS (uradnih tekemne sodim več) oz. član Društva obalnihkošarkarskih sodnikov. Z nekdanjimisodelavci rekreativno igram odbojko namivki, nogomet, pozimi pa rad smučam.In še nekaj, leta 1984, ko so v Sarajevupotekale zimske OI, sem kot mnogi sodelovalv nagradnih igrah, kjer smo lahkonapovedali zmagovalce posameznihdisciplin. Kot 10-letni mulc sem kot ediniv tedanji Jugoslaviji pravilno napovedalzmagovalko ženskega slaloma ItalijankoPaoletto Magoni.ŠPORTNO DRUŠTVO BELINAVsakodnevni napori, stres in drugeobremenitve so okoliščine, s katerimi sepolicisti srečujemo pri svojem delu. Daletnik LVII/št. 2/2009bi prosti čas preživeli kar se da sproščujoče,v družbi, zabavi in športnih aktivnostih,ter tako ohranjali dobro voljo intelesno kondicijo, smo policisti PP Koperv septembru 2006 ustanovili Športnodruštvo Belina.Društvo smo poimenovali po muciBelini, ki na PP Koper domuje že od leta1997 in se je v enoti znašla po naključju.Nekega dne je žena policista Iztoka Knapamed vožnjo slišala mijavkanje. Ker ji vvozilu ni uspelo izslediti slepega potnika,se je ustavila pred PP Koper, kjer jenjen mož pod pokrovom motorja našelmačjega mladiča. Muca je dobila svojdom na PP Koper. Čeprav je popolnomačrna, smo jo poimenovali Belina in jo zveseljem sprejeli.Športno društvo Belina, ki šteje žeokoli 100 članov, aktivnih in nekdanjihpolicistov PP Koper, je vse od ustanovitveusmerjeno k organiziranju in udejstvovanjuv različnih športnih disciplinahin drugih zabavnih druženjih.Med letom igramo odbojko na mivki,pozimi mali nogomet in košarko v športnidvorani. Organiziramo tradicionalnismučarski izlet, kolesarski izlet (Vršič,Poli maraton, izlet po Krasu ...), izlet vrojstni kraj katerega od članov ŠD (Ptuj,Bovec-rafting na Soči, Šentjanž ...) inšportni dan ŠD Belina, kjer se člani medsabo pomerimo v najrazličnejših športih(odbojka na mivki, nogomet na mivki,namizni tenis, badminton, pikado ...).63

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTEVArNOSTNekateri člani pa smo »skočili« šedo Münchna (2007) in Milana (2009),kjer smo si na Allianz Areni ogledalitekmo nemške Bundeslige med ekipamaBayern München in Schalke 04, nastadionu Giuseppe Meaza pa tekmo1/8 finala Lige prvakov med Interjemin Manchester United, kjer smo najboljpogrešali gole. Omeniti še velja dogodekna trgu Duomo, kjer so se srečalinavijači obeh moštev, domačega Interjain »Rdečih vragov«. Oboji so prepevalinavijaške pesmi, ločeval pa jihje kordon policistov.Organiziramo košarkarski turnir trojkpolicijskih enot, ki je letos potekal žetretjič zapored. Prireditev se je nekakoprijela, zato se bomo še naprej trudili, dav Koper privabimo vse, ki jih zanimatakošarka in druženje po prireditvi.V juniju pa nas čaka organizacija 3.DP policije v odbojki na mivki. Tudi tašportna prireditev je na Sv. Katarini pustilaže korenine in trudili se bomo, daostane na visoki ravni.Organiziranje obeh dogodkov je velikapreizkušnja za vse člane organizacijskegaodbora in ŠD, saj se želimo predstavitiv čim lepši luči, da so tekmovalciin spremljevalci zadovoljni in se radi vračajona naša tekmovanja.Po vsaki izvedeni aktivnosti SebastijanŠahinovič poskrbi, da vsi udeleženciOrganizacijski odbor v odbojki na mivkiprejmejo DVD. S tem lahko lepe trenutkevedno znova podoživljamo.Idej za druženje in preživljanje prostegačasa nam ne zmanjka, a jih je zaradivelikega zanimanja treba prilagajatirazpoložljivim finančnim sredstvomin zaradi narave policijskega dela zeloomejenemu prostemu času.Ob tej priliki bi se rad iskreno zahvalilčlanu ŠD komandirju PP Koper IgorjuMajcnu, ki nas pri naših dejavnostihpodpira oz. nam z razporedom dela intudi sicer omogoča, da lahko izpeljemozastavljene cilje.Želim si, da bi bilo športnega druženjapolicistov še več, saj bomo le z dobrokondicijo kos zahtevnim nalogam.Vabim Vas, da si ogledate našo spletnostran www.sd-belina.si, ki jo urejaBoštjan Zemljič, kjer boste dobili podrobnejšeinformacije o delovanju športnegadruštva.Besedilo in foto: Boštjan BerličANDREJ JORDAN – RELI, MOTOR IN GORSKO KOLESARSTVOSem vodja policijskega okoliša iz Domžal,rojen leta 1981 v Ljubljani. Z družinosmo se leta 1986 iz Kamnika preseliliv vas Godič, od Kamnika oddaljenaokoli 4 km. Leta 1996 sem se začel šolativ Srednji policijski šoli v Tacnu, ki semjo leta 2000 končal in se kot policist zaposlilna PP Domžale. V začetku semdelal kot policist opazovalec in policistv intervencijski in prometni patrulji.Od septembra 2008 pa opravljam delovodje policijskega okoliša Mengeš–Trzin.Policijski poklic mi od nekdaj velikopomeni in ga spoštujem, prihajamnamreč iz »policijske družine«, saj je bilpolicist tudi moj oče Darko, kot vodjapisarne pa je bila na PP Kamnik zaposlenatudi mami Jožica.Že od malih nog se ukvarjam z različnimišporti, pozimi zelo rad smučam,poleti pa kolesarim, tečem, igram odbojkona mivki in se vozim z motornim kolesom.Prav posebno mesto pa imajo primeni športi, ki so povezani z bencinom.»Dežurni« krivec za to je oče Darko, ki jev poznih sedemdesetih letih prejšnjega64Na delovnem mestu na PP Domžale sem VPO od septembra 2008.stoletja tudi sam dirkal in bil kasneje mehaniklegendi slovenskega relija, BranetuKüzmiču. Že kot otrok sem z njim in bratomBoštjanom hodil na različne relije, vspominu pa mi je najbolj ostal legendarniRally Saturnus, ki je vedno privabil velikoštevilo gledalcev in tekmovalnih posadk.KAKO SMO ZAČELI …Leta 2003 je želja po nastopanju oz.resnejšem tekmovanju postala premočna,zaradi česar sem se povezal s prijateljemBoštjanom Sušnikom, ki je imeltekmovalno vozilo Lada Samara, in takoletnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTFREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERSsem kot sovoznik dočakal krstno dirko na»vročem« sovoznikovem sedežu. V sezoni2003 sem si nabiral (pre)potrebne izkušnjeza nastopanje na tako kompleksnemin obširnem tekmovanju, kot je reli.Konec sezone 2003 pa je želja polastnem tekmovalnem vozilu in vožnjipostala tako velika, da smo doma kupilitekmovalno vozilo znamke Škoda Felicia1,4, pripravljeno po pravilniku za skupinoA (zelo močno predelano in zmogljivovozilo).Končno je zame prišel čas, da semlahko uresničil eno izmed svojih želja