ISIS - December 2011 - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XX. | številka 12 | 1. december 2011

Financiranjezdravstvenega sistema:Splošni dogovor 2012?Mitja KošnikPo dveh letih smo se »partnerji« spet lotili osveževanjaSplošnega dogovora (SD), temeljnega dokumenta, kiopredeljuje financiranje zdravstvenega sistema. Kakorazdeliti 3 milijarde evrov zdravstvenega denarja?Spet so se pojavile dileme, ali se splača vlagati energijov pogajanja, saj se predlogov izvajalcev zdravstvenedejavnosti tako in tako ne upošteva. Seveda bom spet,tako kot že velikokrat do sedaj, rekel, da se je treba oproblemih pogovarjati in iskati vsaj majhne korake vpravilno smer. V nasprotnem primeru se namreč kajradi zgodijo veliki koraki v napačno smer.Zadnja leta večkrat slišimo stališče Zavoda za zdravstvenozavarovanje (ZZZS), da bo zaradi zmanjšanjaprilivov v zdravstveno blagajno za določen odstotekzmanjšal proračun izvajalcem zdravstvenih storitev.Izvajalci, najsi bodo to bolnišnice ali pa koncesionarji,na te predloge odgovorimo, da se s takim načinomreševanja pomanjkanja sredstev ne strinjamo in dabi moral ZZZS najti drugačno rešitev. Hkrati pa neželimo predlagati kaj dosti uporabnih rešitev, kako seda sredstva prerazporediti in učinkoviteje izkoristiti.UvodnikMorda pa jih povemo, ampak jih druga stran ne želislišati.Sedanji sistem financiranja zdravstva je že kar star,narejen je bil v prejšnjem tisočletju. Na začetku jebilo pravil relativno malo. SD za leto 1996 je imel 54členov, celoten SD z vsemi področnimi dogovori paje bil natisnjen na 59 straneh. Marsikatero pravilo jebilo precej ohlapno. Pravila so bila narejena s predpostavko,da se bomo vsi držali osnovnega namena, torejrazdelitve sredstev, potrebnih za obravnavo bolnikov.Seveda pa pri ohlapnih pravilih vsak razume podrobnostinekoliko drugače. Temu se reče manipulacija. Znamenom preprečiti manipulacije v eno smer se je vnaslednjih letih nekatera pravila bolj natančno zapisalo,predvidelo se je načine delanja izjem in kaznovanjatistih, ki pravila kršijo. Rezultat je dokument z 78 členi,natisnjen na 321 straneh, ki je tako reguliran, daonemogoča nekatere smotrne rešitve, čedalje bolj oviraučinkovito organizacijo dela za bolnika in čedalje boljspodbuja vodstva zdravstvenih zavodov in koncesionarjek razmisleku, kaj se splača delati in česa ne, da sezagotovi preživetje izvajalca. Korist bolnika se pomikav drugi plan.V času gospodarske rasti ni bilo tako pomembnorazmišljati o nesmotrnostih, ki so zapisane v SD, sajso se nove metode in dodatne potrebe po zdravstvenihstoritvah vsaj deloma financirale preko vsakoletnihširitev. Torej z uvajanjem novih izjem od osnovnegapravila. Sedaj, ko ni dodatnega denarja, pa botreba najti tako rešitev, ki bo izvajalcem zdravstvenedejavnosti končno dopustila tako organizacijo dela,ki bo usmerjena v učinkovito reševanje bolnikovihproblemov.Po treh letih prizadevanj zdravniške zbornice so partnerjile sprejeli našo rešitev, ki omogoči uporabo telemedicinskihstoritev pri obravnavi bolnikov. »Kratkakontrolna (ponovna) obravnava v specialističniambulantni dejavnosti brez prisotnosti bolnika – 0,63točke. Izpolnjeni morajo biti sledeči pogoji: Bolnikima veljavno napotnico za tega specialista. Opravljenatelemedicinska storitev je bila načrtovana obprvem pregledu (npr. kontrolni posvet z bolnikom innasvet bolniku brez pregleda ali posega), kar mora bitiRevija ISIS - December 20113

Uvodnikrazvidno iz medicinske dokumentacije. Datum, vsebina posvetain nasveta so bili zabeleženi v bolnikovi specialistični zdravstvenidokumentaciji in osebni zdravnik je dobil pisni izvid.«Zbornica si prizadeva odpraviti nekaj nesmislov v SD. V njemje polno usmeritvenih členov, ki opredeljujejo, kaj naj bi izvajalcidelali, na primer nacionalni program promocije zdravja, izvajanjepaliativne oskrbe, prenos obravnave oziroma zdravljenjabolnikov iz bolnišnice na bolnikov dom, zgodnjo rehabilitacijo,hkrati pa za te načine dela ni predvidenega finančnega pokritja.Posledica takih členov je, da ZZZS pričakuje, da bomo izvajalcite stvari izvajali kljub temu, da zanje ni zagotovljenega financiranja.Naš predlog je, da SD ni resolucija in da vanj sodijo lečleni, ki so v skladu s prvim členom tega dogovora: »S Splošnimdogovorom partnerji določijo program zdravstvenih storitev inizhodišča za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen.«Naslednja nedoslednost je nestandardizirano financiranje specialističneambulantne dejavnosti. Z indeksiranjem izhodiščnepogodbe in nekaj nesmotrnimi pravili v SD se je v nekaj letihdoseglo, da morajo ambulante enake specialnosti v nekaterihregijah za enaka sredstva narediti več kot v drugih regijah.Seveda je težko in odgovorno sprejeti odločitev, koliko je vambulanti mogoče narediti, ampak ključna vloga specialistov nasekundarnem nivoju je opravljati prve preglede. Zato smo, da bise izognili ideji o ponovnemu indeksiranju in težnji k povprečevanjuplanov na osnovi trenutne realizacije, izzvali partnerjes predlogom: »Zavod v pogodbah z izvajalci specialističnoambulantne dejavnosti dogovori najmanjše planirano število prvihpregledov. Ministrstvo za zdravje določi plan prvih pregledovza vsako stroko posebej z upoštevanjem subspecialističnihpodročij.«Še vedno nismo sposobni vpeljati spodbud za kakovostnoopravljeno delo. Nasprotno, uvajamo damping, spodbujamoselekcijo bolnikov: enostavne in zapletene obravnave so enakovredne. Zapleti niso strošek tistega, ki jih je naredil, ampaktistega, ki jih rešuje. Kakovost šteje le toliko, kolikor jo opazijosredstva javnega obveščanja. Ki se vprašajo, čemu je treba trošitizdravstveni denar za to, da zdravstvene ustanove pridobijocertifikat kakovosti.Če Zavodu za zdravstveno zavarovanje 12 milijonov v 3-milijardnemproračunu res predstavlja nerešljiv problem, je najbolje,da se SD napiše na novo. Tako, da bi upoštevali, kaj bolniki potrebujejood zdravstvenega sistema, kaj sodobna zdravstvena intelekomunikacijska infrastruktura omogočata, da bi bolnikomomogočili izbiro (izbira seveda stane), izvajalcem pa omogočilimožnost delovanja in sodelovanja po načelih zdrave ekonomije.Torej vpeljava ekonomske odgovornosti za vse deležnikev zdravstvenem sistemu, tudi uporabnikov, ki jim je ta sistemnamenjen. In prehod od financiranja dogovornih zdravstvenihstoritev k financiranju kakovostnih in potrebnih zdravstvenihstoritev.V STISKI NISI SAM!Anonimna telefonska številka za zdravnike v stiski:01 307 2222vsak ponedeljek in četrtekod 15. do 16. ure.4 Revija ISIS - December 2011

KazaloKapsulna endoskopijaKapsulna endoskopija ozkega črevesa je novejša, vendar sedaj tudi v Sloveniji žeustaljena endoskopska gastroenterološka metoda. Uporabljamo jo od leta 2003 pribolnikih s sumom na bolezen ozkega črevesa, ki je z običajnimi endoskopskimimetodami ali drugimi slikovnimi preiskavami ne uspemo potrditi (ali ovreči).Najpogosteje kapsulno endoskopijo potrebujejo tisti s prikrito ali jasno krvavitvijoiz prebavil, pri katerih z endoskopijo zgornjih prebavil in kolonoileoskopijo neKazaloUvodnikFinanciranje zdravstvenega sistema: Splošni dogovor 2012? 3Mitja KošnikZbornicaIzr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med.,višji svetnik – 70-letnik 9Sabina MarkoliPa ga imamo, naš Domus Medica 10Marko DemšarSeminarji in delavnice za člane zbornice 12Specializirani intenzivni tečajslovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike 13Obravnava mladoletnih pacientkbrez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev 14Danica Rotar Pavlič, Dušica Platerski Rigler, Branko Brinšek, MatjažZwitter, Nada Puharič, Marjan Bilban, Ljiljana Tatalović Osterman,Ksenija Tušek BuncPersonaliaOpravljeni specialistični izpiti 18Doseženi doktorski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v Mariboru 18Iz EvropeNov način specializacij hrvaških zdravnikov 19Boris KlunFortBildung 20Obvestilo o napaki v prevodu 21Zdravstvo4 x 5 odkritih o zdravstvu 22Alojz IhanO varnosti pacientov v Sloveniji 27Andrej RobidaMed psihiatrijo in pravosodjem 31Slavko ZiherlForumNov jezik medicine 33Marjan Fortunaodkrijemo izvora krvavitve. Pri boleznih ozkega črevesa je zaradi svojih omejitev,občutljivost je pri hitrem prehodu skozi črevo namreč nizka, preiskava pa tudi neomogoča odvzema biopsij ali terapevtskih posegov, ob razvoju drugih metod preiskovanjaozkega črevesa postala komplementarna metoda. To pomeni, da kapsulnoendoskopijo pogosto uporabimo kot presejalno metodo. V večini primerov ovržeprisotnost sprememb, ki bi terjale dodatne posege. Lahko pa ji na osnovi rezultatasledi bodisi enteroskopija (s cevnim endoskopom) do mesta obolenja, če staINtervjuIntervju s prof. dr. Nino Galein prof. dr. Mariom Poljakom 34Alojz IhanIntervju s prof. dr. Blažem Rozmanomin prof. dr. Borutom Božičem 35Alojz IhanIz zgodovine medicinePrvi profesor nevrologije na popolni Medicinski fakultetiv Ljubljani Ivan Marinčič (1892–1970) 37Zvonka Zupanič SlavecPrvi profesor rentgenologije na popolni Medicinski fakultetiv Ljubljani Josip Hebein (1891–1973) 40Zvonka Zupanič SlavecZanimivoMiklavžev koncert 42Andrea UžmahKako je med drugim prišlo do mariborskega UKC 43Eldar M. GadžijevPrimer organizacije oskrbe s pitno vodo v nuji -terenska mobilna naprava za pripravo vode 44Aleš PetrovičMedicinaRaba antibiotikov v Sloveniji 46Milan Čižman, Bojana Beovič, člani Nacionalne komisije za smiselnorabo protimikrobnih zdravil v SlovenijiHemovigilanca v Sloveniji v letu 2010 49Marjeta PotočnikNovosti v zdravljenju primarne nočne enureze pri otrocih:otrokom prijazna oblika dezmopresina tudi pri nas 55Anamarija MegličEURO-QUAL in kakovost v slovenski ortodontiji 58Franc Farčnik, Maja Ovsenik, Elizabeta ZaletelDodajalne tehnologije –tehnologije prihodnosti tudi v stomatologiji in medicini 65Tjaša Zupančič Hartner, Gorazd Sajko, Zoran Vulićević, Ivan Anžel,Igor DrstvenšekSimpozij o estetiki v zobozdravstvu 67Vito Vrbič6 Revija ISIS - December 2011

Glasilo Zdravniške Zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS | leto XX. | številka 12 | 1. december 2011NaslovniceIsis2011-12.indd 2 23.11.2011 9:39:37številka 12 | 1. december 2011potrebna endoskopsko zdravljenje ali biopsija, bodisi rentgenska preiskava - npr.CT-enterografija ali MR-enterografija.Posnetki kapsulne endoskopije pri bolnici s prikrito krvavitvijo iz prebavilprikazujejo diafragmalne zožitve, srpaste razjede in brazgotine, ki so tipičnespremembe pri enteropatiji zaradi jemanja nesteroidnih antirevmatikov.Avtorica slik: Živa MrevljeAvtor logotipa: Primož KalanOblikovanje naslovnice: Andrej SchulzKongres evropskega združenja za ledvične bolezni in prestižnanagrada slovenskim nefrologom 68Breda Pečovnik BalonNOTE – Evropska on-linešola neonatologije 69Aneta Soltirovska ŠalamonPodiplomsko izobraževanje iz paliativne oskrbe na zgornjemGorenjskem: šola auda sapere 70Mateja Lopuh, Marjeta Zupančič5. goriški travmatološki dnevi 72Franci KoglotOnkološki forum v Izmirju 73Tijana T. ŠumerSodobni pogledi na možgansko kap 75Erih TetičkovičSiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost 76Blaž Koritnik, Jure Bon, Maja BresjanacMednarodno srečanje Shizofrenija VII 79Pia Lapajne40. sestanek Evropske delovne skupineza kakovost v družinski medicini 81Janja OjsteršekJe že čas, da postane cepljenjezdravstvenih delavcev proti gripi obvezno? 82Tatjana FrelihobletnicaPrvih sto let 84Franc VerovnikS knjižne policeHvalnice 88Marjan KordašStrokovna srečanja 91Mali Oglasi 101Zdravniki v prostem časuKako brez kitajščine razumem Kitajce 103Alojz IhanDecembrske pesmi 107Dušan SketKongres evropskega združenja za ledvičnebolezni in prestižna nagrada slovenskimnefrologomBreda Pečovnik BalonVlažna zemlja 107Andrej RantGori 107Andrej RantJelen 108Andrej RantBalkanska elegija 1993 108Andrej RantHotela sem 108Draženka LatinovićSestanek Medikohistorične sekcije in Znanstvenega društvaza zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v Mariboru 108Elko Borko, Aco KruščićZdravnici s harmoniko in slikarsko paleto 110Ksenija SlavecDva dohtarja, dve gori, dvesto konj in Medicina 112Iztok TomazinSISIPredvidevanja za sklic seje kakega odboraZdravniške zbornice v kaznilnici na Dobu 117Pavle KornhauserZAvodnikTempora mutantur, nos et mutamur in illis 118Marko Pokorn68Revija ISIS - December 20117

ImpressumLETO XX., ŠT. 12, 1. december 2011natisnjeno 8800 izvodovdatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK /PUBLISHED BYZdravniška zbornica SlovenijeThe Medical Chamber of SloveniaDunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siT: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109E: gp.zzs@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENTprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIALOFFICEDunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNIUREDNIK / EDITOR-IN-CHIEFAND RESPONSIBLE EDITORprof. dr. Alojz Ihan, dr. med.E: alojz.ihan@mf.uni-lj.siT: 01/543 74 93TEHNIČNA UREDNICA,LEKTORICA / EDITOR, REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.E: marta.brecko@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOR INNOVINARJI / EDITORIAL BOARDAND JOURNALISTSprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.doc. dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.asist. Aleš Rozman, dr. med.akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGNAndrej Schulz, Primož KalanVisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK - DTPAndrej Schulz, Marko Mastnak,Simon Trampuš, Primož KalanVisArt studioKvants-VisArt d.o.o.Koprska ulica 94, 1000 LjubljanaT: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETINGZdravniška zbornica SlovenijeDunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaT: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTISK / PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, LjubljanaT: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celoteali posameznih delov je dovoljen le zdovoljenjem uredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniškazbornica Slovenije, Dunajska cesta 162,1000 LjubljanaNavodilaavtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo vreviji Isis je do 5. v mesecu za naslednjimesec. Članke oddajte v elektronskiobliki. Dolžina člankov je omejena na30.000 znakov – štetje brez presledkov(velikost 12 pt, oblika pisave times newroman).Za objavo so primerne digitalnefotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk(pixels), to je okoli 2 milijona točk.Ločljivost najmanj 300 dpi.Če uporabljate kratice, ki niso splošnoznane, jih je treba pri prvi navedbirazložiti. Prosimo, da se izogibatetujejezičnim besedam in besednimzvezam. Če ni mogoče najti slovenskeustreznice, morate tujo besedo alibesedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo,razložiti.Če ste članek napisali po naročilufarmacevtskega podjetja ali če v člankuobravnavate farmacevtske izdelke,morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo,pripišite polni naslov stalnega bivališča,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskega računain ime banke.Poročila sstrokovnihsrečanjDolžina prispevka je omejena na največ10.000 znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo, v temprimeru ima prispevek lahko največ9000 znakov. Če gre za srečanja zmednarodno udeležbo, mora poročilovsebovati oceno obravnavanega področjamedicine v Sloveniji. Prosimo, da vporočilu povzamete bistvo obravnavanetematike in se ne zaustavljate prevečpri imenih predavateljev, ki za večinobralcev niso sporočilna.Na koncu prispevka lahko navedeteimena pravnih ali fizičnih oseb, kiso kakor koli prispevale, da ste selahko udeležili srečanja (uredništvo sipridržuje pravico, da imena objavi venotni obliki). Zahval sponzorjem nebomo objavili.NekrologiV vsaki številki bomo objavili največdva nekrologa. Dolžina nekrologaje omejena na eno stran, torej 5000znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo;v tem primeru ima prispeveklahko največ 4000 znakov.Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in nenujno tudi organizacij, v katerih sozaposleni, ali uredništva Izide.Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike)je 49,20 EUR, za naročnike v tujini98,40 EUR, posamezna številka zanečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotnidavek na dodano vrednost je vračunan vceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102Ljubljana.SodelovaliRed. prof. dr. Ivan Anžel, univ. dipl.inž. metal. in mater., Fakulteta zastrojništvo Maribor • Prof. dr. BojanaBeović, dr. med., Nacionalna komisijaza smiselno rabo protimikrobnihzdravil v Sloveniji • Prim. prof. dr.Marjan Bilban, dr. med., Zavod zavarstvo pri delu, d. d. • Asist. mag. JurijBon, dr. med., Psihiatrična bolnišnicaBegunje • Prim. prof. dr. Elko Borko,dr. med., Maribor • Izr. prof. dr. MajaBresjanac, dr. med., Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani •Branko Brinšek, dr. med., Psihiatričnabolnišnica Begunje • Izr. prof. dr. MilanČižman, dr. med., Nacionalna komisijaza smiselno rabo protimikrobnih zdravilv Sloveniji • Prim. Marko Demšar,dr. med., Ljubljana • Izr. prof. dr. IgorDrstvenšek, univ. dipl. stroj., Fakultetaza strojništvo Maribor • Prof. dr.Franc Farčnik, dr. dent. med., Orthos,Ljubljana • Prim. Marjan Fortuna,dr. med., Univerzitetni klinični centerLjubljana, SPS Interna klinika •Tatjana Frelih, dr. med., Inštitut zavarovanje zdravja RS • Prof. dr. EldarM. Gadžijev, dr. med., Domžale • Prof.dr. Alojz Ihan, dr. med., Zdravniškazbornica Slovenije • Prof. dr. BorisKlun, dr. med., Ljubljana • FranciKoglot, dr. med., SB Nova Gorica •Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr.med., Ljubljana • Dr. Blaž Koritnik,dr. med., Univerzitetni klinični centerLjubljana, SPS Nevrološka klinika •Prim. izr. prof. Pavle Kornhauser,dr. med., Ljubljana • Izr. prof. dr.Mitja Košnik, dr. med., višji svetnik,Zdravniška zbornica Slovenije •Dr. Aleksandar Kruščić, dr. med.,Univerzitetni klinični center Maribor• Pia Lapajne, dr. med., Psihiatričnabolnišnica Begunje • DraženkaLatinović, dr. med., ZD Slovenj Gradec• Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med.,SB Jesenice • Mag. Nina Mazi, dr.med., Ljubljana • Doc. dr. AnamarijaMeglič, dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Pediatrična klinika,KO za nefrologijo • Janja Ojsteršek, dr.med., ZD Brežice • Izr. prof. dr. MajaOvsenik, dr. dent. med., Univerzitetniklinični center, SPS Stomatološkaklinika • Prim. izr. prof. dr. BredaPečovnik Balon, dr. med., Univerzitetniklinični center Maribor • Aleš Petrovič,dr. med., Inštitut za varovanje zdravjaRS • Prim. Dušica Pleterski Rigler, dr.med., Ljubljana • Asist. mag. MarkoPokorn, dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja • Prim.Marjeta Potočnik, dr. med., Zavod RSza transfuzijsko medicino, Ljubljana• Nada Puharič, dr. dent. med., ZOPNADA, d. o. o. • Andrej Rant, dr. dent.med., Ljubljana • Dr. Andrej Robida,dr. med., Bled • Prim. doc. dr. DanicaRotar Pavlič, dr. med., Zdravniškazbornica Slovenije • Gorazd Sajko, dr.dent. med., Zdravstveni dom dr. AdolfaDrolca Maribor • Prof. dr. Dušan Sket,dr. med., Ljubljana • Ksenija Slavec,Kranj • Aneta Soltirovska Šalamon,dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana,Enota ZD Center • Taja TijanaŠumer, dr. med., Bolnišnica Golnik,Univerzitetna klinika za pljučne bolezniin alergijo • Mag. Ljiljana TatalovićOsterman, dr. med., Maribor • Prim.prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med.,Univerzitetni klinični center Maribor• Prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med.,Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZDTržič • Prim. asist. Ksenija TušekBunc, dr. med., ZD dr. Adolfa DrolcaMaribor • Andrea Užmah Kučina, dr.med., Psihiatrična bolnišnica Vojnik• Prim. mag. Franc Verovnik, dr.med., Kotlje • Prof. dr. Vito Vrbič,dr. dent. med., Ljubljana • Red. prof.dr. Zoran Vulićević, dr. dent. med.,Stomatološka fakulteta Beograd •Elizabeta Zaletel, dr. dent. med.,Orthos, Ljubljana • Izr. prof. dr. SlavkoZiherl, dr. med., Projektna skupina zaorganizacijo forenzične psihiatrije vSloveniji • Marjeta Zupančič, dr. med.,Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZDJesenice • Tjaša Zupančič Hartner,prof. bio.-kem., mlada raziskovalka izgospodarstva, Zlatarna Celje, d. d. •Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr.med., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani, Inštitut za zgodovinomedicine • Izr. prof. dr. Matjaž Zwitter,dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana8 Revija ISIS - December 2011

Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent.med., višji svetnik – 70-letnikNaš priznani in cenjeni stomatolog se je rodil leta 1941 v Ljubljani,kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Nato je študiral naMedicinski fakulteti v Ljubljani ter opravil specializacijo s področjazobnih in ustnih bolezni ter parodontologije. Leta 1983je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo spremembna zobnem organu pri nekaterih oblikah palmo-plantarnihkeratodermij.Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je delal vsedo leta 2006, ko se je upokojil. Tisti, ki ga poznamo, vemo, daje zagnan zobozdravnik in poln energije, zato kljub upokojitviše vedno honorarno dela v ljubljanskem zdravstvenem domu inkot zasebnik v ambulatoriju Zeleni trikotnik v Ljubljani.Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet., se je zavedalpomembnosti prenosa znanja na mlajše generacije, zato je zagotovoeden izmed tistih, ki je veliko prispeval k izobraževanjuin usposabljanju številnih generacij slovenskih zobozdravnikov.Leta 1984 je namreč postal docent na področju ustnih in zobnihbolezni, leta 1989 in nato ponovno 1996 pa je bil izvoljenza izrednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ministerza zdravje mu je leta 1995 podelil tudi naziv višji svetnik.Na ljubljanski medicinski fakulteti je vseskozi predaval mlajšimrodovom bodočih zobozdravnikov, od leta 2009 pa ga srečujemotudi na Medicinski fakulteti v Mariboru. Svoje znanje jedelil s študenti tudi onstran meja Republike Slovenije, saj je bilmentor številnim magistrom znanosti s področja stomatologijena fakultetah v državah nekdanje Jugoslavije.Strokovni javnosti je poznan z obširnim opusom svoje raziskovalnedejavnosti. Sodeloval je namreč pri številnih domačih inmednarodnih raziskovalnih projektih, nekatere paje tudi vodil. Kot prvi avtor ali soavtor je objavil 154del v domači in tuji strokovni literaturi, med drugimje tudi avtor poglavja v štirih strokovnih knjigah,ki jih je izdala ena od največjih svetovnih založbstomatološke literature Quintessenz iz Berlina.Njegovo strokovno znanje je prepoznano širokopo svetu, zato je kot predavatelj še danes pogostovabljen na številna mednarodna strokovna srečanja.European Science Foundation ga je leta 1999imenovala za enega od recenzentov ovrednotenjakliničnih raziskav.Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet., jebil vseskozi aktiven tudi na stanovskem področju. Bilje namreč član vseh pomembnejših odborov, komisij,kolegijev in skupin na področju zobozdravstva, kjerse je s svojim delom zapisal kot velik zagovornikustrezne ureditve in nemotenega delovanja zobozdravstvenegasistema, njegove visoke strokovnostiZbornicain kakovosti, slovenske zobozdravnike pa je uspešno predstavljaltudi v mednarodnih zobozdravniških organizacijah in združenjih.Že drugi mandat je podpredsednik Slovenskega zdravniškegadruštva.Bil je med pobudniki ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenijein med tistimi, ki so orali ledino pri njenem nastanku. Temuprojektu je posvetil veliko časa, energije in znanja ter se vseskozizavzemal, da uspe. Tudi z njegovim prispevkom, bil je namrečtudi prvi predsednik odbora za zobozdravstvo, se je Zdravniškazbornica Slovenije postavila na trdne temelje in postalastanovska organizacij slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov.Veseli in ponosni smo, da še danes z veseljem sodeluje pri deluzbornice in njenih odborov.Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet., je za svojedelo prejel številna domača in mednarodna priznanja. Zdravniškazbornica Slovenije mu je leta 2002 podelila Hipokratovopriznanje za njegovo izjemno stanovsko in organizacijsko deloter bistveni prispevek k ugledu slovenskega zdravništva inzobozdravništva. Leta 2007 pa je postal zaslužni član Zdravniškezbornice Slovenije za prispevek pri uveljavljanju poslanstvastanovske organizacije doma in v tujini.V imenu vseh slovenskih zobozdravnikov in zdravnikov mu obživljenjskem jubileju želimo vse najboljše ter še veliko delovnihuspehov v dobro nas vseh, zlasti mlajših generacij v zobozdravstvu.Sabina Markoli, dr. dent. med.podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenijepredsednica Odbora za zobozdravstvoRevija ISIS - December 20119

ZbornicaPa ga imamo, naš Domus MedicaMarko DemšarPrijazna sogovornicaObiskovalci se navdušujemo nad čudovito avlo, spoznali smoModro dvorano in klubske prostore, ne zaidemo pa v vsakegaod številnih prostorov, ki so v » mezaninu« ali 2. nadstropjumanj na očeh in v katerih se odvijajo dejavnosti, brez katerihzbornica ne bi mogla izpolnjevati svojih nalog. Stisk roke zeno od sodelavk je ponudil priložnost, dobiti odgovore nanekaj vprašanj.Ko sva se srečala, ste mi dali svojo vizitko,na kateri piše: Tina Šapec, univ. dipl.pravnik, vodja Oddelka za podiplomskousposabljanje, licence in register zdravnikov.Kje in kaj ste delali, preden ste postali to?Takoj po končanem študiju na pravni fakulteti v Ljubljani semse zaposlila na Ministrstvu za kulturo, nato pa sem leta 1999prišla na Zdravniško zbornico Slovenije, kjer sem nadomeščalavodjo oddelka za pravne in splošne zadeve, ki je bila takratna porodniškem dopustu. Ves čas sem delala kot pravnica,zadolžena za različna področja, predvsem pa za specializacijein evropske ter mednarodne zadeve. Sedaj sem pol leta vodjaoddelka, ki pokriva skoraj vsa javna pooblastila, ki jih ima zbornica.To so: register zdravnikov, pripravništvo, specializacije inlicence, hkrati pa sem še vedno zadolžena in aktivno spremljamtudi področje dela Evropske unije, ki se nanaša na mednarodnopriznavanje poklicnih kvalifikacij zdravnikov in specializacije.Zdravniki in zobozdravniki imamo zagotovosvoje človeške in strokovne posebnosti.Kako se soočate z njimi?Na začetku je bilo potrebnega kar nekaj privajanja oziroma prilagajanjana delo z vami, včasih se je bilo, roko na srce, potrebnougrizniti tudi v jezik, kar pa zame kot precej dinamično indirektno osebo ni bilo najlažje, brez dvoma pa je bilo koristno.A vendar, ko spoznaš, v kakšnih okoliščinah nemalokrat delatein pod kakšnim pritiskom ste ter kako težke odločitve moratevčasih sprejemati pri svojem delu, se naučiš preslišati in nevzeti osebno včasih tudi kakšne pikre in grobe besede. Tako mepo več kot desetih letih dela z zdravniki in zobozdravniki resizjemno redko še kdo spravi s tira.Kje imate pri izpolnjevanju »poslanstva«vašega oddelka največ težav? Kakšnospremembo bi si želeli v območju svojegadela?Nedvomno je največ težav pri nedorečeni, a obenem nemalokratpreveč zapleteni zakonodaji, ki zdravniški stroki prevečveže roke. Zbornica vodi veliko pravnih, upravnih in drugihpostopkov, ki pa so zelo občutljivi, se med seboj razlikujejo inbi zato vsekakor terjali individualno obravnavo. Žal pa to negre, saj se moramo strogo držati črke zakona. Zelo okrnjena sotudi proračunska sredstva za izvajanje vseh nalog, ki nam jih jezaupala država, kar posledično pomeni premalo kadra na področjuizvajanja javnih pooblastil. Zato gre včasih to žal tudi naračun naših članov. V postopkih pa bi si želela tudi večjo veljavostroke in ne zgolj slepega sledenja suhoparnim paragrafom.Kako se počutite v teh prostorih?Prostori so krasni, moderni, zračni, a pomembnejša je vsebinahiše – ljudje, s katerimi delam, tako zaposleni na zbornici kotdolgoletni člani delovnih teles zbornice in funkcionarji ter tudiostali člani, ki mi dajejo navdih in zaradi katerih to delo ševedno z veseljem opravljam. Pri nas pravzaprav ni dolgočasnegadneva, monotone vsebine, enoličnihpostopkov – vsak dan je pestroin zanimivo.Kaj želite še povedatičlanom Zdravniškezbornice Slovenije?Geslo zbornice je: Za dobrobitzdravnika in bolnika. Temuvsekakor sledimo tudi v strokovnislužbi. Prepričana sem, da bomo sskupnimi močmi uspeli uresničititudi vsebino tega sporočila.10 Revija ISIS - December 2011

ZbornicaVabilo na prednovoletno srečanje20. december je dan, ki ga velja takoj zabeležiti v svoj rokovnik!Čeprav takrat dogajanj zaradi bližajočih se novoletnihpraznikov ne bo manjkalo, bo le-to imelo poseben pomen:vrata Modre dvorane v Domus Medica se bodo odprlaobiskovalcem koncerta, ki ga kot novoletno darilo zanjepripravlja orkester Camerata labacensis.O ansamblu in njegovi zgodovini smo se pogovarjali z doc.dr. Pavletom Košorokom, ki je kot violinist pričel nastopativ »kirurškem godalnem triu« pred dvajsetimi leti in je danesčlan sestave sedanjega orkestra.Lahko orišete zgodovino ansambla?Orkester je pričel vaditi pred dvajsetimi leti na pobudo prof.Igorja Ravnika zaradi nastopa v okviru Plečnikovega memoriala.Takrat je bil dirigent Franci Rizmal, nato pa je dirigentsko palicoprevzel Andrej Ožbolt in za njim sedanji vodja Franc Avsenek.Prvi nastopi so bili kot manjše zdravniške zasedbe, te pa sokasneje prerasle do današnje velikosti. Prof. Lenart, predstojnikInštituta za patologijo, je razen umetniške žilice imel še organizacijskovizijo. Komorne zasedbe, ki so pripomogle k svečanostiprvih Plečnikovih dni, so bile pobuda za nadaljnji razvojkulturne dejavnosti med medicinci. To je kasneje pripomoglo kustanovitvi kulturno-umetniškega društva v Kliničnem centru.Tudi izbrano ime »Camerata medica« sodi k začetku dejavnosti.Prvi navdušenci so sodelovali v ansamblu do sezone 1993–1994,ko je prišlo do njihove občutnejše zamenjave. GinekologinjaMojca Demšar je danes edina, prisotna od prvih začetkov.Kje se je orkester predstavljal občinstvu?Noben kulturni program ob zaključku Plečnikovih dni ni minilbrez našega nastopa. Potem je še sodelovanje na samostojnemnastopu študentov medicine, gostovanja v raznih slovenskih mestihter že nekaj let koncert v polhograjski graščini na začetku poletja.Je kakšen pomemben mejnik v deluorkestra?Napredek v njegovem delovanju je nastopil, ko je postal delljubljanske kulture, ki ga je finančno podpirala Mestna občina.Ta sicer skromna sredstva so omogočila, da se je orkester občasnozbral na nekajdnevnih intenzivnih vajah in naštudiral tudizahtevnejši program.Ob 20-letnici smo posneli zgoščenko z zanimivim programom,ki presega »čitalniški nivo« ljubiteljskega igranja. Na našemnovoletnem nastopu boste nekaj tega deležni tudi obiskovalci.Lahko izbrane skladbe napoveva karsedajle?Seveda, saj boste tako videli, kako visoko segajo naša umetniškaprizadevanja. Spored bo takle:• G. Tartini – Sonata a quattro v D-duru – Allegro assai• A. Vivaldi – 2. stavek iz koncerta za violončelo in godala op.3, št. 9 – LarghettoSolistka: Tina Gregorc, violončelo• G. Donizetti – O mio Fernando, arija iz 2. dejanja opere LaFavoritaSolistka: Alja Koren, mezzosopran• G. Mahler – Klavierquartett (priredba za klavir in godalaFranc Avsenek)Solistka: Katerina Tominec, klavir• P. de Sarasate – Ciganski napevi op. 20, št. 1Solist: Andrej Gubenšek, violina• E. Toselli – Serenata (priredba za godala Franc Avsenek)• Z. Fibich – Poem (priredba za godala Franc Avsenek)• A. Piazzolla – Balada para un Loco (priredba za violo, harmonikoin godala Franc Avsenek)Solista: Franc Avsenek, viola, in Mirko Jevtović, harmonikaRevija ISIS - December 201111

Zbornica• E. Clapton – River of tears (priredba za vokal in godalaFranc Avsenek)Solistka: Alja Koren• A. Templeton – Sonata za klarinet (priredba za klarinet ingodala Franc Avsenek)Solist: Jernej Podboj, klarinetSeminarji in delavniceza člane zborniceZdravniška zbornica Slovenije obvešča svoje člane, da načrtujeizvedbo naslednjih seminarjev in delavnic v prostorih DomusMedica:Naslov Datum Ura PrijavnicaKomunikacija in razumevanje23. 2. 2012 9.00– na spletudrugačnosti (seminar) 12. 4. 2012 16.00Verbalna in neverbalna komunikacija(delavnica 1)*24. 2. 201229. 2. 201213. 4. 201218. 4. 20129.00–16.30na spletuUčinkovito reševanje konfliktov(delavnica 2)*Specializirani intenzivnitečaj slovenskega jezika zazdravnike in zobozdravnikeKomuniciranje zdravnikain zobozdravnika z medijiter obvladovanje izrednihdogodkov ob pojavih napakin zapletov pri izvajanjuzdravstvenih storitev(seminar)Delavnica za zasebne zdravnikein zobozdravnike25. 2. 20121. 3. 201214. 4. 201219. 4. 20125. 12. 2011 –16. 2. 2012datum še niznandatum še niznan9.00–16.3016.00-17.3015.00–19.003–4urena spletuna spletu* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarjuKomunikacija in razumevanje drugačnosti.Pogoj za udeležbona delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.Vsebina seminarjev:Komunikacija in razumevanje drugačnosti(seminar)Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijoosvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dvehdelavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja.Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalnoin verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov vDirigent bo Franc Avsenek.Hvala za vse povedano in uspešne priprave na dogodek, kotga v Domus Medica še ni bilo!komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujočeprerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamikekonfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja terrazumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji.Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl.ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovneučinkovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja)– smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja,in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Predpetnajstimi leti je začela voditi delavnice s področja komunikacije,motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilov iskanje osebne učinkovitosti na delovnem mestu, je začelavoditi tudi delavnice projektnega vodenja in opolnomočenja(empowermenta). Pri svojem delu dosega dobre rezultate, kermotivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, da posamezniki,timi in podjetje izboljšajo rezultate svojega delovanja in jihusmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja,da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite nanaši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Verbalna in neverbalna komunikacija(delavnica)Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasnoizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanjasporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepričanji,ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo.Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, treningkorakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja,prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, dasi z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamovpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) –trening tehnike.Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica)Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabeizkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudipozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimoza svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe.Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno12 Revija ISIS - December 2011

azreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katerestrategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so:trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovornikom,trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikazin trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov.Specializirani intenzivni tečaj slovenskegajezika za zdravnike in zobozdravnikeKer je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemupričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delopri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanjeslovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega tečajaslovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in zobozdravnikom.Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg slavistov inučiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi strokovnjaki s področjamedicine. Več o tečaju preberite spodaj.Komuniciranje zdravnika in zobozdravnikaz mediji ter obvladovanje izrednih dogodkovob pojavih napak in zapletov pri izvajanjuzdravstvenih storitevKomuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno.To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, aliso zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kotzasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojemdelu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni.Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniškenapake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom terustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno,kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanjuz njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogočepredvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembnovodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacientioziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprostoin zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranjaob izrednih dogodkih.Delavnica za zasebne zdravnike inzobozdravnikeDelavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom.Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanilis predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva:obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebnidejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben programbo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih stranehzbornice.Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si.Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 ali obiščitenašo spletno stran http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Specializirani intenzivnitečaj slovenskega jezika zazdravnike in zobozdravnikeZdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Centrom zaslovenščino kot drugi/tuji jezik organizira specializirani tečajslovenščine za zdravnike in drugo medicinsko osebje. Našimčlanom, zdravnikom in zobozdravnikom, pretežno tistim, kiprihajajo iz drugih držav, želimo namreč ponuditi možnost, daizpopolnijo svoje znanje slovenskega jezika.Kraj in trajanje: Tečaj bo potekal 4-krat tedensko (od ponedeljkado četrtka) po 2 uri, od 16.00 do 17.30 ure v prostorihDomus Medica. Celoten program traja 80 ur in bo izveden v10 tednih. Pričetek tečaja bo 5. 12. 2011, zaključek tečaja pa16. 2. 2012. V času božičnih počitnic tečaja ne bo. V primerupremajhnega števila prijav bo začetek tečaja prestavljen.Program:• slovenski jezik za vsakdanje sporazumevanje (po programuSlovenščina za tujce);Zbornica• slovenski jezik za sporazumevanje na delovnem mestuzdravnika ali zobozdravnika z različnimi naslovniki: bolniki,sodelavci, nadrejenimi;• besedišče s področja medicine in (zobo)zdravstvene dejavnosti;• razumevanje in govorna ter pisna produkcija besedil (dokumentacija),potrebne za izvajanje (zobo)zdravniške službe(diagnoze, izvidi, poročila, recepti, napotnice, delovni nalogi,potrdila, nasveti …).Cilji - usposobiti zdravnika za sporazumevanje:• v različnih situacijah in dogodkih na njegovem delovnemmestu;• z bolnikom: razumevanje bolnika, npr. preprosta, tudi žargonskaali narečno obarvana razlaga simptomov njegove bolezni;• v pogovoru z bolnikom: postavljanje smiselnih vprašanj,razumljiva razlaga simptomov, terapije, kurativnih in preventivnihukrepov, nasvetov in svetovanja;Revija ISIS - December 201113