inzačel nastopati v meni najbolj zanimivipanogi avtomoto športa, tj. v reliju. Prekozime smo pripravili dirkalno vozilo, kar senam je obrestovalo v sezoni, saj smo napetih dirkah, ki so štele za državno prvenstvo,odstopili samo enkrat. V sezoni 20-04 smo tekmovali zato, da smo si nabraliizkušnje za relije in se privadili na dirkalnovozilo. Preko celotne »krstne« sezonesmo prihajali v cilj posameznih dirk, si takonabirali izkušnje ter točke državnegaprvenstva. Na zadnji dirki državnega prvenstvaI. RALLY POSTOJNSKA JAMA pasmo dosegli že našo prvo manjšo zmago,in sicer najhitrejši čas posamezne hitrostnepreizkušnje v svoji skupini. To nas ješe posebej motiviralo za nastopanje v naslednjisezoni. Sezono 2004 pa smo takomed preko 60 posadkami, ki so nastopalev državnem prvenstvu, končali na presenetljivem8. mestu.Sezona 2005 se je začela z dirko v sosednjiAvstriji, in sicer PIRELLI LAVANT-TAL RALLY, ki je med drugim štel tudi zatočke evropskega prvenstva v reliju. Naomenjeni dirki smo nastopali v močnimednarodni konkurenci, na dirki je namrečskupaj nastopalo preko 120 ekip izvse Evrope. Samo v naši skupini je nastopalopreko 50 ekip iz Slovenije, Avstrije,letnik LVII/št. 2/2009Italije, Nemčije, Madžarske, Francije,Poljske in Češke, mi pa smo bili najboljšiin najhitrejši, ter dosegli zmago v skupiniA5 oz. DIVIZIJA I (vozila skupine A in Ns prostornino do 1400 ccm), in tako doseglineverjeten uspeh na evropski ravni.Nato smo na dveh zaporednih dirkah(Rally HELLA in Rally KOPER) nesrečnoodstopili z drugega mesta, vendar smonato na Rallyju MARIBOR, kljub odsotnostistandardnega sovoznika dosegliodlično drugo mesto, nato pa na RallyjuVELENJE ponovno dokazali svojo hitrostin kakovost ter ponovno ZMAGALI VSKUPINI A5.Tako smo bili pred zadnjo dirko državnegaprvenstva vodilni v skupini A5. Nazadnji dirki državnega prvenstva – RALLYPOSTOJNSKA JAMA, pa nam je odpovedalmotor, vendar smo kljub temu postaliDRŽAVNI PRVAKI ZA LETO 2005 V RELIJU– skupini A5.Po koncu zmagovalne sezone 2005pa smo ugotovili, da kljub uspehom, talentuin požrtvovalnosti celotne družinenimamo potrebnih finančnih sredstevza preskok v višje razrede in močnejšavozila, zaradi česar smo leta 2006 nastopilisamo na treh dirkah za državno prvenstvoin na najtežjem in najkakovostnejšemreliju v Sloveniji – RALLY HELLASATURNUS osvojili tretje mesto v svojiskupini. Leta 2007 pa smo tekmovalnovozilo prodali kupcu iz Finske ter zaenkratprenehali z aktivnim nastopanjem,čeprav v meni še vedno potiho tli željapo nastopanju.Kot sem omenil že na začetku, sem»zasvojen« z bencinskimi hlapi in športiter hobiji, ki so povezani z njimi. Zaraditega prosti čas rad preživljam tudi nasvojem motornem kolesu znamke YA-MAHA R6. V zadnjem času se z bratomBoštjanom, ki je tudi motorist, predvsemza zabavo, udeležujeva različnih amaterskihoz. rekreativnih dirk. Skupaj s prijateljihodiva na grobniško dirkališče inna dirkališče Pannonia-ring, na Madžarskem.Tam se lahko varno in brez (prevelike)nevarnosti »zdivjamo«, tako dase lahko potem varneje in bolj umirjenovozimo po cestah. Lani sem kupil tudit. i. free-ride gorsko kolo, tako da sedajdosti prostega časa preživim na njem. Sprijatelji kolesarimo po okoliških hribihin se spuščamo v dolino po peš poteh.Če povzamem, sem človek, ki mi naravain šport zelo veliko pomenita, sajsem v prostem času z obema zelo povezan.Rad bi se posebej zahvalil vsem,ki so mi na kakršen koli način pomagalipri mojem udejstvovanju v reliju,še posebej svoji družini, prijateljem inkomandirju PP Domžale, Božidarju Fekonji,ki mi je z razporedom dela omogočilnastopanje.65

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTEVArNOSTMARKO KLADNIK – UREDNIK BILTENA MODRI IZZIVRodil sem se pred 44 leti v vasici Črnivec priKamniku. V policiji sem zaposlen od leta 1986,ko sem se po končani šoli za miličnike zaposlilna PP Domžale, kjer delam še danes.Od leta 1989 opravljam delo vodje policijskegaokoliša, pokrivam občini Moravče in Lukovico.Želja, da bi postal policist, je bila v meni že odotroških let. To je poklic, ki ga opravljam z velikimveseljem, kljub temu da je včasih zelo naporen inzahteva popolno predanost.Prosti čas, kolikor mi ga ostane, posvečam svojidružini (ženi in dvema sinovoma), zelo rad tudikolesarim in planinarim ter pozimi smučam. Leta2006 se mi je v okviru preventivnega projektaporodila ideja, da bi izdajal bilten, ki sem ga poimenovalModri izziv. Projekt je nastal ob pomočiobčin Lukovica in Moravče, ki sta ga finančnopodprli. Namen izdaje je bil reševati probleme, kise pojavljajo v lokalni skupnosti in so moteči zaobčane. Bilten je v lokalni skupnosti naletel nazelo dober odziv, saj občani izpostavijo problematiko,ki jo nato policijska postaja v sodelovanjuz lokalno skupnostjo in pristojnimi službami poskušarazrešiti.Kot primer naj navedem, da so v prvi številkibiltena Moravčani izpostavili problem vandalizma,ki se je zlasti ob koncu tedna pojavljal na avtobusnipostaji v Moravčah. V drugi številki smo objaviliukrepe, ki jih je izvajala PP Domžale, za zmanjšanjevandalizma, in preko biltena pozvali občane, ki živijoblizu avtobusne postaje, da o vseh negativnihpojavih sproti obveščajo PP Domžale. Na tak načinse nam je navedena problematika zmanjšala za 80%. O tem uspehu pa smo potem poročali v tretjištevilki biltena. Prav tako so v biltenu preventivnevsebine, ki zanimajo občane Lukovice in Moravč(varno delo s kmetijskimi stroji), predstavljen jebil preventivni projekt Policist Beno, kaj pa zdaj,ki se je nato izvajal na OŠ Janka Kersnika–Brdo inpodružničnih šolah in je med učitelji in učenci ternjihovimi starši naletel na zelo dober odziv.V biltenu so predstavljene tudi zabavne vsebine:v prvi številki je bila objavljena križanka instran, namenjena humorju. Da je projekt tako dobrozaživel, se moram zahvaliti tudi vodstvu PPDomžale (komandirju in njegovim pomočnikom),ki projekt podpirajo in mi pomagajo pri urejanjus svojimi nasveti in idejami. Bilten brezplačno dobijogospodinjstva na območju Moravč in Lukovice.Naklada je zaenkrat še majhna, in sicer od 350do 450 izvodov. Sam dostavim izvode na osnovnešole, v zdravstvena domova in na sedež občinskihuprav v Moravčah in Lukovici.