Zbornica• z ožjimi sodelavci; sporazumevanje z administrativnimidelavci, z drugim zdravstvenim osebjem; razumevanje indajanje navodil, poročanje; v pogovoru, po telefonu, pisno;• z nadrejenimi: poročanje, naslavljanje prošenj; v pogovoru,pisno;• v pisni komunikaciji: pisanje anamnez, diagnoz, predpisovanjeterapij, izpolnjevanje najrazličnejše dokumentacije inobrazcev …Cena: 525 EUR (z vključenim DDV) vključuje tečaj, učbenikin dodatno gradivo.Prijave: E-pošta: branka.gradisar@ff.uni-lj.si. Prijavnico najdetena naši spletni strani: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Obravnava mladoletnihpacientk brez vednosti invnaprejšnjega soglasja starševDanica Rotar Pavlič, Dušica Platerski Rigler, Branko Brinšek, Matjaž Zwitter,Nada Puharič, Marjan Bilban, Ljiljana Tatalović Osterman, Ksenija Tušek BuncOdbor za pravno-etična vprašanja je v letu 2007, torej v preteklemmandatnem obdobju, prejel vprašanje specialista ginekologa, kakoravnati v primerih, ko pacientka, ki je mlajša od petnajst let, želibrez vednosti staršev pridobiti kontracepcijske tabletke. Podobnavprašanja so se pojavljala tudi v primeru zahteve mladoletne pacientkepo umetni prekinitvi nenačrtovane nosečnosti. Problematikaje še posebej pereča v primerih, ko pride do nepričakovanegazapleta, kot je na primer hudo poslabšanje zdravstvenega stanja poumetni prekinitvi nosečnosti, ali poslabšanja zdravstvenega stanjapo začetku jemanja predpisanih kontracepcijskih tablet. Vlagatelj jeposebej poudaril stališča sodnomedicinske stroke, ki so bila izrečenana enem izmed interdisciplinarnih srečanj in so se po njegovihnavedbah glasila takole: »Privolitev staršev je potrebna (prekinitevnosečnosti, uvedba kontracepcije), saj lahko v primeru zapletov, staršiobolele mladoletnice posežejo po dodatnih ukrepih proti zdravniku, ki jeposeg opravil, ga »indiciral« ali predpisal zdravilo.«Vlagatelj je podrobno opisal, da si stališča ginekološke in sodnomedicinskestroke, glede pravilne pravne interpretacije veljavnih predpisovna tem področju, nasprotujejo. Prvi menijo, da je mladoletnicaupravičena, da želene zdravstvene storitve zahteva samostojno,brez privolitve staršev, medtem ko drugi menijo, da je seznanjenostin privolitev staršev v teh primerih potrebna. Slednji svoje stališčeargumentirajo s tem, da lahko starši mladoletnice, v primeruzapletov, ukrepajo in sprožijo postopek proti zdravniku, ki je posegopravil oziroma predpisal kontracepcijsko sredstvo. Vlagatelj je šedodatno izpostavil vprašanje glede suma storitve kaznivega dejanjav zvezi s spolno nedotakljivostjo mladoletne osebe, kadar ginekologugotovi, da je imela ta spolni odnos z mladoletno osebo.Odbor za pravno-etična vprašanja je še v preteklem mandatnemobdobju in prejšnji sestavi vlagatelju leta 2008 poslal odgovor, kipa mu po njegovi oceni ni v celoti razjasnil dilem. Ponovno je pisalOdboru za pravno-etična vprašanja (OPE), ki se je po zborničnihvolitvah sestal že v novi sestavi. Člani odbora so se odločili, dacelotno dokumentacijo zaradi širšega interesa posredujejo Republiškikomisiji za medicinsko etiko, kot najvišjemu organu v RepublikiSloveniji, v pričakovanju jasnih navodil, kako ukrepati v takšnihprimerih. Kako zagonetno je lahko takšno pravno in deontološkovprašanje, nam pove že dejstvo, da odgovora na ta dopis in tiste, kiso sledili (26. 11. 2009 in 26. 5. 2010) nismo prejeli. Vlagatelj se jezato upravičeno ponovno pisno oglasil ter izrazil svoje razočaranje,ker še ni prejel dokončnega stališča in odgovorov na pomembnavprašanja, ki se pojavljajo v praksi. Potem ko so se člani v novembru2010 odločili, da se še zadnjič obrnejo po nasvet na republiškokomisijo, je OPE v decembru 2010 za mnenje zaprosil pravnofakulteto, saj je ocenil, da je zbornica v prvi vrsti dolžna pomagatiin svetovati svojim članom. V decembru 2010 je predsednico OPEpoklicala predstavnica Inštituta za primerjalno pravo ter navedla,da pravna fakulteta tega mnenja ne more oblikovati, pač pa jeobičajna pot, da nalogo proti plačilu naročnika preda inštitutu. Poposvetu s predsednikom zbornice se je OPE zaradi pomembnostivprašanja odločil, da nadaljuje s pridobitvijo mnenja. MnenjeInštituta za primerjalno pravo, ki ga je pripravila prof. dr. ViktorijaŽnidaršič Skubic, je zaradi pomembnosti problematike v celotinavedeno v nadaljevanju:Pravno mnenje2.1. Pravne podlagePravna podlaga za rešitev zastavljenih vprašanj se nahaja v prvivrsti v Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravicedo svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP). V skladu sslednjim je umetna prekinitev nosečnosti medicinski poseg, ki seopravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot desettednov (17. člen ZZUUP). V primeru, ko nosečnost traja več kotdeset tednov, se lahko opravi na zahtevo nosečnice le, če je nevarnostposega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodočamaterinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku14 Revija ISIS - December 2011

Zbornicazaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda (18. člen ZZU-UP). Po dvajsetem tednu naj se, v skladu z medicinsko prakso,prekinitev nosečnosti ne bi več opravila, razen če je to potrebnozaradi varovanja življenja in zdravja nosečnice.Postopek za umetno prekinitev nosečnosti se začne na zahtevonosečnice. Če je nosečnica nerazsodna, zahtevajo umetno prekinitevnosečnosti njeni starši ali skrbnik. V primeru, da zahtevaumetno prekinitev nosečnosti mladoletna nosečnica, zdravstvenaorganizacija, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti, pravilomaobvesti o posegu starše oziroma skrbnika, razen če je nosečnicapred polnoletnostjo pridobila popolno poslovno sposobnost (22.člen ZZUUP).V skladu z izrecno zakonsko določbo (23. člen ZZUUP) se šteje,da zahteva za umetno prekinitev nosečnosti vsebuje tudi privolitevza poseg po predpisih o zdravstvenem varstvu. To velja takov primeru, ko umetno prekinitev nosečnosti zahteva mladoletnarazsodna nosečnica, kot tudi v primeru, če prekinitev nosečnostizahteva polnoletna nosečnica, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,je pa razsodna.Temeljni podzakonski akt, ki je bil na obravnavanem področjusprejet z namenom lažjega izvrševanja oziroma izvajanja ZZUUPv praksi, so Navodila za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepihpri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvuotrok. V 3. odstavku 7. člena citiranih navodil je določeno, da semladoletna nosečnica obravnava s posebno skrbnostjo, glede nanjene družinske in socialne razmere. Pri tem se upošteva oziromaspoštuje njena osebna odločitev, tako glede prekinitve nosečnostikot tudi glede obvestila staršem.Poleg ZZUUP, ki je, kot rečeno, temeljni pravni vir na obravnavanempodročju, je kot pravni vir v konkretnem primeru trebaomeniti tudi Zakon o pacientovih pravicah. Uporabne bodozlasti določbe splošnejšega značaja, ki govorijo o položaju otrokv vlogi pacienta oziroma prejemnika zdravstvenih storitev. V prvivrsti velja tako omeniti 3. alinejo 1. odstavka 3. člena ZPacP, kidoloča, da je pri uresničevanju pravic pacientov po tem zakonupotrebno upoštevati načelo največje zdravstvene koristi za paciente,med katerimi so še posebej izpostavljeni otroci. Prav takoje v 1. odstavku 8. člena ZPacP izrecno določeno, da so otrokom(in drugim ogroženim skupinam) pri zdravstveni oskrbi, polegpravic, ki jim jih nudi ta zakon (se pravi ZPacP), zagotovljene šeposebne pravice, ki so opredeljene kot aktivna skrb države in jihdoločajo drugi predpisi. Pomembna je tudi določba 3. odstavka 8.člena ZPacP, ki določa, da mora zdravstvena oskrba otrok potekatiustrezno njihovi starosti in njihovemu zdravstvenemu stanju.ZPacP v 35. členu posebej opredeljuje otroke oziroma njihovpoložaj v vlogi pacientov. V skladu z definicijo ZPacP so otrociosebe, ki še niso dopolnile osemnajst let starosti, razen v primerih,ko so le-te že pred tem pridobile popolno poslovno sposobnost(14. točka 1. odstavka 2. člena ZPacP). To so primeri, ko je mladoletniksklenil zakonsko zvezo (predhodnem spregledu t.i. zadržkamladoletnosti, o čemer odloča Center za socialno delo) ali pa je(po odločbi sodišča v nepravdnem postopku) pridobil popolno poslovnosposobnost zato, ker je postal roditelj (2. in 3. odstavek 117.člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR).V navedenih dveh primerih je namreč bilo v ustreznih postopkihugotovljeno, da je oseba telesno in duševno zrela in sposobna za samostojnoživljenje. Pravo ji na ta način ne nudi več varstva, ki so gasicer deležni otroci oziroma ta oseba ni več pojmovana kot otrok.V 1. odstavku 35. člena ZPacP določa, da se medicinski poseg,v primeru, ko otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg,lahko opravi le, če ga dovolijo oziroma z njim soglašajo otrokovistarši oziroma skrbnik. Drugi odstavek istega člena pa prinašadomnevo, da otrok, do dopolnjenega petnajstega leta starosti, nisposoben privolitve v zdravstveni poseg. Izjema je le primer, kozdravnik, glede na otrokovo zrelost, v konkretnem primeru oceni,da je za to sposoben. O okoliščinah, ki govorijo o tem, ali je mladoletniksposoben odločanja o sebi, se zdravnik praviloma posvetujez otrokovimi starši ali njegovim skrbnikom. Na drugi stranipa zakon prinaša domnevo, da je otrok, ki je dopolnil petnajstlet, sposoben privolitve. Tudi ta domneva ni neizpodbojna, sajlahko zdravnik, glede na konkretne okoliščine otrokove zrelosti,oceni, da slednji ni sposoben tovrstnega odločanja o sebi. Tudi obsprejemu tovrstne odločitve se praviloma posvetuje z otrokovimistarši oziroma njegovim skrbnikom.2.2. Odgovori na zastavljena vprašanjaOb ustrezni interpretaciji predstavljenih pravnih pravil ter obhkratnem upoštevanju vseh ostalih relevantnih strokovnih standardovin načel, ki jih je ob izdelavi takšnega pravnega mnenjatreba upoštevati, lahko podam naslednje odgovore na konkretnozastavljena vprašanja.Zakon o pacientovih pravicah je razveljavil 2. odstavek 47. členao zdravstveni dejavnosti, ki je določal, da za otroke do petnajstegaleta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice v zveziz zdravljenjem oziroma medicinskimi posegi starši oziroma skrbniki.V skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (prvi in drugiodstavek 35. člena ZPacP), ki predstavlja veljavni pravni vir gledesplošnega urejanja vprašanj privolitvene sposobnosti mladoletnikov,sedaj torej velja, da je zdravnik tisti, ki bo ocenil, ali je petnajstletniksposoben ali nesposoben samostojnega odločanja o sebi v primerumedicinskih posegov. Zakonsko pravilo sicer postavlja domnevo,da je petnajstletnik načeloma sposoben samostojnega odločanjao sebi na zdravstvenem področju, zdravnik pa lahko to domnevo,s svojo kompetentno oceno okoliščin v konkretnem primeru,izpodbije navzgor (odloči, da na primer šestnajstletnik v konkretnemprimeru ni dovolj zrel za določeno odločitev) ali pa navzdol(odloči, da je štirinajstletnik dovolj zrel za določeno odločitev).Vendarle pa moramo poudariti, da predstavljena pravila ne veljajoza področje svobode odločanja o rojstvih otrok, saj je omenjenaustavna svoboščina, iz katere izhajata tudi pravici do preprečevanjazanositve in do umetne prekinitve nosečnosti, urejenav posebnem zakonu, to je v ZZUUP. Slednji je za to področjeodločilen in ima prednost pred splošnejšim, čeprav kasneje sprejetimzakonom, to je ZPacP. ZZUUP je torej lex specialis in zatomoramo pri vprašanju umetne prekinitve nosečnosti, kot tudi priRevija ISIS - December 201115

Zbornicapravici do kontracepcije, upoštevati njegove določbe in določbena podlagi slednjega sprejetega podzakonskega akta.V skladu s predstavljeno, slovensko zakonodajo razsodna mladoletnicalahko samostojno, brez sodelovanja oziroma privolitvestaršev ali skrbnika (ali kogarkoli drugega) zahteva, da se ji opravisplav. To lahko stori tudi v primeru, da ji je bila odvzeta poslovnasposobnost, seveda iz razloga, ki ne zadeva njene razsodnosti.Starši torej, v skladu z našim pravom, ne morejo zahtevati, najse opravi prekinitev nosečnosti njihovi mladoletni, a razsodnihčerki. Prav tako pa tudi ne morejo preprečiti, da bi se ji na njenozahtevo opravila prekinitev nosečnosti.Pravico do prekinitve nosečnosti lahko noseča ženska torej uveljaviob pogoju, da je razsodna. To pomeni, da mora imeti za svojoodločitev potreben razum in voljo. O tem s prepriča zdravnik vkonkretnem primeru posebej, v razgovoru s pacientko, ob tem, koopravlja svojo pojasnilno dolžnost. Če je noseča ženska nerazsodna,njene odločitve ni mogoče nadomestiti z odločitvijo zastopnika(staršev ali skrbnika), saj gre za strogo osebno odločitev. Zakonsicer omogoča staršem ali skrbniku, da zahtevajo prekinitev nosečnostiza svojo nerazsodno hčer ali varovanko, vendar s tem ne nadomeščajonjene volje, pač pa uveljavljajo svojo dolžnost skrbeti zasvoje zdravje in življenje hčerke ali varovanke (22. člen ZZUUP).Predstavljena ureditev je bila v naše pravo sprejeta predvsem zato,ker je umetna prekinitev nosečnosti ena najbolj osebnih odločitevposameznice. Gre za odločitev o pomembnem medicinskem poseguv lastno telo, ki je najbolj osebna človekova dobrina, zato naj otem odloča mladoletnica sama. Zdravstvena organizacija, ki opravljaprekinitev nosečnosti, praviloma, vendar ne obvezno, obvestistarše o nameravani ali že opravljeni prekinitvi nosečnosti, toda neproti volji mladoletnice. Svoboda odločanja o rojstvih otrok, kot zustavo zavarovana pravica (55. člen ustave RS), namreč pripade načelomaposamezniku tedaj, ko jo ta lahko prične izvrševati oziromajo je – na primer mladoletnica, ki želi splav ali kontracepcijo – žepričela izvrševati. Starši namreč ne morejo zastopati otroka pritistih pravnih poslih oziroma izjavah volje, kjer je potrebna otrokovaosebna odločitev, kar odločitev o tovrstnih postopkih nedvomnoje. V takšnih odločitvah mora biti otrok svoboden. Svobodaodločanja bi bila z nadomestitvijo njegove volje z voljo staršev, kotzakonitih zastopnikov, negirana. Zastopanje in svoboda odločanjasta v neposrednem nasprotju. Za izjavljanje strogo osebnihodločitev zato naš zakon ne zahteva popolne poslovne sposobnosti.Če pa je otrok kljub mladoletnosti popolnoma poslovno sposoben,zastopanje staršev tako ali tako odpade.Podobni razlogi, kot jih navajamo pri umetni prekinitvi nosečnosti,govorijo tudi za to, da je pravica do začasne kontracepcijepravica, ki pripada razsodni mladoletnici in jo lahko uveljavljasamostojno. To pomeni, da je pri uveljavljanju te pravice nazastopajo starši oziroma skrbniki in tudi ne potrebuje njihovegadovoljenja oziroma sodelovanja.Vprašanja glede morebitnih zapletov, do katerih lahko pride primladoletnici, ki ji je bilo predpisano ustrezno kontracepcijskosredstvo, ali pri mladoletnici, kateri je bil opravljen splav, sonačeloma podobna vprašanjem, ki jih je treba obravnavati tudi vprimeru zapletov pri katerikoli drugi pacientki, ki je polnoletnain je sposobna odločanja o sebi (je razsodna). Seveda to velja podpredpostavko, da je zdravnik pravilno ocenil, da je mladoletnapacientka razsodna. To pomeni, da je v konkretnem primerupresodil, da ima pacientka za svojo odločitev potreben razum involjo in da na ta način lahko ugotovi, da gre za njeno svobodnoodločitev o posegu oziroma prejemanju kontracepcije. V takšnemprimeru obravnavamo mladoletnico za privolitveno sposobnoza konkreten poseg, to pa hkrati pomeni tudi, da se slednjazaveda posledic svoje odločitve. To zavedanje pa ni povezanozgolj z njeno sposobnostjo razumevanja in izražanja lastne volje,ampak tudi z zdravnikovo pojasnilno dolžnostjo. Zdravnik moranamreč, podobno kot to velja za polnoletne in razsodne paciente,mladoletnici pojasniti njeno zdravstveno stanje ter verjeten razvojle-tega ob prejetem zdravilu oziroma medicinskem postopku,poučiti jo mora o načinu izvedbe, verjetnostih uspeha in o izidusplava oziroma prejemanja kontracepcije ter seveda o morebitnihtveganjih in stranskih učinkih, negativnih posledicah in neprijetnostihzaradi predvidenega medicinskega posega oziromaprejemanja kontracepcijskih sredstev. Gre za pojasnilno dolžnost,h kateri je zdravnik zavezan na podlagi 20. člena ZPacP.Pri pojasnjevanju vseh navedenih okoliščin mora biti zdravnik ženasploh obziren, podati jih mora v neposrednem stiku s pacientom,v celoti in pravočasno. Pri mladoletni osebi pa je še tolikobolj v ospredju zahteva, da mora zdravnik to storiti na pacienturazumljiv način, skladno z njegovimi individualnimi sposobnostmiprejemanja informacij. K posebej skrbnemu ravnanju, ko greza otroke, nas navaja tudi že določba Ustave RS, ki zagotavljaposebno varstvo otrok oziroma njihovih koristi (56. člen URS).Posebej otroke, kot kategorijo pacientov, ki jim je namenjena posebnaskrb in varstvo, omenja tudi ZPacP (3. alineja 1. odstavek3. člena ter 8. člen ZPacP). Na skrbno in tankočutno obravnavopacientk v primerih splava napotuje tudi Navodilo za izvrševanjezakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice dosvobodnega odločanja o rojstvu otrok.Zdravnik, ki bo ravnal v skladu s predstavljenimi pravili in hkratiseveda tudi v skladu s pravili lastne stroke (lege artis), to je vnašem primeru v skladu s pravili ginekološke stroke, ne bo mogelbiti odškodninsko odgovoren v primeru kakršnegakoli zapleta primladoletni osebi, ki bi bil lahko povezan s prejeto kontracepcijoali opravljenem splavom.Kar pa zadeva vlogo staršev takšnih mladoletnic, velja omenitile to, da so osebe, dokler ne dosežejo polnoletnosti, to je starostiosemnajst let, pojmovane kot otroci in do tedaj imajo starši tudiroditeljsko pravico nad slednjimi. Izjema so mladoletnice, ki sopostale popolnoma poslovno sposobne (obrazložitev zgoraj).Starši so v okviru svoje roditeljske pravice upravičeni in dolžniskrbeti za svojega otroka, za njegovo življenje, osebnostni razvoj,njegove pravice in koristi. Seveda se izvrševanje roditeljskepravice z naraščanjem starosti in pridobivanjem zrelosti otrokaspreminja. Lahko bi rekli, da se pravice in dolžnosti staršev vzvezi s skrbjo za otrokovo osebo krčijo in zmanjšujejo. V okviru16 Revija ISIS - December 2011

Zbornicadosežene poslovne sposobnosti otrok postane tudi procesnosposoben, to pomeni, da lahko samostojno toži oziroma jetožen. V skladu z našimi procesnopravnimi pravili bi lahko, vpovezavi z splavom in zapleti pri kontracepciji, mladoletnicasamostojno tožila ali bila tožena pri petnajstih letih. Pred tem jeprocesno nesposobna in jo morajo v pravdi zastopati starši kotnjeni zakoniti zastopniki ali njen skrbnik. Povedano pa hkrati nepomeni, da starši procesno sposobni mladoletnici pri tožbi zoperzdravnika, ki je na primer malomarno opravil svoje delo, ne bodomogli pomagati oziroma je zastopati. Slednje so lahko, v skladu spravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz njihove roditeljske pravice,v določenih primerih celo dolžni storiti. Vendarle pa je trebaopozoriti, da zdravnikova odgovornost ostaja v vsakem primeru,ne glede na to, ali ga toži mladoletnica sama ali pa ga tožijo staršiv njenem imenu, kot njeni zakoniti zastopniki, enaka. V vsakemprimeru bo njegova odškodninska odgovornost podana le tedaj,ko bodo kršene zgoraj predstavljene predpostavke.Glede vprašanj v zvezi z naznanjanjem suma kaznivih dejanj sstrani ginekologov naj omenim določbo 3. odstavka 45. členaZpacP, ki določa, da mora vsak zdravnik naznaniti sum storitvekaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivo dejanje zoperspolno nedotakljivost ter kaznivo dejanje zoper zakonsko zvezo,družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeleženotrok. Poseben naj, v okviru predstavljene dileme nekaterih ginekologov,omenim še 1. odstavek 173. člena Kazenskega zakonika(KZ-1), ki ureja kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, ki jemlajša od petnajst let. Slednji določa, da se tisti, ki spolno občuje alistori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola,ki še ni stara petnajst let, kaznuje z zaporom od treh do osmih let.To pomeni, da v skladu z veljavnim pravom ni več potrebno, da jeprisoten tudi pogoj, ki je veljal po 1. odstavku 183. člena staregaKazenskega zakonika (KZ-IPB1), to je, da mora obstajati očitnonesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. Glede na staro ureditevje postrožena tudi odgovornost, saj je bila prej zagrožena zapornakazen v razponu od enega do osmih let, sedaj pa od treh doosmih let. Vendarle pa velja poudariti, da Ministrstvo za pravosodjepodpira spremembo KZ-1 v tej smeri, da se sedanjemu pogoju starostiotroka zopet doda tudi zahtevo po obstoju nesorazmerja medzrelostjo storilca in njegove žrtve. To pomeni, da potem ne bi bilsankcioniran prav vsak spolni odnos z osebo, ki ni dosegla petnajstlet starosti, četudi je do slednjega prišlo s soglasjem. Na ta način biizključili (sedaj obstoječo) kaznivost spolnosti med mladoletnikisamimi. (Konec nevedka pravnega mnenja.)ZaključekOPE je tako po skoraj štiriletnem dopisovanju in pridobivanjumnenj poslal mnenje inštituta vlagatelju. V uvodu je zaradi dolgotrajnostipostopka kronološko navedel vse dopise in naslovnike,ki so bili povabljeni k oblikovanju mnenja. V tem času se jevečkrat izpostavilo stališče, da zdravniška etika in deontologijaneredko presegata pravne predpise, zato v takšnih razpravahzdravniki morajo sodelovati. Ti poleg zahtev, ki izhajajo izpravnih predpisov, vedo, da je v obeh zgoraj navedenih primerihzdravniško posredovanje brez vednosti staršev izjema, ne papravilo, ki bi ga lahko uveljavljali pri zdravljenju drugih bolj alimanj zahtevnih bolezenskih stanj. Zdravnik se mora zavedati,da je tudi pri presoji »zrelosti mladoletnic« na zelo tankem ledu.Res je, da lahko presodi, da je mladoletnica že toliko zrela, dasama sprejme odločitev – vendar njegova presoja ne izniči pravicestaršev, ki lahko kasneje to njegovo oceno izpodbijajo. V morebitnikasnejši sodni obravnavi se zato lahko pojavi veliko vprašanje,ali bo glede zrelosti mladoletnice sodišče pritrdilo zdravniku, kije mladoletno dekle obravnaval v nekaj epizodah, ali staršem, skaterimi dekle živi.Dodatno razmišljanje prof. Matjaža ZwittraSplav in kontracepcija primladoletniciOba problema – splav in pa predpisovanje kontracepcije primladoletnici – imata nekaj skupnih točk in nekaj posebnosti.Skupno obema problemoma je, da gre lahko za kaznivo dejanje,če je partner dekleta polnoleten, ona pa mlajša od 15 let.V takem primeru torej zdravnik tvega, da ga obtožijo prikrivanjakaznivega dejanja (v primeru splava) ali pa nepreprečevanjakaznivega dejanja (v primeru kontracepcije).Glede splava naj vsekakor zdravnik dekletu pove, da bozelo verjetno vsaj mati ugotovila, za kaj je šlo. Če dekle žividoma, bo materi splav zelo težko prikrila. V veliko pomoč priodločitvi bo zdravniku poznavanje družinskih razmer. Dekletunaj ponudi, da sam pokliče mater, kajti najstniki (ki nanje vsigledajo še kot na otroke) prvi pogovor o tako kočljivi temitežko pričnejo. Poznamo primere, ko sta hči in mati po takemskupnem pogovoru z zdravnico sklenili, da bo dekle otrokaobdržala – in s tem ni seveda prav nič narobe. Res pa obstajajoprimeri (na primer pri hudem alkoholizmu obeh staršev), kozdravnik oceni, da bi dekletu z obveščanjem staršev res hudoškodil. V takih primerih mu svetujem, naj, da bi se izognilmorebitnim kasnejšim sporom glede ocene zrelosti dekleta,kot smo jih navedli v skupnem mnenju OPE, pokliče naposvet še drugega zdravnika in pisno dokumentira sklep takegaposveta. Če bosta oba podala oceno, da je dekle zrelo zasamostojno odločitev, bo v primeru kasnejše sodne obravnaveto za zdravnika vsekakor varneje.Problem predpisovanja kontracepcije je druge narave. Tu grepredvsem za dejstvo, da noben način kontracepcije pri ženskini popolnoma neškodljiv, pri zelo mladih dekletih pa je zdravstvenotveganje še bistveno večje. Prav nobenega razloga ni,da bi bila kontracepcija le problem ženske. To velja toliko bolj,ker imajo moški zanesljiv in povsem neškodljiv način zaščitepred neželeno nosečnostjo, pa tudi pred spolno prenosljivimiboleznimi. Zdravnik naj mladoletnici pojasni škodljivosti»ženskih« oblik kontracepcije in ji predlaga, da se ponovnooglasita skupaj s fantom. Predpisovanje kontracepcije mladoletnicibrez vednosti staršev, pa tudi ob njihovem soglasju, je sstrokovnega stališča hudo problematično in ga odsvetujem.Revija ISIS - December 201117

PersonaliaOpravljeni specialistični izpitiAndreja Avberšek, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravilas pohvalo 17. 10. 2011Vladimir Božić, dr. med., specialist interne medicine, izpitopravil 25. 10. 2011asist. mag. Kristina Cerk Porenta, dr. med., specialistka internemedicine, izpit opravila s pohvalo 27. 10. 2011asist. Vojko Didanovič, dr. med., specialist maksilofacialnekirurgije, izpit opravil 18. 10. 2011asist. Niko Kavčič, dr. med., specialist urologije, izpit opravil spohvalo 13. 10. 2011Alja Klešnik, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila7. 10. 2011asist. dr. Nika Kojc, dr. med., specialistka anatomske patologijein citopatologije, izpit opravila 27. 10. 2011Petra Koprivnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravilas pohvalo 5. 10. 2011mag. Helena Korošec Jagodič, dr. med., specialistka psihiatrije,izpit opravila s pohvalo 5. 10. 2011Doseženi doktorskinaslovi na Medicinskifakulteti Univerzev MariboruPaweł Mieczysław Leśkiewicz, dr. med., specialist splošnekirurgije, izpit opravil 18. 10. 2011Miloš Milošević, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijskein estetske kirurgije, izpit opravil 28. 10. 2011Saša Obermajer, dr. dent. med., specialistka stomatološkeprotetike, izpit opravila 25. 10. 2011Ana Pajtler Rošar, dr. med., specialistka oftalmologije, izpitopravila s pohvalo 28. 10. 2011Gregor Prosen, dr. med., specialist urgentne medicine, izpitopravil s pohvalo 25. 10. 2011Karla Rener, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravilas pohvalo 24. 10. 2011Samo Starman, dr. med., specialist anatomske patologije incitopatologije, izpit opravil 3. 10. 2011Marija Volk, dr. med., specialistka klinične genetike, izpit opravilas pohvalo 28. 10. 2011Čestitamo!SREČNO2012Dr. Maša Skelin, dr. vet. med.Naslov: »Fiziološko prilagajanje občutljivostiaparata za zlivanje sekretornihmešičkov na kalcijeve ione celic betatrebušne slinavke«Mentor: prof. dr. Marjan RupnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 9. 3. 2011Dr. Matjaž Horvat, dr. med.Naslov: »Predoperativna pripravačrevesja s sinbiotiki pri načrtovanioperaciji debelega črevesa«Mentor: prof. dr. Lidija KompanPodročje: medicinske vedeZagovor: 7. 4. 2011Dr. Walter ChingwaruNaslov: »Potential health benefits(antimicrobial, anticancerogenic andimmunomodulatory activity) of Tylosemaesculentum (Marama) bean andtuber extracts«Mentor: prof. dr. Avrelija CencičPodročje: medicinske vedeZagovor: 4. 5. 2011Čestitamo!vam želiSpecialističnaordinacija za ultrazvokMojca van Midden,dr. med., specialistkaradiologinjaGabrje pri Stični 61295 Ivančna Gorica18 Revija ISIS - December 2011

Nov način specializacijhrvaških zdravnikovHrvaška je sprejela nov pravilnik za specializacijozdravnikov, ki bo skladen z evropskimi direktivami,ki naj bi imele med drugim cilj, da se specialnosti vdržavah članicah uskladijo in poenotijo.Hkrati poteka proces »harmonizacije diplomskegaizobraževanja na posameznih fakultetah«, saj jerazumljivo, da specializacija ni možna brez dobrega invsaj približno poenotenega pouka.Pravilnik določa, katere bolnišnice lahko nudijo specializacijo,kako morajo biti opremljene, kakšni morajobiti programi, določeno je celo število bolnikov. Podrugi strani pa je čas, ki naj bi ga specializant opravljalv bolnišnici, omejen na 50 odstotkov trajanja, ostanekpa je mogoče opraviti v kateri koli zdravstveni ustanovi,tudi v zasebnih ordinacijah.Močno je poudarjena vloga mentorjev z dokaj zapletenimitremi načini nadzora in vrsto dokumentov, odknjižice specializanta do dnevnika dela z opisom vsehdejavnosti za vsak dan.Teoretično specialistično znanje pridobivajo kandidatina podiplomskem študiju, ki ga za vsako specializacijoorganizirajo posamezne fakultete in z »organiziranimioblikami poučevanja s specializanti v ustanovah, kjerse odvija specialistično usposabljanje«. Vzgled naj bibila priporočila kanadskega The Royal College of Physiciansand Surgeons of Canada (zelo jasen in logičendokument, za katerega pa nisem prepričan, da je vceloti uporaben v vsaki državi in sistemu).Predvidenih je 45 različnih specializacij. Večina je klasičnih,nekatere, primerjam jih s slovenskimi, se razlikujejoali pa jih nimamo, kot na primer: otroška kirurgija,abdominalna kirurgija, splošna kirurgija, splošnainterna, kardiotorakalna kirurgija,»javnozdravstvenamedicina«, laboratorijska imunologija.Ohranjena so tako imenovana »debla« za področjakirurgije, interne in patologije s sodno medicino.Specializant bo na primer v kirurgiji opravil tri ali štirileta splošne kirurgije in se nato specializiral v izbranistroki. Isto velja za ostala »debla«, vendar so se izognilitlačenja »debel« v vse stroke, ki so nekoliko podobnekirurgiji, kar smo nekoč poskušali v Sloveniji in protičemur smo se borili dalj kot deset let.Najkrajše trajanje specializacije je štiri leta, za operativnestroke, pa tudi za interno, pediatrijo in nekaterelaboratorijske veje pa pet in za nevrokirurgijo šest let.Če program ponovno primerjam s Slovenijo, kjerje štiriletna specializacija izjema, šest let pa nekajmanj kot polovica časa, je očitno, da je bila željazakonodajalca priti po čim hitrejši poti do specialistov.Pač pa ima zdravnik po končani specializaciji zagotovljenopravico do sklenitve delovnega razmerja zanedoločen čas v kateri koli ustanovi, kjer je ustanoviteljRepublika Hrvaška, županija ali mesto, s poskusnodobo šestih mesecev.Ni slabo. Presežek v državni blagajni ali pomanjkanjespecialistov?Vir: Liječničke Novine; 10, 2011Priredil in prevedel Boris KlunIz evropeRevija ISIS - December 201119

Iz evropeFortBildung(Št. 255, oktober 2011)Nekaj primerov:Debelost zdraviti pravilno. Cilj: Splošnim medicincem posredovatitista orodja, s katerimi je mogoče učinkovito zdravitiprekomerno težo, adipoznost in morbidno adipoznostVsebine:Nadzor in smernice za zdravljenje debelostiDiete na preskusni miziDebelost – psihosomatična bolezen?Kdaj in kateri kirurški koncepti?Možnosti oskrbe adipoznih pacientovDelavnice: Adipoznost & (kakšno) gibanje? Adipoznost &(katera) psihološka oskrba? Adipoznost & (kaj smem) jesti?Čas: od 14.00 do pribl. 20.00.Cena: 92 EUR, vključen prigrizek in gradivo.Nadgradnja izobraževanja za zdravnika urgentne medicine(Notarzt; po § 40, 3. odstavek Zakona o zdravnikih). Menedžmentukrepanja (Einsatzmanagement) v primerih hudihškodVse zdravnice in zdravniki v redni službi morajo vsak danračunati z dejstvom, da bo morda treba več pacientov zdravitihkrati. Ali da se bodo kot prvi znašli na kraju hude nesreče.Seveda velja to tudi za zdravnike s koncesijo.Za takšne scenarije je pripravljenih le nekaj kolegov in lenekaj je takšnih, ki so se s tem problemom spopadli tudi vresnici.Požar v domu za starostnike – 145 prizadetih; eksplozijaročne granate v diskoteki – 65 poškodovanih; množični naletavtomobilov na avtocesti – 200 poškodovanih.Vse to so resnični primeri. Kako bi ukrepali Vi?Referenta: dr. Fritz Firlinger, specialist internist, in P. Reinthaler,okrožni poveljnik reševalne službe Rdečega križa Linz.Čas: petek od 9.00 do pribl. 22.00; sobota od 9.00 do pribl.13.00.Cena (Kosten): 270 EUR; vključen polni penzion, ena nočitev,gradivo.Aprobacija: 16 točk (za diplomo ÖÄK).Zdravstvena slika je preprosta metoda, ki varčuje s časom.Zajame zdravstveni potencial pacienta in ugotavlja morebitnepsihične ovire zdravljenja in ozdravitveCiljna skupina: zdravniki splošne medicine, internisti, psihiatriitn.Čas: od 9.00 do pribl. 18.00.Cena (Unkosten!): 124 EUR, vključno gradivo in oskrba.Aprobacija: 10 točk psihiatrija.Priprava za izpit za zdravnika splošne medicineCiljna skupina: Turnusne zdravnice in zdravniki (stažistke instažisti)Vsebine: Kako poteka izpit? Primeri, ki so dani na voljo.Kako se najbolje pripravi?Metoda: V tem predavanju se ne simulira izpit, temveč sepredstavi bistvo izpita.Referent: dr. E. Rebhandl, zdravnik splošne medicine, člandelovne skupine »Izpit za zdravnika splošne medicine« priAvstrijski zdravniški zbornici.Čas: od 18.30 do pribl. 21.00.Cena (Kosten): 36 EUR, vključno pijače.Moč retorike. Kako nastopiti prepričljivoCilj tega seminarja je pridobiti si osebno gotovost pri osebnemizražanju, zmanjšati običajne govorne zavore ter govoritisvobodno in učinkovito.Vsebine: Verbalna in neverbalna komunikacija. Delovanjein osebnost govorca. Koraki v pripravi za govor. Različnielementi za zgradbo govora. Razumljivost in ciljna usmerjenostgovora. Namigi za vašo osebno pripravo. Trema. Kako seodzivate pri motnjah?Referentka: dipl. inž. G. Herzog.Čas: od 13.00 do 21.00.Cena (Kosten): 198 EUR, vključno gradivo in pijače.Več izžarevanja (Ausstrahlung) s pomočjo tipu ustreznegaličenja. Vaša osebna karizma čaka, da bi se lahko močnejerazvila. Kdor se bolje počuti, dela bolje. Naš videz (Erscheinungsbild)je naša vizitkaKdaj je make-up dober?Če vam nekdo reče, da ste videti sijajno – na da bi ob temomenil make-up? Make-up nam ponuja nekaj, kar nam lahkoprinese prednosti v družbi, v poklici ter osebno. Oblikovatiobraz, zmanjšati nos, privzdigniti lica (ličeca, op. prev.),privzdigniti oči, zabrisati sence ... vse je mogoče. Sicer ne zastalno, namesto tega pa takoj. (Itn., itn).Ciljna skupina: Vse dame, ki jih to zanima. Če bo zanimanje,organiziramo tudi delavnice za moške.Vsebine: Tipu primerno oblikovanje obrvi. Več svetlobnemoči kože prek popolne osnovne barve (Grundierung; takokot je pred pleskanjem železnih mostov nujno grundiranje zminijem). Poudarjanje prednosti obraza z osvetlitvami. Make--up za oči. Make-up za očala. Primerno, elegantno ličenje zavaš obraz.20 Revija ISIS - December 2011

Referentka: Diana Mayrhuber, izprašana vizažistka, avstrijskadržavna mojstrica v ličenju za leto 2004. (Itn., itn.)Čas: od 14.00 do pribl. 18.00.Cena (Kosten): 93 EUR, vključno gradivo in pijače.Prevod in priredba: Marjan KordašIz evropeKomentar k oglasu za lepotno izobraževanje: Povzetek skorajidentičnega oglasa je bil objavljen že lani (Isis 19, 2010 [11],14–15) s skoraj identično ponudbo (npr. kako zmanjšati nos),tudi za zainteresirane moške. Ker pa je cena tokratnega tečajanižja, 93 EUR (prej 95 EUR), ne preseneča, da ni ponudbe,kako moškemu kak del telesa začasno, tj. fiziološko podaljšati,saj bi se mu sicer podaljšal tudi nos ...Obvestilo o napaki v prevoduV začetku novembra 2011 sem prejel prijazno e-pošto od asist.mag. Jurija Gorjanca, zdravnika, ki trenutno kot splošni kirurgdela v Avstriji, v Krankenhaus Barmherzige Brüder St. Veit a. d.Glan (Bolnišnica Usmiljenih bratov, Št. Vid ob Glini). Meddrugim me je opozoril na napako v naslovu povzetka, pripravljenegaza zadnjo številko naše revije (ISIS 2011; 20 [11]: 17).V okencu z nemškim besedilom lahko bralec vidi nekakšnogeslo, ki se v nemščini glasi takole:»Ich mache keine Politik. Ich mache Sie gesund.« V dobesednemprevodu takole:»Jaz ne delam politike. Jaz Vas zdravim.«Sporočilo je jasno, o prevodu v (lepo) slovenščino pa lahkorazpravljamo.Moj objavljeni prevod »Ne ukvarjamo se s politiko. Mi jo zdravimo.«pa je seveda napačen; predvsem sem spregledal, da se obastavka začneta z »Ich« (»Jaz«) ter da je zapisano ne »sie«, temveč»Sie«, z veliko začetnico; ne nanaša se na politiko (die Politik),temveč na paciente (die Patienten). A če tega ne bi spregledal,nisem prepričan, da bi tudi uganil, na koga se »Sie« nanaša.Mehanizem moje napake mi ni jasen. A na voljo imam nekajslabih izgovorov – najmanj slab pa je tale:Videti je, da avstrijski zdravniki kar uspešno zdravijo – ne lepaciente, temveč tudi politiko. In tako se mi je tudi zapisalo...Vsekakor se bom trudil poboljšati se!Marjan KordašRevija ISIS - December 201121