Želje za prihodnost so, da bi povečali nakladona vsaj 600 izvodov, da bi bil bilten dostopen čimširšemu krogu občanov, ter da bi s tem dosegličim boljše sodelovanje med PP Domžale in občaniobeh lokalnih skupnosti.Lokalni bilten Modri izzivZ družino na dopustuV službi kot vodja policijskega okoliša66letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTFREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERSUPOKOJENI POLICIST TOMAŽ ČUČEK – USTVARJALEC PODOB V LESUTomaž Čuček se je rodil leta 1951 v Mariboru. Otroštvo jepreživel v Izoli, kjer je končal osnovno in nižjo glasbenošolo. V Kopru je končal kovinarsko šolo in se zaposlil v Tomosu.Po odsluženem vojaškem roku se je prešolal in svojopoklicno kariero nadaljeval v različnih policijskih enotah:na Krasu ob žarenju ruja in pesmi borov, v Cerknici obskrivnostih Cerkniškega jezera, v najhladnejšem Babnempolju, poklicno kariero pa je končal v Postojni s kraškoburjo. Lepote, ki so ga navdajale, je znal shraniti v sebi.Ob upokojitvi se življenje prevesi čez dvanajsto. Nastanejovrzeli, ki jih je treba zapolniti, narediti kaj zase, da občutek nepomembnosti,nepotrebnosti, odmika … ne boli preveč.Kot bi čakala na ta trenutek, je Tomažu prišla naproti staraželja po grafičnem oblikovanju, ki jo je v sebi nosil že iz osnovnešole, pa ni imel možnosti za študij. Lotil se je risanja na les spirografom. Bera njegovih izdelkov je velika.Veliko je portretov pisateljev, pesnikov, skladateljev … inur z različnimi motivi. Vse je izdelano s tankočutno natančnostjo.Podobe na lesu oživijo, drevesa, živali in hiše pa obudijospomine.Tomaž Čuček podaja podobe iz svoje notranje lepote naročnikomali njemu ljubim osebam tako, da to začutiš.letnik LVII/št. 2/2009V tem času je razstavljal na skupinskih in samostojnih razstavahpo različnih krajih v Sloveniji, in sicer:– v prostorih Društva upokojencev Cerknica,– v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani,– v prostorih Društva upokojencev Dragomer,– v Kulturnem domu v Cerknici,– v galeriji Ložanka v Starem trgu pri Ložu in– v galeriji Krpan v Cerknici.Tomažu želimo še veliko uspešnih razstav.Besedilo: sodelavci OKC PU PostojnaFoto: Tomaž Čuček67

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTEVArNOSTBRANKO ZUPANIČ – PREDSEDNIK ZDRUŽENJA ZBIRATELJEVPOLICIJSKIH INSIGNIJ SLOVENIJAKo sta ministrica in v. d. generalnegadirektorja sredifebruarja obiskala PP MariborI, smo bili vsi prijetnopresenečeni. Na policijskipostaji imajo namreč policista,ki se ukvarja z zbirateljstvomin je na postajiuredil pravi policijski muzej,v katerem je med drugimizjemno bogata zbirkainsignij in policijskih kap.Branko Zupanič se z zbirateljstvomukvarja že odleta 1992, ima pa še nekajdrugih zanimivih hobijev.Branko Zupanič ( desno) na reliju ŠtajerskaOd kdaj ste zaposleni v policiji?V policijo sem prišel leta 1980 in pričel s svojim delom na OMBled, nato nadaljeval na PMM Jesenice in na PMM Šentilj. Leta 19-88 pa sem prišel na takratno PM Rotovž oziroma sedaj PP Maribor Ikjer opravljam dela VPO. V osemdesetih letih so bili manjši skoki šena OM Ljubljana Vič, SEM in delo v zvezni enoti milice na Kosovu.Kaj vam pomeni biti policist?Na to vprašanje bi bilo lahko veliko odgovorov, morda moj nebo tak, kot ga večina pričakuje. Želja postati policist ni iz otroškihlet, temveč se je rodila nekoliko kasneje in se uresničila, ko sem sevrnil s služenja vojaškega roka ter z delovnega mesta prodajalec vpodjetju Mercator Izbira Panonija Ptuj zajadral v modro miličniškouniformo. Policistovo delo ni lahko, pomembno pa je, da je pri deluvesten, korekten, pošten in še bi lahko našteval. To sem spoznalkot vodja policijskega okoliša, ko se srečujem z raznovrstnimi nalogamiin ljudmi in lahko mirno rečem, da moje delo spoštuje večinapoštenih občanov, pa tudi tisti, ki so na drugi strani zakona.Imate poleg službe tudi kaj prostega časa? Kako ga preživljate?Seveda se najde prosti čas, saj ga vsak človek potrebuje, splohpolicist, da se razbremeni od napornega dela, pa ob tem ne mislimna fizično delo in kolegi policisti bodo že vedeli, kaj to delopomeni.S čim se radi ukvarjate? Kaj počnete v svojem prostem času?Rad rišem karikature, vendar je to postala moja obstranskadejavnost. Prej sem se ukvarjal s strelskim športom in sojenjemna tekmovanjih. Sedaj pa več časa posvečam izdelovanju spominkov– korantov, za katere sem prejel certifikat domače in umetneobrti. Moji spominki so že na vseh kontinentih sveta. Kot rojeniPtujčan ne morem brez kurentovanja in kurentije, zato sem seskupaj z mlajšo hčerko pridružil Miklavškim kurentom in letošnjepustno obdobje je bilo kar naporno. Delujem pa še v Policijskemšportnem društvu Maribor.Od kdaj se ukvarjate z zbiranjem policijskih stvari, kako jeprišlo do tega?Svoj prvi našitek sem dobil nekje leta 1985, ko sem zamenjalmiličniški našitek za policijski našitek iz Amerike in prvič srečalameriškega policista. To se jezgodilo na MP Šentilj. Potemje nastalo zatišje, leta 1992 paponovno izbruhnilo. Kako, šesam ne vem. V glavnem, začelose je. Pridružil sem se zbirateljskemuklubu v Avstriji, kjersem spoznal čudovite zbiralcein kaj hitro so me popeljali vsvet tega hobija. Leta 1998 sems somišljeniki pričel sanjaritio ustanovitvi takšnega klubav Sloveniji. Leta 1999 smo gatudi ustanovili pod imenomZdruženje zbirateljev policijskihinsignij Slovenija. Že nazačetku so mi zaupali delopredsednika, katerega še danesz veseljem opravljam.Kaj vam v vaši zbirki največ pomeni?Ponosen sem, da je moja zbirka policijskih kap in našitkovnajvečja v Sloveniji, vsaj mislim tako. Zbirka namreč vsebujeokrog štiri tisoč policijskih našitkov, okrog petsto policijskih kap,razne značke, medalje, plakete, nekaj orožja in modele avtomobilovin motorjev. Imam nekaj policijskih kap, do katerih je zelotežko priti in katere si želi vsak zbiralec.V vaši zbirki je tudi zadnji še ohranjeni policijski fičo v Sloveniji.Kako ste prišli do njega?Prešinila me je misel, da bi ob 30-letnici obstoja policije nalokaciji sedanje PP Maribor I pripravili razstavo in prikazali to obdobje.In s sodelavci mi je uspelo leta 2003 urediti muzej, v kateremje predstavljena zgodovina naše policijske