Zdr avstvo4 x 5 odkritih o zdravstvuIntervjuAlojz Ihan1. Lastništvo zdravstvenih ustanov (infrastrukture, delovnihsredstev) je trenutno praktično v celoti državno (javno). Menite,da bi bili v naslednjem 5-letnem obdobju glede tega dopustni,smiselni ali potrebni večji premiki v smeri zasebnega lastništva?In če, kakšni (npr. prodaja javnega ali spodbujanje novih zasebnihustanov)?Marko Bitenc: Zelo dobro, za našo družbo skoraj heretično vprašanje,še posebej ob stališčih organizacij »kvazi« civilne družbe, kise s populističnimi floskulami brez kakršnegakoli argumenta borijoproti vsem spremembam v javnem zdravstvu. Za ohranjanje državnelastnine vseh zdravstvenih zavodov bodo morali biti izpolnjeninajmanj naslednji pogoji:1. Država bo dovolj bogata, da si bo to lahko privoščila.2. Država bo morala izvesti celo vrsto ukrepov, da se bo lahkoobnašala kot dober lastnik.3. Če bo država uspela postati dober lastnik, bodo nujneključne spremembe tudi pri drugih dejavnikih delovanjajavne zdravstvene službe (zdravstveno zavarovanje, pravice/odgovornost državljanov, način delovanja samostojnih poklicevv zdravstvu – zdravnik, zobozdravnik, farmacevt, medicinskasestra, fizioterapevt, babica, delovni terapevt, inženirjiradiologije).Ob vsem tem pa je potrebno povedati, da javnost zdravstvene službedoloča način plačevanja zdravstvenih storitev; javno zdravstvenozavarovanje je torej ključni dejavnik, ki določa, da je zdravstvo javnisistem. Lastništvo zdravstvenih zavodov je drugotnega pomena.Na daljši rok sem prepričan, da morajo terciarne zdravstveneustanove, to je ustanove posebnega nacionalnega pomena, ostati vdržavni lasti, za ostale pa so možne tudi drugačne rešitve.Samo Fakin: Zdravstvena služba zagotavlja javne dobrine. Kottaka je zelo podrobno regulirana. Ob dobri regulaciji v korist državljanovje seveda možno oboje, javno in zasebno lastništvo. Zametorej ni problem lastništvo, ampak regulacija in predvsem upravljanjezdravstvenih ustanov.Rajko Kenda: Zagovarjam javen, solidaren in pregleden sistem, zjasno razmejitvijo med javnim (torej dosegljivo vsem) in zasebnim.Problem torej ni v tem, kaj je last družbe (države) in kaj zasebnalast, marveč v dostopnosti storitev ne glede na lastništvo. V takšnihokvirih vidim možnost javno-zasebnega in zasebnega lastništva.Dorijan Marušič: Glede na demografske in epidemiološketrende ter z njimi povezane spreminjajoče se potrebe prebivalstvaje obstoječo mrežo javnih izvajalcev v Sloveniji nemogoče innesmiselno vzdrževati. Današnja javno-zdravstvena mreža težkosledi sodobnim izzivom, ki jih slovenskemu zdravstvu postavljajoglobalne spremembe. Mreža zdravstvenih ustanov je neustrezna,predvsem glede akutnega in kurativnega zdravljenja. Slovenijapotrebuje odzivne, fleksibilne, v skupnost in povezovanje usmerjeneizvajalce, ki se zavedajo pomena sodelovanja med različnimi oz.vsemi ravnmi zdravstvenega varstva, s poudarkom na obvladovanjukroničnih obolenj in celoviti preventivi. Mreža mora temeljitina realnih zdravstvenih potrebah državljanov in ne na željah terpričakovanjih posameznih členov zdravstvenega sistema. Postavitevučnih, referenčnih in ruralnih ambulant na primarni ravni predstavljatemelj tem procesom.Leta 2011 je zato Ministrstvo za zdravje pristopilo h konceptunove organizacije zdravstvenih storitev oz. postavitve nove mrežena sekundarni ravni. Trenutno poteka izdelava projektne naloge,izbrane na javnem razpisu. Koncept bo osnova za pripravomoderne organizacije zagotavljanja zdravstvenih storitev, kar naj biv prihodnosti omogočalo bolj racionalne in učinkovite investicije vvse kapacitete. Cilj celotnega koncepta je načrt tipične standardnesplošne bolnišnice, njihovo optimalno število in primerne lokacije.Na osnovi načrta bomo lahko ocenili njeno vrednost in identificiralivire financiranja. Ti, glede na javnofinančne projekcije, ne bodosamo javni ali celo proračunski. Sedanje kapacitete bomo lahkoodprodali, dezinvestirali, uporabili v druge namene, npr. za domoveza starejše, za dolgotrajno ali paliativno oskrbo idr.Optimizacija poslovnih in strokovnih procesov narekuje pospešenozdruževanje izvajalcev. Nujna je uporaba pozitivnih vidikovmedsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja v skupnih procesihMag. Marko Bitenc, dr. med.22 Revija ISIS - December 2011

Zdr avstvoupravljanja, vodenja, administracije ter izvajanja različnih specialnostizdravstvene dejavnosti. Povezovanje mora potekati tako medposameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti kot na določenemobmočju, zato je potrebno stremeti k temu, da se javni zdravstvenizavodi na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnostipričnejo horizontalno ter vertikalno povezovati v centre znanja naprimarni in sekundarni ravni. Združevanje centrov neprekinjenegazdravstvenega varstva se je uspešno začelo. Slediti bi moralidanašnji postavitvi javnih zdravstvenih regij. Posledično na vsakiravni število naj ne bi preseglo desetih centrov, kateri bi skupaj sterciarnimi centri pokrili celotno območje Republike Slovenije.2. Zdravniki so danes skoraj v celoti javni uslužbenci. Menite,da bi bili v naslednjem 5-letnem obdobju glede tega dopustni,smiselni ali potrebni večji premiki? In če, kakšni?Marko Bitenc: Če bi že v preteklosti odgovorni politiki upoštevalistališča zdravniških organizacij in zdravnikov ne bi umestili meddržavne uradnike, danes v Sloveniji ne bi govorili o pomanjkanjuzdravnikov. Zaradi tega trdim, da so potrebni večji premiki.Zagotovo bo del zdravnikov vedno med javnimi uslužbenci, o temni nobenega dvoma. Potrebno pa je uvesti nove modele. Med temije zagotovo smiseln svobodni zdravnik specialist v bolnišnicah.Na primarnem nivoju pa je potrebno vzpodbujati zasebne prakses koncesijami. Na ta način lahko ustvarimo pogoje za delovanjeskupinskih zdravniških praks v bolnišnicah in v zdravstvenih domovih.Taki modeli opravljanja zdravniškega oz. zobozdravniškegapoklica imajo vgrajene številne vzpodbude za dvigovanje kakovostiin produktivnosti, sedanji model javnega uslužbenca jih nima, je papoln frustracij. Frustracij za vse člane javnozdravstvenega partnerstva– zdravnike, bolnike, druge zdravstvene strokovnjake, pa tudiza direktorje.Samo Fakin: Že sedaj lahko zdravniki izbirajo. Lahko so javniuslužbenci, lahko pa tudi delajo v kakšni drugi obliki. Večinoma jeto popoldanski samostojni podjetnik. Morda bi za začetek kazalopreizkusiti kombinacijo javnega in zasebnega zdravnika. V primeruzasebnega zdravnika bi bila njegova plača odvisna zgolj od naprejdogovorjene cene njegovega dela, kakovosti in produktivnosti.Seveda bi bila takšna pogodba sklenjena za določen čas. Vse takšneoblike dela že obstajajo v zasebnem sektorju.Rajko Kenda: Odgovor je smiselno podoben prejšnjemu; zagovarjamjavno mrežo, v katero se lahko vključijo zasebniki s koncesijo, sčimer seveda postanejo del javnega sistema, zasebni (prostovoljni)del pa mora biti ločen od javnega. Sicer pa menim, da bi moralizdravnike izvzeti iz enotnega plačilnega sistema javnih uslužbencevin omogočiti vsaj delno selektivno nagrajevanje glede na uspešnostposameznika.Dorijan Marušič: Pri opravljanju zdravniškega dela ni najpomembnejševprašanje, ali je zdravnik javni ali zasebni uslužbenec.Pomembneje bo moralo postati, kako opravlja svoje storitve inkoliko teh storitev opravlja v določenem časovnem intervalu.Rezultati kakovostno opravljenega dela naj bodo tako osnova zaustrezno plačilo. Tu bo šlo za tektonske premike! Je zdravništvopripravljeno?Pri pripravi celotne zakonodaje smo upoštevali načelo plačevanjazdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu v skladuz rezultati njihovega dela. Jasno je, da je predpostavka za tak sistemplačevanja evidentiranje oz. merjenje rezultatov. Postavitev delovnihnormativov kakovosti in kvantitete mora postati prioriteta, dabomo imeli enega osnovnih instrumentov regulacije storilnostizdravstvenega kadra. Ta bo uporabna tudi pri pregledni razmejitvijavne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Jasno in konkretno bodona ravni vsakega posameznega zdravstvenega zavoda določali delovnoobveznost zdravstvenega delavca v okviru javne zdravstvenedejavnosti. Delovne normative bodo kot poznavalci okolja moralipripraviti in predlagati upravljavci na ravni posameznih javnihzdravstvenih zavodov, potrditev pa bi sledila na ravni ministrstva.Možna bo regulacija opravljanja zdravstvenih storitev pri različnihizvajalcih zdravstvene dejavnosti.Področje podeljevanja koncesij bi bilo najprej potrebno analiziratiza celotno obdobje od njihove umestitve v sistem in pripravitisistemske usmeritve z mednarodnega vidika po sprostitvi mobilnostipacientov v letu 2014. Pri podeljevanju koncesij na primarniravni pa je potreben prenos z lokalnih skupnosti na Ministrstvo zazdravje. Na občinski ravni podeljevalci koncesij nimajo zadostnihpodatkov in analiz glede potreb in preskrbljenosti prebivalstva zosnovnimi zdravstvenimi storitvami. Ob tem imajo za podeljevanjekoncesij vsak svoje kriterije, ki bi po mojem mnenju morali bitienotni na nacionalni ravni.3. Zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) je upravljalsko in ekonomskomočno vpeta v državo. Menite, da bi bili v naslednjem5-letnem obdobju glede tega dopustni, smiselni ali potrebnivečji premiki? In če, kakšni?Samo Fakin, dr. med.Revija ISIS - December 201123

Zdr avstvoMarko Bitenc: Že takoj na začetku vas moram popraviti, daZZZS ni zavarovalnica in tudi ne posluje po zavarovalniški zakonodaji.To je javni zavod, ki plačuje zdravstvene storitve in drugeobveznosti v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.Niti prispevkov ne pobira sam, temveč jih DURS. Prav reformazdravstvenega zavarovanja je ključna za vse ostale spremembe vjavnem zdravstvu, ki so nujno potrebne. Iz javnega zavoda se morapredvsem spremeniti v zavarovalnico, prevzeti mora odgovornostustreznega zbiranja sredstev na prihodkovni strani in uvestitransparentno financiranje javnih zdravstvenih storitev. Predvsemv zadnjem obdobju se je s svojimi aktivnostmi odrekla funkciji zastopnikainteresov zavarovanih oseb, tj. bolnikov, in postala zastopnikinteresov državnega proračuna. Ker vemo, da je konkurencadobro orodje za vse vrste razvoja, je potrebno pretehtati negativnedejavnike monopola, kot ga ima ZZZS.Samo Fakin: Žal nismo toliko vpeti, kot bi želeli biti. Soglasjena finančni načrt in vse njegove spremembe mora podati vlada.Prav tako je tudi z arbitražnimi odločitvami. Ne sodelujemo prisprejemanju kolektivnih pogodb, čeprav to pomeni 60 odstotkovsredstev za zdravstvo. Praviloma nismo vprašani za izračunstroškov uvajanja novih tehnologij in širjenja programov. V svetihzavodov imamo samo po enega člana. Lahko si mislite, kakšenvpliv to pomeni.Naša skupščina pričakuje večjo avtonomnost pri upravljanju zdenarjem, ki ga zberejo zavarovanci in delodajalci. Če poenostavim,moramo biti enakopraven partner. Vse v sistemu financiranjazdravstvenega varstva se mora dogajati v soglasju s tistimi, kivplačujejo zdravstvene prispevke.Rajko Kenda: Da je zdravstvena zavarovalnica (obveznegazavarovanja) upravljalsko in ekonomsko močno vpeta v državo, jerazumljivo, na prihodkovni strani je namreč odvisna od dogovorjenegapritoka denarja. Kot državljan pa seveda pričakujem, da boz mojim (našim) denarjem ravnala kot dober gospodar, vsekakorbolje kot doslej. O tem, ali zadošča zgolj ena, bi morali več povedatistrokovnjaki, sam menim, da mora biti prostor pri prostovoljnemzavarovanju odprt za konkurenčnost, za obvezno zavarovanje pazadošča zgolj ena zavarovalnica.Dorijan Marušič: Zdravstvena zavarovalnica je Zavod za zdravstvenozavarovanje (ZZZS), torej še vedno zavod. ZZZS upravljatretjo največjo javno blagajno v Sloveniji – takoj za državnim proračunomin ZPIZ-om. Kot edinemu kupcu zdravstvenih storitevmu je tako zaupana izjemno zahtevna naloga, in sicer učinkovitoin racionalno upravljanje zbranih sredstev s ciljem nakupa tistihzdravstvenih storitev, ki v največji možni meri zadovoljijo potrebenaših državljanov. ZZZS bi oz. bo moral biti aktivni naročnikzdravstvenih storitev, njegova vizija naj bo razvoj in spremembaiz blagajne, ki prejema ter razdeljuje sredstva, v aktivnega naročnikain kupca zdravstvenih storitev z ustreznimi pooblastili.Pri izvajanju svoje funkcije mora zasledovati načela solidarnosti,pravičnosti in učinkovitosti. Glavno načelo pri naročanju storitevmorajo biti potrebe prebivalstva, osnovno načelo kupovanja storitevpa učinkovitost, uspešnost in kakovost. ZZZS naj bi jih zagotovilz učinkovito administracijo in preko sklepanja pogodb z izvajalcizdravstvenih storitev.V svojem mandatu sem se prepričal, da osnovni cilj ZZZS žal nistrateško naročanje storitev. Pogrešam preboj usmeritev v dolgoročnostin vzdržnost zdravstvenega sistema, ki presega samo finančnostabilnost in kratkoročno poslovanje.Zaradi naštetega menim, da so na področju aktivnega naročanjastoritev in v zvezi s tem preoblikovanjem naročnika potrebne velikespremembe. Na področju zdravstvenih zavarovanj smo v mojemmandatu predvideli ukinitev dopolnilnega zavarovanja ob uvedbiosnovne košarice zdravstvenih pravic in odprtje prostora dodatnihzavarovanj. Glede ZZZS smo v predlogu zakona predvideli preoblikovanjenotranje organizacije in preoblikovanje njegove vloge zanaročanje storitev pri izvajalcih. Sprememba notranje organizacijemora temeljiti na stroškovni analizi izvajanja osnovne dejavnosti– to je kupca zdravstvenih storitev po območnih enotah innjihovih izpostavah. Pri tem je potrebno upoštevati sodobne načineuporabe informacijskih tehnologij, preveriti možnosti mreženja inpovezovanja, časovno omejeno razpoložljivost, morda celo ukinitevnekaterih enot. Ob racionalni postavitvi mreže organizacijskih enotpa je potrebno slediti decentralizaciji dela in prenosu nekaterihkompetenc na regionalne organizacijske enote.Pri izvajanju osnovne dejavnosti ZZZS kot aktivnega naročnikazdravstvenih storitev je nujno potrebno, da ZZZS storitve kupuje vskladu s postavljenimi kriteriji. V paket zdravstvenih storitev moravključevati nove storitve v skladu z načeli klinične in stroškovneučinkovitosti. Vse nove tehnologije, ki so dokazano klinično instroškovno učinkovite, bi moral ZZZS v košarico vključevatisproti, saj novi pristopi na dolgi rok prinašajo prihranke. Potrebnoje doreči ceno novih storitev in definirati standardne storitve,spremljati rezultate storitev ter košarico sproti prilagajati (neučinkovitestoritve izključevati, učinkovite vključevati). ZZZS je kotProf. dr. Rajko Kenda, dr. med.24 Revija ISIS - December 2011

Zdr avstvoplačnik polno odgovoren za vzpostavitev plačilnih mehanizmov, kiizvajalce spodbujajo k učinkovitemu izvajanju kakovostnih storitev.Plačilne mehanizme mora nadzorovati, sprotno izboljševati in prilagajatispremembam v zdravstvenem sistemu; plačilni mehanizmimorajo spodbujati učinkovitost ter kakovost storitev pri izvajalcih,prav tako pa tudi omogočati enakomeren razvoj vseh dejavnostizdravstva.ZZZS je prav tako odgovoren za finančno vzdržnost sredstevobveznega zavarovanja – avtonomnost mora biti celovita. Ne morebiti avtonomen samo takrat, ko se odloča, katere storitve bo kupilpri katerem izvajalcu; avtonomen in odgovoren mora biti tudi priobvladovanju prihodkov in odhodkov in svojem poslovanju. Jasnoje, da mora pri tem upoštevati osnovne usmeritve zdravstvene politike(zagotavljanje solidarnosti, dostopnosti, pravičnosti, enakosti,učinkovitosti, preglednosti ...), ki jih postavlja zakonodajalec.V razpoložljivem času mandata nismo izvedli prepotrebne analizeza večje spremembe, zato v zakonskem predlogu tudi nismo uvedlikonkurence na tem področju. Izkušnje so različne. V nekaterihdržavah kažejo, da so taki sistemi ob učinkovitem in dobremspremljanju, presoji in nadzoru lahko izjemno uspešni. Pred morebitnooz. kakršno koli spremembo je predhodno nujno potrebnapoglobljena analiza!4. Bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi danes niso samostojniekonomski subjekti, ki bi bili odgovorni za celotno ekonomijosvojega poslovanja – od investicij in cenovne politike do odgovornostido pacientov. Menite, da bi bili v naslednjem 5-letnemobdobju glede tega dopustni, smiselni ali potrebni večji premiki?In če, kakšni?Marko Bitenc: Vsekakor. In če boste pozorno prebrali odgovorena prejšnja vprašanja, brez sprememb pri organizaciji in delovanjuizvajalcev javne zdravstvene službe tudi druge ne bodo zaživele.Velike zavode je potrebno decentralizirati, poslovno, pravno infinančno. Direktorji morajo dobiti pooblastila, ki bodo odgovarjalaodgovornostim. V vsako fazo poslovnega in strokovnega procesamorajo biti vgrajene vzpodbude in frustracije, kot so sedaj.Samo Fakin: Podpiram idejo o večji avtonomiji vodstev pri upravljanjuzdravstvenih zavodov. Seveda ob vnaprej določenem javneminteresu ter ob natančno določeni mreži izvajalcev zdravstvenihstoritev, ki bo temeljila na potrebah državljanov. Vodstvom jepotrebno dodeliti vzvode za upravljanje in ustrezno odgovornost.Z vzvodi mislim prožno plačno politiko in svobodo pri organizacijidela.Rajko Kenda: Javni zdravstveni zavodi so sestavni del javnegazdravstvenega sistema, na prihodkovni strani vezani na sredstva,ki jih državljanom odtegnemo za ta namen, zato je jasno, da zanjepravila prostega trga, vključno z ustvarjanjem dobička, ne morejoveljati. Vsekakor pa bi želel več samostojnosti pri odločanju oporabi zavodom namenjenih sredstev.Dorijan Marušič: V predlogu Zakona o zdravstveni dejavnostismo predvideli avtonomizacijo javnih zdravstvenih zavodov. Tabi prinesla velike spremembe, zato smo nameravali k procesupristopiti projektno in postopoma, s spremljanjem učinkov zvidika poslovanja avtonomnega zdravstvenega zavoda kot z vidikadostopnosti zdravstvenih storitev in izpolnjevanja programskihciljev zdravstvenega zavoda. V primeru ugodnih ocen omenjenihučinkov bi se avtonomizacija postopno širila. Avtonomizacijaposlovanja bi na vodstva zavodov z višjo pristojnostjo prenesla tudivišjo odgovornost za poslovanje. Tako bi zavod sam razpolagal spremoženjem in investicijsko dejavnostjo, pri čemer pa bi ustanoviteljsvoje interese uveljavljal preko nadzornih organov. Pravtako bi vodstva imela višje pristojnosti na področju razpolaganja skadri – plačevala bi jih lahko po kakovosti in storilnosti njihovegadela, s tem pa dobre kadre zadržala v javni mreži. S tem bi izvajalcestimulirali k učinkovitejšemu poslovanju.V Izhodiščih za organizacijo, vodenje in združevanje javnihzdravstvenih zavodov, ki smo jih pripravili na Ministrstvu zazdravje, smo predlagali racionalizacijo sistema upravljanja, Vladaje izhodišča o optimizaciji uprav potrdila, velikost uprav in številopomočnikov pa naj bo odvisna od velikosti zavoda.Menim, da sedanje vodenje investicij v javne zavode s straniMinistrstva za zdravje ni najbolj racionalno. Javni zdravstvenizavodi veliko bolje poznajo svoje okolje, so pri izvajanju investicijeprisotni, jo tako lahko boljše nadzorujejo in se lahko z izvajalcibolje pogajajo, saj vsak najbolj pozna svoje potrebe. Pri tem je potrebnoupoštevati osnovne usmeritve Ministrstva za zdravje, ki bimoralo ohraniti vlogo usmerjevalca investicij v skladu s potrebamidržavljanov.Kar zadeva cenovno politiko, je potrebno slediti ciljem aktivneganaročanja in pogajanja med izvajalci in naročnikom storitev, takopri cenah, količini kot tudi kakovosti, vse v skladu s potrebamidržavljanov. Pri tem naj Ministrstvo za zdravje igra manjšovlogo, predvsem usmerjevalno in razsodniško, medtem ko najDorijan Marušič, dr. med.Revija ISIS - December 201125