postaje. Sevedapa je bilo treba dodati še nekaj, kar bo pritegnilo ljudi, in to je bilfičo. S pomočjo prijateljev sem prišel do tega vozila in ga nato znjimi uredil, danes pa je ponos PP Maribor I. Kako sem prišli donjega in kaj se je dogajalo okrog njega in z njim, pa bi bila predolgazgodba. In kljub pomislekom mnogih, da projekt ne bouspel, je dokaz uspeha prav – fičo. Z njim se redno udeležujemrelijev starodobnikov na štajerskem območju.Imate družino, kako gleda na vaše hobije?Družina mi pomeni veliko, saj je to oaza, kjer najdem svojmir in razumevanje po napornem delu. Poleg tega pa mi vsadružina stoji ob strani pri mojih hobijih ter me spodbuja in navdihuje,da nadaljujem. Spremljajo me na zbirateljska srečanjain lahko rečem, da zbirateljstvo ni samo moj hobi, pač pa celedružine.Cilji, načrti za vnaprej?Ne zastavljam si rad posebnih ciljev in načrtov, saj me je življenjeizučilo, da je do postavljenega cilja težko priti. Nadaljevalbom s svojo dejavnostjo, dokler me bo to veselilo. Razmišljampa, da bi se upokojil, kajti razočaran sem nad stanjem v policiji invrednotenjem policistov v Sloveniji.Pripravila: Monika GolobFoto: Branko Zupanič68letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTFREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERSBranko v prostem času tudi riše karikature.Edinega ohranjenega policijskega »fičota« lahko najdemo v Brankovem muzeju.Ena prvih uniform miličnika, ki jo hranijo v muzeju Milica.letnik LVII/št. 2/200969

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTEVArNOSTJU-JITSU ZA MLADE IN ZAČETNIKE,knjiga Mirana Grubenška, policijskega inšpektorja iz PU KrškoMiran Grubenšek, policijski inšpektor v SUP PU Krško, seje rodil leta 1961. S prvimi prijemi v borilnih veščinah seje srečal v osnovni šoli. Spoznavanje borilnih veščin je nadaljevalv Srednji šoli za miličnike – kadete v Tacnu, kjer jepridobil znanje in dragocene izkušnje pri tam zaposlenihučiteljih: Miru Deželaku, Jožetu Škrabi in Slavku Puljiču.Je nacionalni sodnik v jujitsu, trener jujitsa in ima mojstrskostopnjo pasu 6. dan.Leta 1980 se je zaposlil v ministrstvu za notranje zadeve inse zaradi službe preselil v Sevnico, kjer z družino živi še danes.Po diplomi na Visoki policijsko-varnostni šoli je bil na PU Krškodo leta 2000 inštruktor za samoobrambo in praktični postopek.Danes dela v oddelku za splošne policijske naloge. Meddrugim je zadolžen za načrtovanje ob naravnih in drugih nesrečah,vrsto let že vodi krški PPE.Leta 1998 je ustanovil zasebno šolo borilnih veščin SENSEI,v kateri poučuje učence in dijake. Tekmovalci kluba DBV Ipponiz Sevnice, ki ga je ustanovil skupaj z mag. Silvom Koželjem,posegajo po evropskih in svetovnih medaljah.OPOMBA: Različna poimenovanja te borilne veščine je IJJF poenotil vjujitsu. Glej članek Jujitsu na str. 45 v Poletu, št. 37, magazinu Dela in Slovenskihnovic, 16. 9. 2004.Iz recenzije prof. dr. Milana Čoha, Fakulteta za šport:»Slovenska športna strokovna literatura je bogatejša znovim delom, Ju-jitsu za mlade in začetnike avtorja MiranaGrubenška. V pričujočem delu avtor posega na področjesamoobrambe oziroma Jujitsu tehnike. Predstavi temeljnavedenja in načela Ju-jitsa, stopnje pasov, športno opremo,kratek zgodovinski pregled Ju-jitsa v svetu in etična načelaborbe. V drugem delu avtor podrobno opiše osnovneuporabne samoobrambne (Ju-jitsu) tehnike z vidika tehnikepadanja, borbenih položajev, tehnike sunkov z roko, tehnikebrc, tehnike blokad, tehnike metov in tehnike vzvodov.Najbolj sistematičen in poglobljen je prav ta del strokovnegadela, ki ga zaključi s pravili in potekom tekmovanj v DUO sistemuin v Ju-jitsu borbah.Delo je napisal avtor, ki je združil svoja poglobljena teoretičnaznanja s praktičnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v svojidolgoletni poklicni karieri in pri izvajanju usposabljanja mladihv Ju-jitsu v slovenskem športnem prostoru. Preglednostin sistematičnost ter bogata slikovna oprema dajejo delu šeposebno vrednost. Knjigo je mogoče priporočiti strokovnimkadrom na področju vadbe mladih v tej športni panogi.«Besedilo in foto: Robert Perc70letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTZDRUŽENJE SEVERSLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 20. OBLETNICI AKCIJE SEVER IN 15. OBLETNICI ZDRUŽENJA SEVERPolicijsko veteransko društvo Sever Gorenjskain Občina Tržič sta 31. januarja vKulturnem centru Tržič priredila akademijoob 20. obletnici akcije Sever in 15.obletnici Združenja Sever.letnik LVII/št. 2/2009Letos mineva namreč že 20 let od znameniteakcije Sever, ko so takratna ljudskamilica in pripadniki drugih služb organovza notranje zadeve 1. decembra 1989 vLjubljani preprečili napovedani »mitingresnice«. V tistem času je bilo za Jugoslavijo,predvsem za jugoslovanske centralističnesile, značilno ustvarjanje izrednihrazmer, ki so jih reševali na velikih mitingih.V ozadju teh dogodkov so bile spremenjenepolitične razmere v Evropi in Jugoslaviji,predvsem pa težnje po demokratičnihspremembah. V Sloveniji so bili ti procesipoimenovani »slovenska pomlad«, ki so sez osamosvojitveno vojno leta 1991 zaključilis samostojno državo.Veteranke, veterane in druge gosteslavnostne akademije je najprej pozdravilpredsednik Policijskega veteranskega društvaSever Gorenjska Stanislav Ficko. Predstavilje dejavnost gorenjskega društvain Združenja Sever, ki združuje dvanajstpolicijskih veteranskih društev, ki delujejopo celi Sloveniji. S ponosom se je spomnildneva izpred 15 let, ko je bilo združenjeustanovljeno. Dan združenja policijski veteranipraznujejo vsako leto 1. decembra,v spomin na datum napovedanega, a nikoliizpeljanega mitinga. Opisal je dogodkepred znamenito akcijo Sever, ko so takratnamilica in druge službe organov za notranjezadeve v Kranju, Tržiču in na Jesenicah žejeseni leta 1989 preprečili mitinge v organizacijiZveze za ohranitev enakopravnostidržavljanov, ki jo je vodil Dragiša Marojevič.Poudaril je, da bo društvo tudi v prihodnjeskrbelo za ohranitev zgodovinskega spominana dejavnosti, ki so povezane z osamosvojitvenovojno. Pri tem bodo sodelovali zdrugimi veteranskimi organizacijami, predvsemz društvi Veteranov vojne za Slovenijona