Zdr avstvodogovarjanja potekajo na ravni med izvajalcem in naročnikom(i)zdravstvenih storitev.5. Zdravstveni svet je osrednji zdravstveno-politični organ, ki neposrednodiktira zavarovalnici njeno ponudbo za zavarovance. Nanek način integrira mnenje stroke, a hkrati to najbrž pomeni tudiveliko politike (skupaj z lobističnimi interesi), poslovno nesamostojnost»državne« zdravstvene zavarovalnice in zavoro za razvojkonkurenčne zdravstvene ponudbe s strani drugih zavarovalnic.Menite, da bi bili v naslednjem 5-letnem obdobju glede tegadopustni, smiselni ali potrebni večji premiki? In če, kakšni?Marko Bitenc: Sam vidim Zdravstveni svet kot posvetovalni organministru za zdravje, nikakor pa ne kot osrednji zdravstveno-političniorgan. To je in mora biti minister oz. Ministrstvo za zdravje. Vsistemu javnega zdravstva je potrebno vzpodbujati partnerstvo medizvajalci in financerji in krepiti njihovo avtonomijo. V partnerstvuje potrebno upoštevati centralno mesto bolnika. Ministrstvo zazdravje z Zdravstvenim svetom pa naj postavlja in razvija okvirjedelovanja javnega zdravstvenega sistema ter nadzira delovanjesistema javnega zdravstva in ukrepa ob problemih.Samo Fakin: Zdravstveni svet bi moral odločati v okviru razpoložljivihsredstev države za potrebe zdravja državljanov. Njegovanaloga je določiti prioritete zdravstvenih storitev. Menim, da biga bilo nujno delno profesionalizirati. Vlogo Zdravstvenega svetavidim širše kot samo odločanje o novih oblikah zdravljenja. Moralbi imeti tudi večji vpliv na oblikovanje mreže zdravstvenih storitev.Ne bi se smelo dogajati, da se uvede nova zelo draga metoda brezsoglasja sveta. Prav tako bi moral bolj bdeti nad kakovostjo inhitrostjo uvajanja novih metod. Menim, da je dovolj razvojnihsredstev v optimizaciji obstoječih procesov v zdravstvu.Naj omenim samo dva primera. V večini bolnišnic še ni v celotiuvedeno enodnevno zdravljenje. To seveda povzroča nepotrebnestroške. Drug primer so redki in zahtevni primeri. Menim, da bimorali biti združeni na samo nekaj mestih v državi. Razdrobljenostne pomeni samo višjih stroškov, ampak tudi strokovno tveganje.Rajko Kenda: Zdravstveni svet ni osrednji zdravstveno-političniorgan, marveč najvišje strokovno posvetovalno telo ministra zazdravje. Ne verjamem, da bi lahko v zadnjih mandatih, ne glede nato, v kateri vladi, v kateri sestavi in s katerim predsednikom, našlikaterikoli sklep Zdravstvenega sveta, ki bi ga mogli označiti zapodrejenega lobističnim interesom, kaj šele za političnega. Prepričansem, da tukaj večji premiki niso potrebni, je pa delo Zdravstvenegasveta proces, ki ga je nedvomno moč stalno izboljševati.Dorijan Marušič: Zdravstvenega sveta (ZS) ne vidim kot zdravstveno-političniorgan, pač pa kot predvsem visoko strokovni in stega vidika najvišji posvetovalni organ ministra. ZS mora ohranitivisoko pripadnost strokovnosti in mora delovati v največji možnimeri neodvisno od politike in lobijev – v kolikor bi deloval politično,ga kot minister ne bi potreboval; vloga ministra je politična,zato je v ozadju potrebna stroka, ki politiki ne dopusti vmešavanjav strokovnost oz. ga maksimalno zmanjšuje. Mnenje, ki ga ministrupoda ZS, ni zavezujoče in morda celo neobvezno, kot minister galahko upoštevam ali pa tudi ne. V mojem mandatu smo z zadnjospremembo pravilnika opredelili konflikt interesov članov ZSin spremenili samo sestavo ZS, tako bo v njem lahko sodelovaltudi predstavnik civilne družbe. Žal mi zaradi skrajšanja mandatani uspelo povečati njegove neodvisnosti. Pomembno pa smospremenili sam namen in vlogo ZS, ki ni več namenjen potrjevanjustandardov novih zdravstvenih tehnologij, pač pa odločanju, ali sonove tehnologije klinično in stroškovno učinkovite ali ne. Tako jezagotovljena tudi dodatna avtonomnost ZZZS, saj odločitve ZSnimajo neposrednega vpliva na poslovanje ZZZS. Dejstvo je, da jeZS v letih 2010 in 2011 vrednotenje novih tehnologij začrtal boljrestriktivno in pri tem upošteval potrebe državljanov. Tako je v letu2010 z orodji vrednotenja zdravstvenih tehnologij zavrnil predlaganezdravstvene tehnologije v višini 38 milijonov evrov, odobrilpa jih za 16 milijonov evrov. Odobrene tehnologije so brez izjemetakšne, ki so klinično in stroškovno učinkovite, kar pomeni, daprinašajo znižanje stroškov na obravnavano skupino in s tem celoprihranke na dolgi rok. Na žalost tudi procesa uvajanja celovitegavrednotenja zdravstvenih tehnologij po vseh domenah s postavitvijosmernic in kriterijev nismo uspeli dokončati. Zanesljivo pa smopo mojem mnenju pot in smer pravilno začrtali ter uspešno upoštevalievropske usmeritve na tem področju. Zato resnično upam,da se bodo začrtane usmeritve upoštevale tudi v prihodnje.Količina opravljenega je merljiva in izmerljiva, usmeritve jasnozačrtane, izzivov je ostalo obilo.Med ministrovanjem sem s svojo ekipo preko javne razpravein Vlade pripeljal dokument »Nadgradnja zdravstvenega sistemado leta 2020« za zagotovitev pozitivnega zdravja prebivalstvaRepublike Slovenije. Naš strateški cilj je vzpostavitevprožnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovito zadovoljevalpotrebe državljank in državljanov s kakovostnimi ter varnimizdravstvenimi storitvami. Nadgradnja sloni na treh načelih:• zagotavljanje geografske dostopnosti do zdravstvenihstoritev preko decentralizacije in krepitve regionalizacije obistočasnem zagotavljanju razvoja strokovnosti ter prenašanjuin povezovanju znanja med posameznimi ravnmizdravstvene dejavnosti;• zagotavljanje kakovostne dostopnosti preko zagotavljanjakakovostnih in varnih zdravstvenih storitev;• zagotavljanje finančne dostopnosti s strateškim zagotavljanjemstoritev posameznim kategorijam prebivalstva prekodefiniranja osnovne košarice zdravstvenih storitev v skladuz načeli klinične in stroškovne učinkovitosti ter spremembamisistema zdravstvenega zavarovanja.Sistem zdravstva mora zmanjševati neenakosti v zdravju,hkrati pa mora postati konkurenčen in razvojno naravnan tudizaradi izzivov, ki jih predenj postavlja skorajšnji prost pretokpacientov znotraj Evropske unije.Ob veliki podpori v splošni javnosti smo za javno razpravopripravili zakone o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju, zdravstveni in lekarniški dejavnosti, medicinskemizvedenstvu. Zakon o evidencah v zdravstvu je javno obravnavozaključil, Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejetna Vladi in posredovan v parlament … Nezaupnica Vladi jezakonodajno delo zaustavila. (Dorijan Marušič)26 Revija ISIS - December 2011

O varnosti pacientov v SlovenijiAndrej Robida»Vedeti ni zadosti, znanje moramo uporabiti, volja ni dovolj,stvar moramo narediti.«(»Es ist nicht genug, zu wissen, man muß auch anwenden; esist nicht genug, zu wollen, man muß auch tun.« Goethe)Nekaj dejstev o varnosti pacientov:• Vsako leto se v bolnišnicah v Sloveniji zdravi več kot350.000 ljudi.• Vsak 10. doživi škodljivi dogodek, tako je zanesljivost zdravstvale 90-odstotna, čemur strokovnjaki s področja znanostisistemov pravijo kaos.• Polovica teh škodljivih dogodkov je zaradi napak.• Ocene kažejo, da zaradi napak umre vsako leto v našihbolnišnicah 200 do 300 ljudi, kar je več kot v prometnihnesrečah.• 15.000 pacientov na leto doživi škodo zaradi napak.• Zaradi napak se po ocenah po nepotrebnem zapravi okrog300 milijonov evrov na leto.Česa nimamo, pa bi morali imeti?1. Jasno razumevanje cilja varnosti pacientovCilj varnosti pacientov ni, da se o nepotrebnih smrtih čimmanj izve v javnosti in da se obtožuje, zasramuje in kaznujepredvsem zdravnike – na vrsti so tudi medicinske sestre intudi drugi zdravstveni strokovnjaki, če so bili vpleteni pri napaki.Cilj varnosti pacientov je zmanjševanje škode za pacientezaradi napak.2. Preventivni pristopNi vzpostavljenih sistemov za ugotavljanje tveganj za napakein preoblikovanje sistemov in procesov z vgrajevanjem varovalv sisteme in procese.3. Razumevanje in znanje o varnostnih incidentihZnanja ni. Študenti medicinskih fakultet nimajo učnegaprograma o varnosti pacientov in bodo o varnosti razmišljalitako kot njihovi starejši kolegi in kolegice, ki so že v poklicu,češ da je za varnost pacientov odgovoren samo vsak posameznizdravnik. Tako razmišljajo tudi vodstva zdravstvenihustanov, stanovske organizacije in sodišča. Specializanti se vtoku specializacije ne naučijo samo tehničnih veščin, ampaknajvečkrat podzavestno sprejemajo kulturo okolja, v kateremso, način komunikacije, odnose in običajno ravnanje obnapakah, tako kot njihovi starejši kolegi (pripisovanje napakzapletom z namenom zakriti napako in izvajanje defenzivnemedicine). Zdravniška zbornica skrbi skupaj s Slovenskimzdravniškim društvom za specializacije zdravnikov. Ali ne bibilo pametno na zdravniški zbornici uvesti izobraževanja oZdr avstvovarnosti pacientov za vse specializante? Mimogrede, Centerza izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnaveima tak program.4. Sistemski pristop in njegovo vzdrževanjeGa ni. Vsaka zdravstvena ustanova mora imeti vzpostavljenin stalno delujoč sistem varnosti pacientov s strategijo in letnimiprogramom varnosti pacientov z jasnimi in merljivimicilji in je za tak sistem tudi odgovorna.5. Razumevanje človeških dejavnikovČloveških dejavnikov pri nastanku napak ne razumemo. Kopride do napake, gre največkrat za človeške dejavnike, karenačimo s krivdo tistega zdravstvenega strokovnjaka, ki je bilzadnji v verigi napak, ki so na koncu pripeljale do škode zapacienta. Primer naj bo od sosedov, da bomo Slovenci lepševideti, ker pri nas mislim, da se kaj podobnega ne dogaja.Dva pacienta z enakim imenom in priimkom. Pacientapripeljejo v operacijsko dvorano za nefrektomijo. Ledvicoodstranijo in ugotovijo, da so odstranili ledvico pri napačnempacientu. Neka medicinska sestra je izjavila nekakotakole: »Zakaj pa niso pogledali še datuma rojstva«? In imelaje prav, a tega, da je treba pacienta identificirati najmanj podveh identifikatorjih, ni bilo v sistemu bolnišnice. V vodstvubolnišnice so bili tiho in so javne komentarje prepustili»višjim krogom«, vodstvu zdravniške zbornice in ministru zazdravje. Vodstvo zbornice: »To je pa res izredno redko, da seznajdeta v istem prostoru dva pacienta z enakim priimkomin imenom«. Morda je statistično nepomembno, a je kliničnopomembno, zlasti za pacienta. Pacient, ki so mu izrezalizdravo ledvico, to doživlja kot 100-odstotno in ne kot »to jepa res redko«. In minister za zdravje nekako takole: »Včerajali predvčerajšnjim smo poslali vso dokumentacijo na državnotožilstvo, da preverimo ali obstaja osnova za kazenskipregon.«6. Kultura varnostiV glavnem imamo patološko kulturo varnosti v zdravstvenihustanovah, ki pravi, »briga nas, dokler nas ne ujamejo«,potem pa bomo zdravnika, zdravnico ali medicinsko sestroprepustili zbornicam in sodiščem. Če kar 22 odstotkovpredstojnikov oddelkov in glavnih medicinskih sester (šestslovenskih bolnišnic in dve avstrijski) meni, da se pri njihnapake ne dogajajo, če v neki bolnišnici pri nas sodeluje priraziskavi o zaznavanju kulture varnosti pacientov manj kot20 odstotkov osebja, čeprav naj bi sodelovali vsi (cenzus),potem je zgornja trditev najverjetneje upravičena. V 16 bolnišnicah,ki so v letu 2010 in 2011 sodelovale pri raziskavio zaznavanju kulture varnosti med osebjem, pa prevladujekultura strahu, saj 70 odstotkov sodelujočih meni, da senapake, ki se zgodijo, uporabljajo proti njim; ko se sporočiRevija ISIS - December 201127

Zdr avstvovarnostni incident pri pacientu, je izpostavljena oseba in neproblem, in da jih skrbi, da se njihove napake zabeležijo vnjihove personalne mape.Manjka kultura varnosti, ki pomeni tesno povezanost pravičnekulture, kulture sporočanja, kulture učenja in kultureprožnosti: da me ne bodo obtožili za napako, če jo sporočimin pri kateri sem bil vpleten, da bom zaščiten pred obtoževanjem,sramotenjem, objavo mojega imena v medijih in da mesodišča ne bodo preganjala kot kriminalca.7. Sistem varnosti pacientov (strukture, procesi, izidi)Jih ni ali pa so v nekaterih izredno redkih bolnišnicah vzpostavljenile delno. To je tam, kjer gre za redke posameznenavdušence za izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov,a jim je težko prebiti zidove ustaljenega razmišljanja ovarnosti pacientov. Ti ljudje so vzpostavili nekaj procesov, anikjer ni celovitega sistema varnosti pacientov. Ministrstvoza zdravje je zahtevalo pred nekaj leti vzpostavitev funkcijepooblaščencev za varnost pacientov. Vse bolnišnice jih imajo,večina samo na papirju. Bi bilo bolje, da »papirnatih« pooblaščencevsploh ne bi bilo. Pa ne sedaj kriviti njih, ampakvodstva, ki jim ne dajo virov za njihovo delo in ponekod nitinimajo moralne podpore. Ministrstvo za zdravje je po zgleduDanske, ki je imela leta 2003 prva urejeno zakonodajo zavarnost pacientov, skušalo tako zakonodajo urediti pri nas, kibi vpeljala take sisteme, da se ljudje ne bi bali sporočiti napake.A so se našli vsevedi v vladi, ki so te predloge zavrnili zzamahom leve roke.Nimamo struktur in procesov, imamo samo izide, več stomrtvih in več tisoč poškodovanih zaradi napak.Kaj imamo, pa ne bi smeli imetiKriminalistični pregon in kaznovanje zdravnikov in drugihzdravstvenih strokovnjakov zaradi nenamernih napak. Izenačenismo z zločinci. Temu večkrat pritegne tudi naša zbornicaz javnimi opomini ali začasnimi odvzemi licence – kdo je želepil med 2. svetovno vojno na zidove stavb imena »zločincev«?Ker se ukvarjam z varnostjo pacientov že vrsto let in se držimtistega, kar je v znanosti o varnosti pacientov dokazano, vem, daje to eden izmed osnovnih vzrokov za smrti pacientov zaradinapak. Čeprav smo samo zdravniki, pa vendar toliko neumni lenismo, da bi napake sporočali v sistem sporočanja, ki naj bi imelnamen učenja in preprečevanja napak, če vemo, da nas bodoimenovali »hudodelce« in bomo izgubili licenco, da ne govorimo sramotenju, ki ga tako doživimo v svojem okolju. Zakajimamo tako kulturo, zakaj imamo tak kazenski zakonik, zakajse celo izvedenci držijo njegovih členov? Napaka v zakoniku,kaznovalna praksa in praksa obtoževanja in sramotenja terneobstoj sistemov varnosti v zdravstvenih organizacijah ubijapaciente. Zakaj tega ne spremenimo? Zato, ker smo nevedneži,zato ker delamo enake napake, kot so jih delale že druge državepred nami. Nič se ne naučimo od dobrih praks nekaterih držav,ampak moramo iti skozi kalvarijo sami in morda bo čez 50 letle prišlo v zavest, da za napako ponavadi ni kriv posameznik,ampak da je napaka v 90 odstotkih sistemske narave. Alisodišča, sodniki in tisti, ki se ravnajo po njih in jim ploskajo, resmislijo, da bodo s kaznovanjem zdravnikov izboljšali varnostpacientov? To, kar delajo, je nevarno početje, saj lahko vnaprejnapovem, kaj se bo dogajalo v tej deželi. Ko se bo spet zvedeloza napako, ki bo povzročila smrt, bo potekal enak postopek kotdoslej, obtožen bo tisti zadnji v verigi napak, ki je bil neposrednoob pacientu. To je običajno zdravnik in zaradi tega tudineumno poimenovanje napake »zdravniška« napaka, da se takojve, kdo je kriv, in ki ga nima nobena država. Naslednje na vrstiso medicinske sestre in še kakšen zdravstveni strokovnjak. Nikdartisti, ki ni poskrbel, da bi bili sistemi in procesi taki, da biimeli vgrajena varovala, ki bi preprečevala napake. Ja to se pa neda, saj imamo trenutno finančne probleme, namesto: nimamopojma, kako to narediti, ali pa se nam ne ljubi.Kje so rešitve za izboljšanjevarnosti pacientov?Za varnost pacientov in nas samih smo odgovorni vsi. To nepomeni, da nihče ni odgovoren. Gre za vzpostavitev celovitegasistema varnosti, kjer vsak deležnik prinese svoje zadolžitvein jasne ter merljive odgovornosti – od pacienta, posameznegazdravstvenega strokovnjaka, zdravstvenih timov, oddelkovbolnišnic, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, združenjpoklicnih skupin, zbornic, medicinskih fakultet, zdravstvenihfakultet in visokih šol, zdravstvenih zavarovalnic, ministrstva zazdravje, ministrstva za pravosodje in še koga. A ne znamo delatiskupaj, ker nočemo, da bi imel kdo večje mišice kot mi.Ni samo stvar zdravnikov, da poskrbijo za varnost pacientov.Zdravniki ne delamo v nekem praznem prostoru, ampak smo,hoteli ali ne, vpeti v sestavne dele sistema, v katerem delamo:v delovno okolje; v okolje zdravstvene ustanove; v orodja intehnologijo, ki jo uporabljamo; v sodelovanje z drugimi zdravstvenimistrokovnjaki in pacienti. Varnost ni odvisna samo oddelov sistema, ampak tudi od njihovega medsebojnega delovanja.Sprememba v katerem koli od teh sestavnih delov vpliva navse druge dele in na rezultate celotnega sistema, na dobre izidezdravljenja ali pa slabe in na dobro varnost pacientov ali panepotrebne smrti.In kakšna je vloga zbornice v zvezi z napakami? Zagotovo netakšna, kot jo ima sedaj, ki si jo je morda naložila sama ali pa jije kdo tako svetoval. Sedaj je videti, kot da se zbornica strinjas tem, da je možni krivec za napako, ki se zgodi, samo zdravnik.Ker izhaja iz te predpostavke, ki je v znanosti o varnostipacientov dokazana kot napačna – torej da je za napako krivposameznik, ker je bi nepazljiv, ker je nekaj spregledal ali sezmotil, ima uvedene postopke, ki so osredotočeni na posameznika.Zato je napačno že to, ko pride do nadzora zbornice, dase pogleda samo tistega zdravnika, ki se je zadnji »dotaknil«pacienta. Tak način presoje ne odkrije napak v procesih dela aliv sistemu zdravstvene ustanove, kjer zdravnik dela. Gleda sesamo, ali je zdravnik deloval tako, kot velevajo pravila zdravniškeznanosti in stroke, kot piše tudi v kazenskem zakoniku.28 Revija ISIS - December 2011