Gorenjskem. Nagovor je zaključil zbesedami, da so ljudska milica in organi zanotranje zadeve v obdobju osamosvajanjaRepublike Slovenije in v vojni za Slovenijoodigrali ključno vlogo, verjetno najpomembnejšov vsej svoji zgodovini. Zato soponosni, da so lahko sodelovali pri uresničitvitisočletnega hrepenenja Slovencev posamostojni državi.Zbrane je v imenu policije in PU Kranjnagovoril direktor uprave Jože Mencin. Povedalje, da je bila akcija Sever gotovo enanajpomembnejših akcij ljudske milice predosamosvojitveno vojno. Pri načrtovanju inizvedbi so sodelovale vse miličniške enotepo Sloveniji. V neposredni akciji je sodelovalo130 pripadnikov posebne enote milice.Sodelovali so tudi kriminalisti,kriminalistični tehniki, nekajmiličnikov pa je odšlo na pomočna UNZ Ljubljana. Na celotnemobmočju UNZ Kranj je bil mobiliziranrezervni sestav miličnikov,ki so skupaj z aktivnimi miličnikiopravljali redne naloge. Posebejje poudaril, da je ponosen, da jena akademiji prisoten tudi TomažErtl, takratni republiški sekretarza notranje zadeve, ki je bil vsempripadnikom organov za notranjezadeve za zgled in v veliko oporo.Njegova načela, odločnost, skrbza posameznika in skupnost panaj bodo vodilo tudi sedanjim inprihodnjim generacijam, ki jim je ali bo zaupanovodenje slovenske policije.Prisotne je nato pozdravil Tomaž Ertl, kije častni član PVD Sever Gorenjska. Poudarilje, da so pripadniki organov za notranjezadeve v letih pred akcijo Sever in še posebejmed njo delovali izključno v interesuslovenskega naroda. Slovensko političnovodstvo se je dobro zavedalo nevarnosti, kijo je prinašal napovedani »miting resnice« vLjubljani. Zato se je tudi sam v funkciji republiškegasekretarja večkrat srečal s sekretarjiza notranje zadeve ostalih jugoslovanskihrepublik in z drugimi funkcionarji, ki jim jeodločno povedal, da mitinga v Ljubljani, nitiv katerem koli drugem kraju v Sloveniji,ne bo. Zaradi mobilizacije vseh pripadnikovorganov za notranje zadeve in izkazane odločnostije bil miting odpovedan. Uspelo je,ker sta bila v tem dejanju slovenski narod inslovenska politika enotna.Slavnostni govornik na akademiji je bilmag. Borut Sajovic, poslanec Državnegazbora in župan Občine Tržič. Najprej se jespomnil takratnih dogodkov in citiral znamenitistavek Tomaža Ertla: »Načrt je izdelanza celotno območje Slovenije in posebejza mesto Ljubljana, da bi povsod, kjerbi se poskušalo motiti varnost, red in mir,lahko ustrezno ukrepali. Naj ljudi ne bostrah. Nobene potrebe ni. Imate svojo milico,ki bo storila vse, da boste varni.« Za 1.decembra 1989 napovedani »miting resnice«je bil prepovedan in policija je storila,kar je morala – zaščitila je svoje ljudi in sejasno opredelila za samostojno Slovenijo.To je bil prelomni dogodek, ki je dokončnopokazal, da smo Slovenci gospodarji nasvoji zemlji in da so politična nesoglasja vgospodarsko izčrpani državi tako močna,da Jugoslavija ne more več ostati skupaj.Zatem je še poudaril, da je treba zgodovinoin zgodovinski spomin ohraniti v izvorni obliki,kar mora biti naš skupni cilj, pri tem pamorata biti jasno vidna prispevek delavcevorganov za notranje zadeve in dejstvo, daje bila osamosvojitev projekt vseh Slovencev.Kakršnokoli preštevanje, prisvajanjezaslug enostavno ne sledi duhu enotnosti,ki je takrat vel iz vseh por naše družbe. Zakonec je veteranskemu društvu zaželel šenaprej uspešno delo. Poudaril je, da so veterankein veterani lahko ponosni na vse,kar so storili za Slovenijo, in da ga tako nistrah za prihodnost države.Svečana akademija je bila namenjenatudi podelitvi priznanj Združenja Sever, kijih je podelil predsednik PVD Sever GorenjskaStanislav Ficko. Skladno s Pravilnikomo priznanjih Združenja Sever in sklepomUpravnega odbora Združenja Sever so bilapodeljena priznanja za zasluge v času demokratičnihprocesov v Republiki Sloveniji.Plaketo osamosvojitve je prejela ObčinaTržič, v imenu katere jo je prevzel župan,mag. Borut Sajovic. Zlati znak osamosvojitveje prejel Mirko Dobršek, srebrne znakeso prejeli Bojan Belak, Branko Habjan, DušanJotič in Jože Kuzma. Bronaste znake soprejeli Dušan Belak, Nikola Česen, MetodDerling, Franc Gaber, Igor Jurjevčič, DragomirKolevski, Ivan Pogačar, Niko Resnik,Janez Rozman, Janez Studen, Milan Urbanc,Boštjan Zadražnik, Miran Zagradišnk in DušanZupan.Podeljena so bila tudi priznanja zauspešno in prizadevno delo v ZdruženjuSever. Srebrni znak Sever sta prejelaSlavko Hočevar in Jože Romšak, bronasteznake pa Jana Černoga, Irena Meglič, AljošaJazbec, Jože Mencin, Branko Pavalec,Andrej Žemva in Dušan Žnidaršič. PredsednikOrganizacijskega odbora in podpredsednikPVD Sever Gorenjska DragoZadnikar pa je za uspešno in prizadevnodelo v Združenju Sever srebrni znak Severpodelil tudi Stanislavu Ficku.Slavnostna akademija se je zaključila vpreddverju Kulturnega centra, kjer so navzočiobujali spomine na osamosvojitvenedogodke.Besedilo: Stanislav FickoFoto: Jože Romšak71

ŠPORTVArNOSTPRVENSTVO V VELESLALOMU ZA POKAL GDPV Kranjski gori je Združenje policijskih šefov Slovenije in Športno rekreativno društvo Tacen 12. februarja organiziralo I. državnoprvenstvo vodstva MNZ in policije v veleslalomu za pokal generalnega direktorja policije 2009. Odziv vodstvenih invodilnih delavcev je bil odličen.Najboljše v ženski absolutni kategorijiGre za prvo tovrstno tekmovanje, katerega namen je všportno areno privabiti čim več vodstvenih in vodilnih delavcev.Pobudnik tekmovanja je bil namestnik generalnega direktorjapolicije Matjaž Šinkovec, ki je obenem tudi član upravnegaodbora združenja. Organizacijski odbor pa so sestavljali TomislavOmejec, predsednik Športno rekreativnega društva Tacen,Štefan Komuškič iz istega društva ter predsednik ZPŠ. Idejo smona sestanku organizacijskega odbora še oplemenitili z laskavimnaslovom Prvenstvo za pokal generalnega direktorja policije.Tekma je potekala v lepem sončnem vremenu na smučiščuv Kranjski gori. Vsi tekmovalci pa so lahko preizkusili tudi modelesmuči ob strokovnem vodstvu učiteljev smučanja in strokovnjakovza izbiro smuči.Tekmovanje je bilo organizirano v treh starostnih kategorijah(do 35 let, do 50 let in nad 50 let) posebej za moške in posebejženske. Tekmovalke in tekmovalci do 10. mesta so prejelidiplome, do 3. mesta pa pokal. Pokal generalnega direktorjapolicije za leto 2009 je dobil najboljši tekmovalec v absolutnikategoriji, Tomislav Omejec, v trajno last.Podelitev pokalov in diplom ter zaključek je potekal v hoteluLek v Kranjski Gori.Najboljši v moški kategoriji do 35 let, Tomislav Omejec z Matjažem ŠinkovcemUvrstitve najboljših:KATEGORIJA IME IN PRIIMEK MESTOženske - absolutna Biserka Debeljak 1. mestoMateja Rokvič2. mestoAlenka Colja3. mestomoški do 35 let Tomislav Omejec 1. mestoEvgen Veselko2. mestoAljoša Jazbec3. mestomoški do 50 let Štefan Komuškič 1. mestoAndrej Janežič2. mestoDanijel Žibret3. mestomoški nad 50 let Franc Sablič 1. mestoTomaž Lampič2. mestoIvan Mezek3. mestoKljub vratolomnim padcem poškodb na tekmovanju ni bilo.Za prihodnje leto pa bomo predlagali, da se tekma vnese v odločbošportnih tekmovanj v policiji.Vsem udeležencem čestitke za udeležbo in uvrstitev!Besedilo in foto: Srečko F. Krope72letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTSPORTDRŽAVNO PRVENSTVO V VELESLALOMUMariborska policijska uprava in Policijsko veteransko društvo Sever Maribor sta v sodelovanju s Policijsko akademijov začetku februarja organizirala prvenstvo v veleslalomu. Po tem, ko so strmino za nagrado Zlate lisice že dodobraobrusile tekmovalke s celega sveta, so Snežni stadion v Mariboru tradicionalno preizkusili tudi delavci MNZ in policijeter člani PVD Sever.Ob vrhunski organizaciji in podostrim očesom glavnega motorja tekmovanja,policijskega inšpektorja izPU Maribor Jožeta Časarja, se je ob idiličnihvremenskih razmerah na startuzvrstilo 170 delavk in delavcev MNZin policije ter 88 članic in članov PVDSever. Vsekakor gre za največje številonastopajočih doslej.Prizadevni člani Smučarskega klubaBranik Maribor – Šole smučanjain deskanja na snegu Pohorje, so pripravilivrhunsko, a tehnično zahtevnoprogo. Trideset tekmovalcev veleslalomani končalo, šest pa je bilo diskvalificiranih.»Gre predvsem za druženje,da se kdaj srečamo tudi kako drugačekot le ob službenih obveznostih. Jepa seveda pomembno tudi, da daš naprogi vse od sebe,« je v ciljni areni povedalBojan Ferk iz PU Maribor.Tekmovali so v treh kategorijah, veteranipa v dveh. Najboljši trije v vsakikategoriji so prejeli medalje, najboljšiekipi pa pokala.Med zaposlenimi v MNZ in policijije v kategoriji žensk nad 45 let zmagoosvojila Slavica Smrekar iz PU NovaGorica, Sabina Horvat iz Pu Maribor jebila prva v kategoriji žensk do 45 let,v kategoriji žensk do 35 let pa je bilanepremagljiva Anastazija Stare iz PuKranj.Med moškimi je bil v kategoriji nad45 let najboljši Štefan Komuškič iz PULjubljana, Robert Kralj iz PU Kranj jezmagal v kategoriji do 45 let, v kategorijinajmlajših (do 35 let) pa je blestelEvgen Veselko iz UVZ. Ekipno je prvomesto zasedla mariborska policijskauprava.Med veterankami je bila v kategorijinad 45 let najboljša DragicaUrbanc (PVD Sever za celjsko območje),v kategoriji do 45 let pa je največznanja pokazala Majda Selinšek (PVDSever za Koroško). Med veterani je bilv kategoriji nad 45 let najhitrejši MilošŠpoljar (PVD Sever Ljubljana), BojanFerk (PVD Sever Ljubljana) pa je zmagalmed moškimi, starejšimi od 45 let.Med veterani je ekipno prvo mestozasedlo Policijsko veteransko društvoletnik LVII/št. 2/2009Seveda ni pravega tekmovanja v veleslalomu brez ptujskih kurentov. Letos je tekmovalce bodrila Grupa 311,v kateri sta se pod težo mask potila tudi dva policista iz PU Maribor. Da pa je dan minil tudi poučno, sta poskrbelabloška smučarja iz PU Postojna, ki sta predstavila zanimiv del naše zgodovine.Zelo dobro se je na prvenstvu odrezala ekipa PVD Sever za Koroško. Majda Selinšek je zasedla prvo mesto,ekipa pa je skupno zasedla odlično 3. mesto. Na fotografiji so člani PVD Sever za Koroško nad 45 let.Sever za celjsko območje. Tekmovalciso z množičnim obiskom veleslalomaše enkrat pokazali, da je smučanje nacionalnišport in priljubljen tudi medpolicisti.Besedilo in foto: Bartolo Lampret73

ŠPORTVArNOSTPRVENSTVO LJUBLJANČANOV V VELESLALOMUNa Veliki planini je 19. februarja potekalo tekmovanje delavcevPU Ljubljana in članov OPS Ljubljana v veleslalomu.Tekmovanje je organizirala PU Ljubljana v sodelovanju zOPS Ljubljana in PP Kamnik.kot pravimo v policijskem žargonu. Po končani tekmi je večinauživala v popoldanski smuki, nato smo se vsi sodelujoči zbraliv gostišču Orel v Stahovici, kjer je bil sklepni del, malica in razglasitevrezultatov s podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcemin ekipam.Podelitve priznanj sta se udeležila tudi direktor PU Ljubljanamag. Stanislav Vrečar in predsednik OPS Ljubljana RadivojUroševič. Direktor je poudaril pomen tovrstnih tekmovanj, sajtakšne oblike druženja krepijo medsebojne odnose med zaposlenimiin s tem vplivajo na boljše počutje v kolektivu.Iskrena hvala organizatorjem za odlično izpeljano tekmovanje,direktorju PU Ljubljana in predsedniku OPS Ljubljana paza podporo pri organizaciji in izvedbi tekmovanja. Upam, da senaslednje leto vidimo v še večjem številu.Besedilo in foto: Marko Kladnik in Ivan MezekZjutraj smo se zbrali ob spodnji postaji nihalke, kjer smoprevzeli karte in štartne številke. Že ob prihodu je bilo čutitiveselo razpoloženje in dobro voljo med udeleženci tekme. NaVeliki planini nas je pričakalo sončno vreme in obilica snega,skratka prekrasna zimska idila.Veleslalomska tekma je potekala v Tihi dolini, progo pa sopripravili prizadevni delavci ŠD Snežak iz Celja. Pred tekmovanjemso si tekmovalci temeljito ogledali progo in strokovnougotavljali, kje so skrite pasti ter se psihično pripravljali na»tekmo leta«. Tekma je bila izpeljana strokovno in zakonito,S HRVAŠKIMI KOLEGI V PLANICIPolicisti PP Podlehnik smo 21.marca organizirali neformalno srečanjes predstavniki hrvaških varnostnihorganov, in sicer smo si šliogledat sobotno tekmo v smučarskihpoletih v Planici.Poleg hrvaških varnostnih organoviz PP Krapine, PGP Macelj in Varaždinsta se nam pridružila tudi komandirjaPMP Gruškovje in PP IU.Neformalno srečanje je minilo vsproščenem razpoloženju, strinjalismo se, da so taka srečanja potrebnatudi v prihodnje, saj je dobro medsosedskorazumevanje pogoj za uspešnoin