Zdr avstvoČetudi se slučajno opazi, da so šle stvari narobe v sistemu, za tozbornica nima pristojnosti. Nihče se ne vpraša, zakaj zdravnikni ravnal tako, kot bi moral. Tu se analiza dogodka pri nas končana zbornici in na sodišču. Konča se ob simptomu za napako.V zadnjem primeru je zbornica ugotovila, da se je zdravnicazmotila. To je povedala tudi sama. Ampak znanost o varnostipacientov pravi, da je to simptom in ne vzrok za napako. To jeenako, kot če bi zdravili vročino s tabletami za zbijanje vročine,ne pa bakterijske pljučnice, ki je vzrok vročini. Ko se je ugotovilazmota, bi se morala analiza napake šele začeti. Aksiomanalize osnovnih vzrokov pravi: »Ko pride do zaključka, da jekriv posameznik, nisi napravil analize napake do konca, kernisi odkril osnovnega vzroka za napako in napaka se bo zaraditega ponovila.« Se je morda kdo vprašal, zakaj se je zdravnicazmotila? Tistim, ki znajo napraviti analizo osnovnih vzrokov zanapako, je jasno, kje so bili problemi. Dobro vedo, da se osnovnivzrok za napako ni razkril in da se bodo zaradi tega podobnenapake ponavljale, ker se v sistemu zdravstvenih ustanov ob tejnapaki ni nič spremenilo. Kdaj se bo zmotil naslednji zdravnik,je samo še vprašanje časa.Velja tako za sodni sistem kot tudi za zbornico: Delati postarem pri analizi napak in »zabavati« ljudstvo z obtoževanjem,zasramovanjem in kaznovanjem posameznika, da se mu zadostiprimitivno slo po »maščevanju«, je nevarno dejanje. To je višekignorance znanosti o varnosti pacientov in sprevrženo mišljenje(mišljenje ni dokaz, da je neka stvar pravilna), da bomo s tempreprečili nepotrebno umiranje pacientov zaradi napak.V znanstveni literaturi o varnosti pacientov je popolnoma jasno,da se varnost pacientov da izboljšati. Na voljo so strategije,programi in orodja in rešitve za preprečevanje škode zaradinapak. Dokazano je tudi, da to, kar delamo pri nas, zagotovoposlabšuje varnost pacientov, povzroča nepotrebne smrti innepotrebno trpljenje pacientov in njihovih svojcev.Samo skupaj lahko izboljšamo varnost naših pacientov – zizobraževanjem in usposabljanjem, uporabo tehnik človeškihdejavnikov (ergonomijo), usposabljanjem timov za varnostpacientov, graditvijo kulture varnosti pacientov, ki bo drugačnaod prevladujoče kulture neumnega, škodljivega in nevarnegazastraševanja, sramotenja in obtoževanja posameznikov.Dokler bomo imeli v sodstvu, kot tudi v zdravstvu na področjuvarnosti pacientov patološko kulturo, dokler bomo ignoranti inzraven še arogantni zaradi moči, ki nam jo daje določen položaj,toliko časa je bolje za vse paciente, da se gredo zdravit tja, kjerimajo vzpostavljene sisteme varnosti pacientov. Morda to danesše ni možno, bo pa v kratkem, ko bo prišla v veljavo evropskadirektiva o čezmejni mobilnosti pacientov. Študentje medicinepa naj si poiščejo študij tam, kjer imajo učne programe ovarnosti pacientov, da ne bodo, potem ko bodo delali s pacienti,padli v past neurejenega sistema varnosti pacientov in doživeliusode, ki jo doživljajo sedaj njihovi starejši kolegi in posledičnopacienti.Veliko izbir nimamo na voljo. Ali bomo še naprej delali postarem v nasprotju z znanostjo o varnosti pacientov in gledalina napake kot na problem posameznega zdravnika, posameznegazdravstvenega strokovnjaka in bo tako še naprej umiraloveč 100 pacientov na leto in jih utrpelo škodo za zdravje več15.000, ali pa bomo zgradili sisteme in kulturo varnosti v vsakizdravstveni ustanovi, ambulanti, pri vsakem stiku s pacientom?OSMRTNICAMnogo prezgodaj nas je zapustila znanost o varnosti pacientov.Niti še ni shodila, pa je morala umreti.Umrla je zaradi neznanja, človeške neumnosti in maščevalnosti.Redki žalujoči se iz srca zahvaljujejo še enemu strelu24. 10. 2011 v že tako mrtvo telo varnosti pacientovUbili smo znanost o varnosti pacientov in posledično bomo z našim starim načinom razmišljanja onapakah v bolnišnicah ubili enega do dva pacienta na dan.Na vsakodnevnih pogrebnih slovesnosti ob nepotrebnih tragičnih smrtih pričakujemo odgovorne za vzpostavitev sistema varnostipacientov. Morda bo odgovornim ob žalosti in solzah svojcev le prišlo do srca, če jim že do pameti ne pride, da bodo zahtevalivzpostavitev sistema za preprečevanje napak. Pričakujemo poslance, vlado – zlasti ministrstvo za pravosodje in zdravje - stanovskezdravniške organizacije in druge stanovske organizacije, vodstva zdravstvenih ustanov, medicinski fakulteti in druge zdravstvenešole, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sodnike in tožilce.Po pogrebnih slovesnosti sledi sedmina s prebiranjem knjig o varnosti pacientov in sistemskem preprečevanju napak ter razlagavzrokov, kot so zmota, raztresenost, pozabljivost, malomarnost. Sedmina bo takoj po vsaki nepotrebni smrti,velikokrat celo dvakrat na dan.Avtor: Andrej Robida30 Revija ISIS - December 2011

Med psihiatrijo in pravosodjemOdprtje Enote za forenzično psihiatrijoV ponedeljek, 29. avgusta 2011, so minister za zdravje DorjanMarušič, minister za pravosodje Aleš Zalar in generalnidirektor UKC Maribor prim. Gregor Pivec odprli Enotoza forenzično psihiatrijo na Oddelku za psihiatrijo UKCMaribor. S tem se je dopolnilo moje in mojih kolegov 17-letnoprizadevanje za ustanovitev vseslovenske bolnišnice zasodno psihiatrijo. To je bil pomemben dan za vso slovenskopsihiatrijo, slovensko pravosodje, predvsem pa za sodnopsihiatričnepaciente.Slovenija potrebuje sodnopsihiatrični oddelek, ki bi bil organiziranskladno z evropskimi smernicami. Sodna psihiatrija, ki je vnekaterih državah Evropske unije subspecialnost psihiatrije, skrbiza – čeprav številčno majhno – izjemno občutljivo populacijo.To so storilci kaznivih dejanj, ki so to dejanje storili pod vplivomneke duševne motnje. Za svoje dejanje torej niso kazensko odgovorni,a jih je potrebno zaradi duševne motnje zdraviti.Razen tega sodna psihiatrija skrbi tudi za tiste, ki so na prestajanjukazni zapora zapadli v takšno duševno motnjo, ki zahtevabolnišnično zdravljenje. Ker se mora tak pacient zdraviti ob»zaporskem« režimu, je jasno, da se lahko strokovno ustreznozdravi le na sodnopsihiatričnem oddelku. Enako velja za tiste,ki so potrebni bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja, pa sotrenutno v priporu.Sodna psihiatrija je torej stroka, ki je nekakšna vez med zdravstvomin pravosodjem. Zdravstvo namreč skrbi za posameznikain ga varuje pred škodljivimi vplivi družbe, pravosodje pa skrbiza družbo in jo varuje pred škodljivim ravnanjem posameznika.Tako je sodna psihiatrija nekakšen tujek v psihiatrij, ki se gapsihiatrija v različnih obdobjih svojega razvoja skuša različno intenzivnoznebiti. A ostaja pač resničnost, da so in bodo ljudje, kizaradi takšne ali drugačne duševne motnje storijo bolj ali manjhudo kaznivo dejanje. Pa je potem tudi prav, da jim družba nudiZdr avstvo– če se hoče zaščititi pred njimi – zdravljenje, ki bo odpravilonjihovo duševno motnjo, s tem pa tudi nevarnost za druge.Sodna psihiatrija je torej najbolj spotakljiva veja psihiatrije in ničudno, da vzbuja v javnosti marsikateri negativen odziv, čepravima v teh odzivih enako pomembno vlogo kot spotakljivostsodne psihiatrije tudi zunajzavestni odnos ljudi nasploh do duševnihmotenj ali pa že kar zavesten strah pred takimi motnjami.Iz te dvojne vloge sodne psihiatrije izvirajo načelna nasprotjaglede umestitve takega oddelka. Nekateri strokovnjaki namrečmenijo, da bi moral biti sodnopsihiatrični oddelek umeščen vkrog zapora, drugi pa, da bi moral delovati v okviru psihiatrije.Mnenje psihiatrične stroke je, da je sodna psihiatrija vendarledel psihiatrije in mora biti torej umeščena v krog psihiatričnebolnišnice.Dogovori o ustanovitvi sodnopsihiatričnega oddelka imajo žedolgo zgodovino. Čeprav je do leta 1998 deloval Oddelek zaforenzično in socialno psihiatrijo v Centru za mentalno zdravjePsihiatrične klinike Ljubljana, ta ni več ustrezal zahtevamsodobne sodne psihiatrije. Bil je namreč odprt in ni zmogelzadostiti vsem zahtevam po varnem zdravljenju sodnopsihiatričnihpacientov. Zato smo že leta 1994 začeli dogovore z obemaministrstvoma (za zdravje in pravosodje) o ustanovitvi takegaoddelka. Dogovori so potekali z različno dinamiko, vzkipeli so vintenzivnosti, pa zamrli in se kasneje (morda z nastopom noveministrske ekipe) ponovno oživili.Februarja 2010 je varuhinja človekovih pravic dr. ZdenkaČebašek Travnik sklicala sestanek obeh ministrov in vodstvaPsihiatrične klinike Ljubljana. Na njeno pobudo je minister zapravosodje imenoval projektno skupino za pripravo bolnišnice zasodno psihiatrijo, sestavljeno iz strokovnjakov obeh ministrstev.Za vodjo projektne skupine je minister imenoval podpisanega.Skupina je takoj začela z delom.Revija ISIS - December 201131

Zdr avstvoNa sestankih projektne skupine smo se dogovorili za programaktivnosti, ki naj pripeljejo do ustanovitve oddelka za sodno psihiatrijo.Na osnovi moje, že nekoliko zastarele projektne nalogeiz leta 2000 je projektna skupina izdelala novo, posodobljenoprojektno nalogo, opremljeno tudi z izračuni, koliko bo takoddelek stal državo. Na osnovi poizvedb, ki jih je Ministrstvo zazdravje poslalo vsem psihiatričnim bolnišnicam, je bila izbranalokacija, to je Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor.Oddelek je imel že od ustanovitve prazna dva bolnišnična trakta,ki bosta z manjšimi preureditvami (predvsem varnostnimi)odlično služila namenu Enote za forenzično psihiatrijo.Z umestitvijo Oddelka za forenzično psihiatrijo v Oddelek zapsihiatrijo UKC Maribor bo Slovenija dobila sodobno evropskobolnišnico, v kateri se bo izvajalo sodnopsihiatrično zdravljenjepo najzahtevnejših strokovnih načelih. Umestitev Oddelka zaforenzično psihiatrijo je hkrati tudi izjemen prispevek k destigmatizacijisodnopsihiatričnih pacientov. Oddelek bo namrečdel običajne psihiatrične bolnišnice, ta je pa že po lokaciji taka,da destigmatizira psihiatričnega pacienta. Leži namreč v samemcentru mesta, v središču stanovanjske soseske, pa hkrati šeneposredno ob splošni bolnišnici (UKC), s katero je povezana spodzemnim hodnikom.To umestitev poudarjam tudi zato, ker so ostale psihiatričnebolnišnice v Sloveniji umeščene daleč od oči javnosti, torej dalečod pogledov tako imenovanih »normalnih« ljudi. Pa tudi stavbe,v katerih so v ne tako daljni preteklosti namestili psihiatričnepaciente, so odsevale tedanji odnos do ljudi, ki so trpeli zakakšno duševno motnjo. To so bili stari dvorci ali kar gradovi(Begunje, Vojnik, Ormož), ali celo odslužena italijanska kasarna(Idrija). Le Psihiatrična klinika Ljubljana je bivala v prostorih,ki so bili ob koncu 19. stoletja namensko zgrajeni za tedanjoDeželno blaznico. A so tudi te stavbe umestili daleč ven izmesta, v vas Studenec, na posestvo, kjer je imel pred tem tedanjiplemič živalski vrt. Res pa je, da so vse bolnišnice v zadnjih 20letih zgledno obnovljene in nudijo pacientom vrhunsko, človekuprijazno okolje.Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor, ki je bil odprt leta 2005,je zgrajen tako, da ustreza načelom sodobnega, evropskegapsihiatričnega zdravljenja. Neprecenljiv strokovni dosežek je,da smo uredili v tej vrhunski bolnišnici še prostor za najtežje innajbolj označene sodnopsihiatrične paciente. S tem smo dobilinajsodobnejšo sodnopsihiatrično bolnišnico, ki ji po umeščenostiv okolje in opremljenosti ni para v evropski sodni psihiatriji.Ni odveč, če poudarim še finančni vidik tega projekta. Ker so biliprostori že zgrajeni, je bilo potrebno vgraditi še nekaj varnostneopreme. Tudi pri tem sta se spopadla dva koncepta sodnopsihiatričnebolnišnice. Člani projektne skupine iz Uprave za izvrševanjekazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje so želeli, daje bolnišnica predvsem opremljena s tako opremo, ki zagotavljamaksimalno varnost oziroma povsem preprečuje pobege. Kar bise poznalo tudi na zunanjosti bolnišnice (na primer namestitevobičajnih rešetk na okna). Vodja projektne skupine pa je ves časvztrajal pri konceptu, da je sodna psihiatrija del psihiatrije in da32 Revija ISIS - December 2011mora bolnišnica ohraniti zunanjost bolnišnice, take, kot je. Innašla se je rešitev, ki združuje oba koncepta: bolnišnica je ohranilasvojo podobo, vgrajena pa je varnostna oprema, ki v ničemerne kvari te podobe, pa kljub temu zagotavlja največjo možnovarnost. Za to varnostno opremo je država (Ministrstvo zapravosodje) dala 60.000 EUR, 40.000 EUR pa je prispeval UKCMaribor. Ta del, elektronske in fizične varnosti, predstavlja sicerpomemben, a vendarle pasiven del varnosti. Še pomembnejšaje aktivna varnost, to pa nudi zdravstveno in varnostno osebje ssvojim odnosom do pacientov.Tudi notranjost Enote za forenzično psihiatrijo je sodobnoopremljena in človeku nadvse prijazna. Sobe so dvo- do triposteljne,vsaka soba ima svojo kopalnico in sanitarije. Dovolj jetudi skupnih, dnevnih sob in sob za različne oblike terapije. Oddelekza psihiatrijo premore tudi veliko telovadnico, ki jo bodos pomočjo kinezioterapevtov uporabljali tudi pacienti Enote zaforenzično psihiatrijo. V Enoti je v dveh nadstropjih prostora za66 pacientov.Ker je Enota za forenzično psihiatrijo namenjena pacientom izvse Slovenije, bodo prvi pacienti, ki bodo vanjo nameščeni, tisti,ki se že zdaj zdravijo v vseh psihiatričnih bolnišnicah in jim jebil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.Teh je približno 30. Zato se že oblikuje zdravstveni tim iz osebjaOddelka za psihiatrijo, ki bo po sodobnih načelih psihiatričnegazdravljenja zdravil in oskrboval te paciente. Hkrati bo izbranatudi skupina pravosodnih policistov, ki bodo – potem ko jihbomo dodatno izobrazili z osnovnim poznavanjem duševnihmotenj – skrbeli za varnost. Ni odveč poudariti, da bodo pravosodnipolicisti delali v civilnih oblekah. To tudi na simbolni ravnipomeni, da je enota bolnišnica in ne nekakšen zapor. Enota zaforenzično psihiatrijo bo sprejela prve paciente 1. oktobra 2011.Naj mi bo dopuščeno to moje pisanje v nekako vznesenem tonu,saj je res, kar je rekel minister za zdravje Dorjan Marušič na odprtju,da so se mi uresničile moje 17-letne sanje. A ni pomembnoto, da sem dosanjal tudi ta projekt v slovenski psihiatriji.Pomembno je, da so tudi tisti najtežavnejši psihiatrični pacienti,ki so zaradi duševne motnje povzročili trpljenje drugim, a tudisami trpijo, dobili možnost, da se v primernem okolju ozdravijo.In da tako ne bodo več povzročali trpljenja drugim, pa tudisami se bodo lahko ponovno dejavno vključili v življenje svojegaokolja.Veliko je tistih, ki jim gre zahvala, da so mi pomagali dosanjatita projekt. Preveč, da bi se v imenu sodnopsihiatričnih pacientovvsakemu poimensko zahvalil. Naj se pa vendarle zahvalim svojimsodelavcem v projektni skupini na čelu z direktorjem Upraveza izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem. Inzahvaliti se želim tudi varuhinji človekovih pravic dr. ZdenkiČebašek Travnik, ki je vzpodbudila ministra za zdravje BorutaMiklavčiča in ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da sta zagnalaprojekt in tako rešila problem sodne psihiatrije v Sloveniji.Slavko ZiherlVodja Projektne skupine za organizacijo forenzične psihiatrije vSloveniji