učinkovito delo.Tekst: Aleš HanžekovičFoto: Jaka Horvat74letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTSPORTPRVENSTVO PU MARIBOR V VELESLALOMUNa domicilni strmini Zlatelisice, na Snežnem stadionuv Mariboru, sta PU Mariborin PVD Sever Mariborkonec januarja organiziralaprvenstvo v veleslalomu.Ob vrhunski organizacijise je kljub slabim vremenskimrazmeram, kakršnih nepomnijo niti najstarejši tekmovalci,na startu zvrstilo145 delavk in delavcev PUMaribor ter dva upokojenadelavca; 28 tekmovalcev veleslalomani končalo, en paje bil diskvalificiran.Tekmovanje je potekalov dveh ženskih in treh moškihkategorijah. V kategorijižensk nad 45 let je zmagalaupokojena delavka PU MariborSonja Božič, v kategorijižensk do 45 let Sabina Horvatiz PU Maribor I, v kategorijižensk do 35 let pa si je ponovnopriborila zmago PatricijaKrajnc iz PP Podlehnik.Izidor Hriberšek iz PMPGruškovje je bil tudi letosnajboljši med moškimi vkategoriji nad 45 let, BojanFerk iz PP Gorišnica je ponovilsvoj lanski uspeh v kategorijimoških do 45 let, v kategorijinajmlajših (do 35 let)pa je ponovno blestel DejanErtl iz PMP Gruškovje.Ekipa PP Ormož je bilanajboljša, drugo mesto jepripadlo tekmovalcem PPMaribor I, tretje mesto paso zasedli delavci PMP Gruškovje.Po tekmovanju sta pomočnikdirektorja PU MariborRafael Viltužnik in predsednikPVD Sever MariborMarjan Vrbnjak najboljšimtrem v vsaki kategoriji podelilamedalje, ekipam papokale.Besedilo: Bartolo LampretFoto: PU MariborREVIJALNA SMUČARSKA TEKMAŠe pod vplivom smučarske tekme PU Maribor, ki je potekalav ‘težkih’ razmerah in imela ‘še težji’ zaključek, smose na PP Slovenska Bistrica dogovorili, da organiziramorevijalno smučarsko tekmo na južnih obronkih Pohorja.Četrtega februarja smo organizirali veleslalomsko tekmoz dvema tekoma, uradnimi meritvami in VIP prostorom.letnik LVII/št. 2/2009Po razbrazdani progi z nepričakovanimi odstopi je po težkem boju s stotinkamislavil Darko Stopar. Takoj za njim se je uvrstil Rok Naveršnik, tolažilno tretje mestopa si je po ovinkih privozil povratnik na PP Slovenska Bistrica Darko Babšek.Kot pravi domačini smo v goste povabili ‘poslovnega partnerja’v boju s kriminalom – PP Slovenske Konjice. Tokrat soprišli v okrnjeni postavi.Progo na Velikem vrhu so postavili domačini, člani Smučarskoskakalnega kluba Šmartno na Pohorju. Saj se ve, če domačinine poznajo Pohorja, le kdo bi ga? In rezultat – vsi smo prišlina cilj oziroma domov.V okrnjeni tekmovalni zasedbi, manjkal je državni prvakMNZ in PU Maribor za leto 2008/09 Bojan Ferk, smo se spustilipo progi. Mnogi so naslednjim tekmovalcem globoko vtisnilismučine v snežno površino – proga ni vzdržala pritiska policistov.Vendar rezultati štejejo.Tema je pritiskala in smučarska karavana se je umaknilav toplo zavetje Rekreacijsko-turističnega centra. Sledila jerazglasitev rezultatov po kategorijah in uspešnosti, fotografiranjein zaključni nagovori. Zmagovalec je bil znan, pokalprepoln, mize obložene, v zraku veselje, nekateri pa so že pričelikovati načrte za zmagoslavje na veleslalomu v naslednjismučarski sezoni.P. S.: Kratica VIP pri nas pomeni ‘’veseli in poraženi’’.Besedilo in foto: Davorin Ramšak75

ŠPORTVArNOSTPOLICISTI PP LENDAVA ODLIČNI NA OSANKARICIV spomin na padli Pohorski bataljon je bilo konec januarjana znameniti Osankarici tekmovanje v smučarskem teku.Na progo na Arehu smo se podali tudi policisti PP LendavaDejan Slana, Igor Belcl in Danijel Novak. Proga, ki je bila dolga6 km, je bila zelo zahtevna, polna vzponov in spustov.Glede na snežne razmere v pokrajini ob Muri in ravninebrez konca smo ocenili, da so naše možnosti za vidnejši uspehEkipa z močno voljo: Dejan Slana, Igor Belcl in Danijel Novakmajhne. A zgodilo se je presenečenje. Policisti PP Lendava smov kategoriji policisti ekipno osvojili 1. mesto in dokazali, da jemogoče z močno voljo in policijsko trmo veliko doseči.Presenečenja nad zmago ni skrival niti glavni napovedovalec,ki je na podelitvi pokalov svoje začudenje izrazil z vprašanjem:»Ja, kje ste pa te vi trenirali?«Besedilo in foto: Danijel NovakDRŽAVNO PRVENSTVO V JUJITSU BORBAHČlani ŠD TRIBOR in policisti PU Ljubljanaso se 8. marca udeležili ekipnegadržavnega prvenstva v jujitsuborbah za člane. Tekmovanje je bilo vGornjem Gradu, udeležilo se ga je sedemklubov iz Slovenije, v kadetskih,mladinskih in članskih ekipah tako vženski kot moški konkurenci.Gre za tekmovanje, na katerem sotekmovalci razdeljeni v različne težnostnekategorije in se tekmovalci ekipborijo proti ekipam v vsaki težnostnikategoriji. Zmagovalka je tista ekipa, kizbere več zmag v posamičnih kategorijah.Druga pravila so enaka kot v posamičnijujitsu borbi.Ekipa PU Ljubljana, ki jo je vodil inštruktorPPSA PU Ljubljana Elvis Podlogar,je med petimi ekipami zasedla odličnotretje mesto, v najmočnejši moškičlanski konkurenci, tj. v policijski konkurenci,pa zmagala.Žal pa se je poškodoval Uroš Iskra,ki je tekmovanje moral predčasno zapustiti.Besedilo in foto: Elvis Podlogar76Barve ekipe PU Ljubljana so zastopali: Bojan Popović, do 77 kg, PP Moste, Luka Jutršek, do 69 kg, PKP, BoštjanDivjak, do 85 kg, PP Kočevje, Otmar Jordan, nad 94 kg, PP Kočevje, Uroš Iskra, do 94 kg, PP Moste.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTSPORTŠPORTNI DAN PPPODLEHNIKPolicisti PP Podlehnik smo v začetkumarca organizirali športnidan s smučanjem na Kopah. Polegprostega smučanja po koroškihstrminah smo organizirali tudiveleslalomsko tekmo, na katerosmo se različno pripravljali. Malobolj resni so trenirali, drugi malomanj resni pa so s pohorskimi borovničkamiv koči zbirali pogumza tekmo.Po končani tekmi smo se strinjali,da smo vsi zmagovalci, saj se na srečonihče ni poškodoval, sodelavecEdi pa nas je presenetil in nam vsemizročil medalje.Po smučanju smo se v dolini razveselilidobrot v domači oštariji, sajsmo se vsi najprej pošteno okrepčali,nato pa tudi malo zaplesali. Ko se jedan prevesil v noč, smo se previdnoodpravili nazaj proti našim Halozam,kamor smo, čeprav v poznih urah,prispeli varno.Tekst: Aleš HanžekovičFoto: Mateja Rožman, Jaka HorvatPOLICISTI OSVOJILI OBČINSKI POKALPravijo, da gre v tretje rado. Tako nas jeŠportna zveza Slovenska Bistrica v tretjepovabila na 4. turnir v malem nogometu,ki so ga organizirali ob praznikuobčine Slovenska Bistrica (12. marec).Konkurenca je tudi tokrat bila močna,saj smo se za žogo podili z ekipami ŠportnikiSlovenske Bistrice (Vodovnik, Fridrih ...),in spremljevalci športnikov, tj. novinarji inšportnimi delavci. Manjkali niso niti delavciobčine in ekipa direktorjev. Ko so se začeletekme, so padali tudi goli, pele so kosti inslišali so se žvižgi – zlasti sodnikovi.Tokrat nam je uspelo. Po polfinalnizmagi nad Športniki smo se v finalu ponovnosrečali s Športnimi delavci, ki so nas vpredtekmovanju edini porazili. Tokrat smojim vrnili in se z 1:0 veselili prvega mesta.Toda vsaka zmaga oz. osvojitev prvegamesta poraja vprašanje: »Ali ga bomo naslednjeleto ubranili?«Besedilo in foto: Davorin Ramšakletnik LVII/št. 2/200977

ŠPORTVArNOSTNOGOMETNI TURNIR OB KULTURNEM PRAZNIKUKulturni praznik je mogoče počastiti tudi s športom in druženjem, so menili organizatorji tradicionalnih nogometnihturnirjev na Prevaljah. Občina Prevalje je zato tudi letos 8. februarja v športni dvorani na Prevaljah organizirala jubilejni,že deseti Kulturni šok, s katerim so na športno-kulturni način, ki ga je povezovala humanitarna dejavnost, praznovaliPrešernov praznik. Na nogometnem turnirju je sodelovala tudi ekipa koroških policistov.Uvodna tekma med ekipama koroških policistov in odvetniške družbe ČeferinPoleg njih so kot vsa leta doslej sodelovale še vladno-parlamentarnaekipa, ekipa novinarjev pod vodstvom Tomaža Ranca,ekipa odvetnikov z Aleksandrom Čeferinom na čelu, ekipaduhovnikov Pax in ekipa koroških direktorjev. Letos sta se jimpridružili še ženska nogometna reprezentanca Slovenije in ekipaglavnega sponzorja turnirja.Osem ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, vsaka je igralaz vsakim nasprotnikom, nato pa sta igrali drugouvrščeni ekipitekmo za tretje mesto, prvouvrščeni pa za prvo mesto. Začetekfinalne tekme je popestril tudi kratek kulturni program.Humanitarni del letošnje prireditve je bil namenjen zbiranjuplastičnih zamaškov, ki so jih prinesli obiskovalci in udeleženciturnirja. Simbolična vstopnina za vse obiskovalce je bila vsajdeset plastičnih zamaškov od steklenic, za kar je vsak obiskovalecin tudi igralec dobil steklenico osvežilne pijače. Med prireditvijoso bili plastični zamaški prodani podjetju za reciklažo izMežice, iztržek pa je bil pred finalno tekmo podarjen otrokomdveh socialno šibkih družin.Besedilo in foto: Peter PungartnikEkipo PU Slovenj Gradec, ki je na turnirju osvojila tretje mesto, so sestavljali:Dejan Forneci (vratar), Hinko Gregor, Simon Vasle, Boštjan Helbl, Aleš Vrabič,Marko Prevolčič, Viktor Krapež in Peter Pungartnik (vodja ekipe).KOŠARKARSKI TURNIR TROJKNa Osnovni šoli Koper so policisti PP Koper, člani Športnega društva Belina, konec februarja organizirali 3. tradicionalnikošarkarski turnir trojk policijskih enot Koper 2009. Udeležilo se ga je 15 policijskih ekip iz cele Slovenije.Na otvoritvi turnirja je udeležencepozdravil pomočnik komandirja PP KoperAlmir Talič, ki je vsem udeležencemzaželel veliko športnih užitkov in čimmanj poškodb.Po pravem boju je v finalu slavila ekipaPP Kočevje I, ki je z rezultatom 16 :7814 premagala lanskoletne zmagovalce,ekipo PP Kranj. Pri tem je treba omeniti,da je ekipa PP Kranj na turnirju vsetekme odigrala le s tremi igralci, brezzamenjav. Ekipa PP Kranj je tako velikiprehodni pokal Športnega društva Belinapredala zmagovalni ekipi PP KočevjeI. V tekmi za tretje mesto je ekipa PP KočevjeII z rezultatom 15 : 13 ugnala ekipoPU Ljubljana.Za najboljšega igralca na turnirju jebil izbran Denis Glišič, igralec zmagovalneekipe. Ekipi Športnega društva Belinase kljub trudu ni uspelo uvrstiti v finale.letnik LVII/št. 2/2009

VArNOSTSPORTNa podelitvi je udeležence košarkarskega turnirja pozdraviltudi direktor PU Koper Božidar Štemberger, ki je s pomočnikomTaličem podelil pokale, priznanja in nagrade najboljšimekipam.Posebne nagrade organizatorja so letos prejeli− igralki Janja Meglič (PP Kozina) in Jasmina Živec (Gusarji– PPOP Koper),− Veselko Šučur (PP Kranj) in Dejan Šučur (PP Koper – Športnodruštvo Belina), oče in sin, oba igralca na turnirju, njuniekipi sta se pomerili v predtekmovanju, uspešnejši je bil očeVeselko, in− Robert Ošlovnik iz ekipe PU Slovenj Gradec kot najstarejšiudeleženec turnirja.Besedilo: Boštjan BerličFoto: Peter PrimožičPOHOD KOPRSKIH PROMETNIKOV NA SLAVNIKPPP Koper skrbi za dobro počutje in psihofizičnokondicijo svojih uslužbencev.Zato je 12. marca organizirala družabnokondicijskipohod na Slavnik, ki se ga jeudeležila večina policistov, komandir inoba pomočnika ter štiri administrativnesodelavke, skupaj 26 uslužbencev.S postaje smo odrinili nekaj po osmiuri ter čez dobrih 20 minut prispeli na izhodiščnotočko pohoda, v zaselek Borgotpri Prešnici. Obetal se je prelep dan, saj jebilo nebo po nekaj deževnih dneh brez oblačka.V začetku nas je pot vodila po dokajstrmi makadamski cesti, ki je poskrbela zato, da se je na začetku zelo skrčena kolonadodobra razširila, saj imamo nekateri več,nekateri manj kondicije. Po približno urihoda po cesti, obrasli s pretežno borovimgozdom, smo prišli do pobočja, ki ga jepred nekaj dnevi pobelila snežna nevihta.Seveda smo to priložnost takoj izkoristiliza kepanje, predvsem naših sodelavk. Naposameznih delih je bilo tudi do pol metrasnega.Po slabih dveh urah hoje smo prisopihalina vrh, kjer smo se lahko preizkusiliv poznavanju geografije, saj je bil kljubmrzlemu vetru, jasen dan, ki je omogočalletnik LVII/št. 2/2009prekrasen razgled. Pogled nam je segal odgore Učke na Hrvaškem, čez tržaški zaliv,skoraj do Markovega trga v Benetkah.V dokaz, da smo osvojili vrh Slavnika,smo naredili še nekaj spominskih fotografijin se počasi odpravili nazaj v dolino.Na poti smo lahko fotografirali še znanilcepomladi, zvončke, ki so rasli skozi snežnoodejo. V dolini smo se, zadovoljni zaradilepo preživetega dneva, ponovno zbrali inse vrnili na PPP Koper. Strinjali smo se, dabi bilo tak pohod dobro še kdaj ponoviti,seveda na kak drug vrh Istre.Besedilo in foto: Janko Taurer79

Fotozgodba:Usposabljanje učne skupine specialne enoteavtor:Milan Tomažin