Nov jezik medicineMarjan FortunaV prvih letih študija medicine smo se učili nešteto novih besed, kot dabi se učili tuj jezik. Ugotovili smo, da so nekatere besede sicer zveneletuje, a so pravzaprav predstavljale nam vsem dobro znane izraze:influenza je pomenila gripo, ulcus rano, bronchitis vnetje dihalnesluznice, asthma naduho itd. Te nove besede so zvenele znano, a sovendarle tujke. Vendar je tako prav, saj je dobro, da so medicinskipojmi taki, da jih skoraj vsakdo razume kjerkoli na svetu.Drugače pa je z nekaterimi drugimi izrazi, kar je mnogo bolj pomembno,ker to novo izrazoslovje pomeni več kot le etimološke posebnosti.Bolniki ali pacienti naenkrat niso več bolniki, ampak »stranke« ali»uporabniki«, zdravniki pa smo postali »izvajalci« zdravstvenih storitev,zavarovalnice pa »ponudniki«. Te pojme prevzemajo mediji, medicinskaliteratura in celo zdravniški krogi. Vendar ti pojmi niso sinonimi. Besedapacient izvira iz »patiens«, kar pomeni trpeti ali prenašati bolezen in neuporabnika ali stranke. Doktor izvira iz besede »docere«, kar pomeniučiti, vzgajati. Ti pojmi so se nemoteno uporabljali več stoletij, ne da bikdo sploh razmišljal, da jih je potrebno spreminjati. Zakaj moramo sedajspreminjati ustaljene pojme, je vsaj meni nerazumljivo.Kaj je sprožilo nastajanje novega slovarja v medicini? Smo sredi globokeekonomske krize in napori k reformi zdravstvenega sistema so osredotočenik spirali naraščajočih stroškov. Mnogi ekonomisti in načrtovalcizdravstvene politike svetujejo, da naj bo skrb za bolnika industrializiranain standardizirana. Bolnišnice in klinike naj delujejo kot modernetovarne zdravja in arhaične pojme kot doktor in pacient naj nadomestijoizrazi, ki ustrezajo novemu redu. Kako enostavna bi bila medicina, če bibilo tako? Ne bi bilo zdravniških napak, zmot, napačnih diagnoz in vsebi se odvijalo po ustaljenih in znanih smernicah.Izrazi, ki so doslej razlagali našo pravo vlogo v diagnostiki in zdravljenjubolnikov, so zelo močno in trdno zasidrani v naši zavesti in tradiciji.Temeljijo na tisočletnih izkušnjah in odnosih med zdravnikom in bolnikom.Ti izrazi postavljajo pričakovanja bolnikov in naš način obnašanjana prvo mesto. Zato imajo lahko spremembe jezika oz. izrazoslovjapomembne in škodljive posledice. Odnosi med zdravniki ter bolniki sosedaj predvsem odraz komercialnih odnosov. Govorimo o točkah,SPP-jih (skupinah podobnih primerov), utežeh in podobno. To je mordaprimerno za razmerja med plačnikom in »uporabnikom«, saj je slednjisedaj kupec in plačnik je prodajalec in zdravnik izvajalec. Toda za človeka,ki je bolan, je to kaj malo pomembno. Gre namreč za veliko več. Toso psihološke, duševne in humane razsežnosti medicine – kar z drugimibesedami pomeni poslanstvo, altruizem in empatijo, ki daleč presegajoosebne koristi posameznika in tudi skupnosti. Človek, ki je bolan, želipomoč zdravnika ali doktorja in ne izvajalca zdravstvene storitve.Besede uporabnik in ponudnik so zato veliko in nevarno poenostavljanje.Z industrializacijo in standardizacijo medicinskih ukrepovdiagnostike in zdravljenja praktično izginja pojem »klinična presoja«(angl. »clinical judgment«). Namesto tega se čedalje bolj uveljavljapojem »z dokazi podprta medicina« ali s tujko bolj znan izraz »evidencebased medicine«. Toda to ni nič novega. Tudi v preteklosti smo vednoupoštevali znanstvene dokaze za naše klinične odločitve. Za ponazoritevnekaterih postopkov sicer z dokazi podprto medicino naj samo omenim,po mojem mnenju, mnogo škodljivih posledic, ki jih to lahko ima. Vsivemo, da je polifarmacija ali polipragmazija lahko zelo nevarna, pavendar pri vsakodnevnem delu opažam, da zlasti starejši ljudje jemljejoForumtoliko različnih zdravil, da se pogosto sprašujem, kako je mogoče, dasploh prenašajo hkratno jemanje tolikšnega števila zdravil.Vzemimo za primer bolnika s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo,hiperholesterolemijo, atrijsko fibrilacijo in miokardnim infarktom.Tak bolnik mora (!), ker je to »evidence based«, jemati pogosto(pre)več različnih zdravil in pri še tako skrbnem predpisovanju nitibog ne ve, kakšni so medsebojni in stranski učinki hkratnega jemanjatoliko zdravil. Toda ne, če je nekaj »evidence based«, mora tako biti,saj bi v nasprotnem primeru zdravnik tvegal, da bi ga preganjali zaradiopustitve z dokazi podprtega načina zdravljenja. Ali drug primer.V mojem delovnem obdobju sem obravnaval kar precej pretežnostarejših ljudi, ki so zaradi »evidence based medicine« jemali anktikoagulantnoterapijo (AKT). Ob tem, da se odmerek ni nič spremenil,je prišlo do predoziranja in do velikega tveganja za hujše krvavitve. Inje tudi prišlo. Zlasti usodne so bile krvavitve v centralni živčni sistem.Ne bom se spuščal v posamezne primere, ali so bili upoštevani vsimožni in pričakovani stranski učinki. Dokazano je, da je pri bolnikih skronično fibrilacijo atrijev manj možganskih kapi, in če je tako, potemmora tak bolnik prejemati AKT, pa naj stane kolikor hoče in naj bostacena ter tveganje še tako velika.Mnogi pomembni načrtovalci zdravstvene politike in tudi zdravnikitrdijo, da mora klinična obravnava slediti predpisanim smernicam, kiso znanstveno dokazane in zato objektivne. V nasprotju s tem pa jeklinična presoja zavržena kot subjektivna, nezanesljiva in neznanstvena.Toda tu gre za temeljno zmoto. Medtem ko so znanstveni dokazisami po sebi objektivni, njihova aplikacija v klinični praksi s stranistrokovnjakov, ki določajo smernice in algoritme, pogosto ni. Resnica,da imajo tudi »evidence based« dokazi neizogibno subjektivno jedro,srž ali noto, je podkrepljena z dejstvom, da priporočajo različnistrokovnjaki, ki razpolagajo z enakimi ali podobnimi znanstvenimidokazi, različne smernice za npr. tako pogoste bolezni in bolezenskastanja, kot so hipertenzija in hiperholesterolemija ali detekcija karcinomaprostate in dojke. Mejniki med tem, ali zdraviti ali ne zdraviti,testirati ali ne testirati, tehtati med tveganjem in koristjo (»cost benefit«),odražajo nujno mnenja tistih, ki pišejo smernice. In vse te ocenein mnenja so subjektivni in zato neznanstveni?Kakšen učinek bo imel ta novi slovar na bodoče generacije zdravnikov?To bo pomenilo preoblikovanje njihove vloge v »izvajalce«, ki samoizvajajo v naprej predpisane postopke diagnostike in zdravljenja, terzmanjšuje njihovo profesionalnost.Ko zbolimo mi sami, pričakujemo, da bo za nas nekdo skrbel kot ljudiin ne kot »stranke«, ki pač plačajo »izvajalcu« neko storitev, in ki boprilagodil naše zdravljenje v skladu z našimi pričakovanji in vrednostnimistandardi, in ne algoritmi ter samo z »dokazi podprtimi« metodamizdravljenja. Čeprav vsi verbalno podpiramo in so nas polna usta obravnave,ki je usmerjena k bolniku, v praksi pogosto ne ravnamo tako. Zatose ne smemo nikoli sprijazniti s tem, da je bolnik uporabnik in zdravnikizvajalec zdravstvenih storitev ter da mora biti vedno in doslednoobravnavan po načelih z »dokazi podprte« medicine, ker tako izražanjev nekem smislu ponižuje tako bolnike kot zdravnike in nevarno negirabistvo medicine, ki mora biti individualizirana in usmerjena resničnok posamezniku. Res pa je, da so lahko algoritmi in z dokazi podprtamedicina dobra osnova za pravilne in pravočasne odločitve.Revija ISIS - December 201133

IntervjuČestitke organizatorjem: 42. Memorialnisestanek profesorja Janeza PlečnikaIntervju s prof. dr. Nino Gale inprof. dr. Mariom PoljakomAlojz IhanLetošnji Plečnikov simpozij je sicer tradicionalni»domači« kongres, vendar je udeležbaizjemna, prav zvezdniška, če lahko s tempojmom govorimo tudi v znanosti. Pa ne lezaradi prisotnosti prof. Haralda zur Hausena,ki je prejemnik Nobelove nagrade zamedicino in fiziologijo v letu 2008.Vsakoletni Memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnikaje namenjen posebej pomembni strokovni temi, ki povezujetemeljno in klinično medicino. Tradicija, ki jo ohranjamo že 42let, je vredna vse pohvale. Začetki teh memorialnih sestankov sobili skromni, z leti so, predvsem po zaslugi akademika prof. dr.Dušana Ferluge, prerasli v mednarodno odmevna, pomembnastrokovno-znanstvena srečanja. Zavedamo se pomena dediščine,ki so nam jo zapustili naši predhodniki, in trudimo sepo najboljših močeh, da to raven vsakoletne najpomembnejšestrokovno-znanstvene in kulturne manifestacije Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani obdržimo ali celo izboljšujemo.Letošnji 42. Memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnikaz mednarodnim simpozijem »Tumorji v povezavi z okužbo sčloveškimi virusi papiloma« smo namenili pomembnemu področjuv medicini, ki je predvsem po zaslugi profesorja Haraldazur Hausena, Nobelovega nagrajenca za medicino in fiziologijoleta 2008, dobilo odgovor na številna vprašanja o nastankuProf. dr. Nina Gale.predrakavih sprememb in raka v področju materničnega vratu,spolovil, zadnjika, glave in vratu ter kože. K sodelovanju smopovabili številne ugledne tuje in domače strokovnjake, takopatologe, mikrobiologe ter druge strokovnjake bazičnih inkliničnih strok in tako ostali zvesti načelu profesorja JanezaPlečnika: za uspeh in razvoj medicine je ključno tesno sodelovanjetemeljne in klinične medicine.Vsebinsko smo simpozij razvrstili v štiri sklope: temeljna spoznanjao HPV, tumorji glave in vratu, predrakave spremembe inrak spolovil in zadnjika ter cepljenje proti HPV in preventivaraka materničnega vratu.Prvi sklop »Temeljna spoznanja o HPV« je namenjen predvsemnovostim v virologiji in klasifikaciji HPV, pregledu 20-letnegauspešnega dela in raziskovanj o HPV v Sloveniji ter pregledukožnih bolezni v povezavi z okužbo s HPV.V sklopu »Tumorji glave in vratu« bodo ugledni tuji strokovnjakipredstavili najnovejša spoznanja o posebni obliki rakav ustnem delu žrela, ki ima za bolnika ugodnejšo napoved inje povezan s HPV. Prikazani bodo tudi manj znani izsledkio povezavi nastanka raka v nosni in obnosnih votlinah ter vtumorjih žlez slinavk in najnovejši izsledki o papilomatozi grla.Obsežen sklop namenjamo predrakavim spremembam in rakuspolovil in zadnjika, kjer bodo strokovnjaki predstavili takoklinično breme karcinoma materničnega vratu, histopatološkeznačilnosti predrakavih sprememb in raka materničnega vratu,klinično breme karcinomov ženskega spolovila in zadnjikater patološke značilnosti teh tumorjev. V tem sklopu bomopredstavili tudi benigne spremembe, povezane z okužbo s HPVv tem področju.Zadnji sklop namenjamo verjetno danes najaktualnejši vsebini,to je cepljenju proti HPV ter primarni in sekundarni preventiviraka materničnega vratu. Predstavili bomo uporabo testa PAPv preprečevanju raka materničnega vratu, vlogo HPV-testiranjapri preprečevanju in zdravljenju predrakavih sprememb in rakamaterničnega vratu ter novosti v cepljenju proti HPV.Kako ste konkretno prišli do tako močne zasedbev okviru simpozija, ki je tradicionalnopredvsem slovenski?Kot sva uvodoma povedala, je bil Memorialni sestanek profesorjaJaneza Plečnika leta slovenski simpozij. Poudariti jepotrebno, da smo v zadnjih letih z vključevanjem vse večjega34 Revija ISIS - December 2011

IntervjuProf. dr. Mario Poljak. Foto: Diana Anđelić.števila vodilnih svetovnih znanstvenikov in s pomembnouveljavitvijo slovenskih strokovnjakov v mednarodnem prostorudvignili strokovno raven vsakoletnih sestankov in tako lahkotudi letos govorimo o vrhunskem mednarodnem medicinskemsimpoziju. Ne nazadnje se je tudi jezik sestanka postopomaspreminjal iz slovenščine v angleščino, in to ne samo zaradi predavateljev,ampak tudi zaradi udeležencev, ki prihajajo iz drugihdržav. Nekaj vabljenih predavateljev je rednih udeležencevnaših simpozijev in ti so naši dobri prijatelji, s katerimi uspešnoznanstveno sodelujemo in skupaj objavljamo naše dosežke.Z ostalimi se pogosto srečujemo kot predavatelji na različnihkongresih po svetu.Kako sicer funkcionira »trg« velikih mednarodnihznanstvenih imen, je Slovenija zanjeprivlačna kot država (podobno kot Hrvaška,na primer Dubrovnik) ali gre izključno zadruge dejavnike?Čeprav je Slovenija nedvomno privlačna država, čas našegasestanka, ki je tradicionalno v začetku decembra v Ljubljani,ni najbolj ugoden. Vezani smo na Teden Univerze, ki potekavedno prvi teden v decembru. Ocenjujeva, da je glavni magnet,ki bo v Slovenijo pripeljal »zvezdniško« zasedbo, prav kakovostslovenske znanosti na področju HPV, visoka strokovna ravensestanka in v primeru posameznih predavateljev, kot rečeno,dolgoletno znanstveno sodelovanje in prijateljstvo.Koliko časa trajajo priprave, delo, kakšniso denarni vložki v primerjavi s povprečnimdomačim kongresom?Priprave na letošnji 42. Memorialni sestanek profesorja JanezaPlečnika z mednarodnim simpozijem trajajo več kot dve leti.Prof. Haralda zur Hausena smo povabili že na 41. Memorialnisestanek profesorja Janeza Plečnika. Na naše povabilo seje odzval s prijaznim pismom, da v letu 2010 zaradi številnihobveznosti ne more sodelovati na simpoziju, izrazil pa je pripravljenost,da bi prišel na Memorialni sestanek prihodnje leto.Tako imamo letos veliko čast, da bo odprl simpozij z uvodnimpredavanjem. S pripravo mednarodnega simpozija je veliko dela,ki je seveda ljubiteljsko. Neposredno sodeluje več kot 30 našihkolegov. Rada bi poudarila, da je naš sestanek eden redkih vSloveniji (in svetu) brez kotizacije in da vsak udeleženec prejmebrezplačno Zbornik predavanj, ki je vrhunska tehnično urejenabarvna publikacija. Zaradi vseh teh ugodnosti za udeležencein stroškov, povezanih z vabljenimi predavatelji in organizacijotradicionalnega koncerta zdravnikov ob zaključku simpozija, jedenarni vložek precej visok. Zato toliko težje razumeva, da jepredavalnica večkrat polprazna. Upava, da letos ne bo tako.Čestitke organizatorjem: The 7 th InternationalCongress on AutoimmunityIntervju s prof. dr. Blažem Rozmanomin prof. dr. Borutom BožičemAlojz IhanLanski »The 7 th International Congress onAutoimmunity« (Ljubljana, 5.–9. maj 2010)je bil za Slovenijo izjemno močan mednarodnikongres z zvezdniško imunološko udeležbo.Cogress on Autoimmunity je bil 7. po vrsti in ves čas je v porastupo številu prispevkov in udeležencev. V Ljubljani je kongrestrajal pet dni, predstavljeno je bilo več kot 160 tem v 12 sklopihob prisotnosti 1.700 udeležencev. Kongres je postavil Ljubljanona svetovni zemljevid avtoimunosti, kar vpliva na strokovno inRevija ISIS - December 201135

IntervjuProf. dr. Borut Božič, prof. dr. Blaž Rozman in prof. Shoenfeld (z leve) na srečanjuEvropskega foruma o antifosfolipidnih protitelesih leta 2007 v Ljubljani.Prof. dr. Borut Božič.siceršnjo prepoznavnost Slovenije. Kongres je organizirala agencijaKenes International ob soorganizaciji Kliničnega oddelka zarevmatologijo Bolnišnice dr. Petra Držaja, UKC Ljubljana.Kako ste konkretno prišli do tako močnezasedbe?Congress on Autoimmunity je že uveljavljen kongres, kateremupredseduje svetovno priznani prof. Yehuda Shoenfeld (Izrael) inže to do določene mere zagotavlja dobro zasedbo. Seveda pa jezato izjemno težko dobiti izvedbo. Izhodišče je zagotovo močnaraziskovalna in strokovna baza soorganizatorja, z izredno indolgoletno vpetostjo v mednarodne tokove preko publicističnedejavnosti in mednarodnih raziskav. Pomembno vlogo igrajoosebni stiki s svetovno znanimi strokovnjaki in raziskovalci tervelika zavzetost ožjega organizacijskega odbora za uskladitev inizbor pravih tem – po aktualnosti in po predavateljih. Dobra referencaje tudi predhodna organizacija manjših srečanj z močnoudeležbo, kjer se lahko ključne osebe seznanijo z izvedbenimi indrugimi sposobnostmi oz. zmogljivostmi lokalne organizacije.Kako sicer funkcionira »trg« velikih mednarodnihznanstvenih imen in prireditev, je Slovenijazanje privlačna kot država (podobnokot Hrvaška, na primer Dubrovnik) ali greizključno za druge dejavnike?Pri izbiri kraja so najpomembnejši stiki s pomembnimistrokovnjaki in raziskovalci v svetu. K izbiri pripomore sicerturistična privlačnost mesta in širše okolice, večji pomen paima infrastruktura za izvedbo in zagotovitev ustreznega številaudeležencev. Ljubljana je na meji prenočitvenih in prostorskihzmogljivosti za srednje velik kongres tega ranga (ko udeležencine iščejo prenočišča v hostlih). Gre za večdnevno dejavnost, kise odvija na eni lokaciji, pri čemer se udeleženci sproti odločajoza obisk enega od več hkrati potekajočih srečanj. Torej morabiti na voljo zadosti velik kompleks dvoran z ustrezno infrastrukturo.Po drugi strani je pomembno zagotoviti številčnozadostno udeležbo in ustrezno finančno podporo sponzorjev.Oboje je bilo v objektivno majhni Sloveniji teže v primerjaviz večjimi kandidati, ki so se potegovali za organizacijo tegasrečanja.Koliko časa trajajo priprave, delo, kakšniso denarni vložki v primerjavi s povprečnimdomačim kongresom?Priprave so trajale več let. Ko je enkrat objavljen organizator,mora biti opravljenega že ogromno dela. Uspeh srečanja pa jeodvisen še od številnih malih aktivnosti organizatorjev, ki segajovčasih v čisto banalne zadeve. Čeprav so kongresi pogostoorganizirani tudi zaradi finančnega uspeha, pa za lokalnega organizatorjaizvedba kongresa tega formata zagotovo ni finančnomotivirana. Vložki so bistveno večji in drugačni kot za nacionalnekongrese.36 Revija ISIS - December 2011

iz zgodovine medicinePrvi profesor nevrologije na popolniMedicinski fakulteti v LjubljaniIvan Marinčič (1892–1970)Zvonka Zupanič SlavecNevrologija se je v Sloveniji začela razvijati z nastankomprvega oddelka za živčne in duševne bolezni v ljubljanskisplošni bolnišnici. Ker so nevrološki bolniki veljali zaneozdravljive, so jih nameščali v hiralnico. Sprva je oddeleksprejemal tudi duševne bolnike, po letu 1935 pa le še nevrološke.Navezanost obeh strok pa se je ohranjala in se je zanjuuporabljal skupen izraz nevropsihiatrija, kot je bil sprvapoimenovan tudi fakultetni predmet. Temeljno nevrološkoznanje sta na ljubljanski oddelek za živčne in duševne bolezniprinesla izredno razgledana in s številnimi talenti obdarovanazdravnika, dr. Ivan Robida (1871–1941) in prof. AlfredŠerko (1879–1938). Oba sta v skladu s takratnim znanjemmenila, da je za uspešno delo z nevrološkimi bolniki potrebnotemeljno medicinsko znanje, predvsem anatomije in fiziologije,ter v tej smeri tudi delovala. Leta 1930 se je imenovanimanevrologoma na oddelku pridružil mladi zdravnik dr.Ivan Marinčič, ki je bil prav tako presežnega duha in je že leta1938 prevzel vodenje oddelka. Pot do prvega univerzitetnegaučitelja nevrologije takoj po ustanovitvi popolne Medicinskefakultete je bila za dr. Marinčiča priznanje za njegovouspešno delo. Velja posebej izpostaviti Marinčičevo izjemnopismenost, saj je bil dolgo (1953–1967) glavni in odgovorniurednik takratnega Zdravstvenega vestnika.Ivan Marinčič se je rodil 23. januarja 1892 v Podlehniku priPtuju. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in v Ljubljani, kjerje maturiral leta 1913. Po dveh semestrih študija na češkimedicinski fakulteti v Pragi je bil poklican v vojsko. Po vojni jenadaljeval študij medicine v Pragi in ga končal v Zagrebu, kjerje leta 1929 promoviral za doktorja medicine. Še istega leta jezačel delati kot sekundarij v ljubljanski splošni bolnišnici, leta1930 pa je začel s specializacijo iz nevrologije in psihiatrije pridoc. Ivanu Robidi (1871–1941). Po opravljenem državnemstrokovnem izpitu leta 1932 v Zagrebu je odšel na strokovno izpopolnjevanjev Pariz na slavno Charcotovo kliniko Salpêtrière.Tu je pri prof. Georgu Guillainu (1876–1961) poglabljal svojeklinično znanje nevrologije in psihiatrije, hkrati pa se je izobraževalpri prof. Ivanu Bertrandu na Inštitutu za raziskovanježivčevja v patološki anatomiji in histologiji živčevja. Bil je prisamem izviru novega nevrološkega znanja, zato se je nalezelustvarjalne raziskovalnosti, ki jo je kasneje prenesel na ljubljanskonevrološko kliniko in njeno strokovno osebje. Specialističniizpit iz nevrologije je dr. Marinčič opravil leta 1934. Asistentje postal leta 1933, leta 1936 pa primarij. Po upokojitvi doc.Ivana Robide je leta 1938 prevzel vodstvo nevrološkega oddelkaljubljanske splošne bolnišnice.Prvi slovenski učitelj nevrologije prof. dr. Ivan Marinčič(1892–1970), doma iz Podlehnika v Halozah.Ivan Marinčič kot študent.Revija ISIS - December 201137

iz zgodovine medicineZdravnik Ivan Marinčič leta 1954.Ivan Marinčič je takoj po okupaciji pristopil k osvobodilnemugibanju. Sprva je na oddelku skupaj s sodelavci nudil pomočpripadnikom Osvobodilne fronte, zaradi česar ga je okupatornadziral in preganjal, italijanski napadalci pa so ga leta 1942za deset tednov celo zaprli. Leta 1944 je dr. Marinčič odšel vpartizane, kjer je delal do konca druge svetovne vojne kot konziliarnizdravnik za nevropsihiatrijo. Med drugim je deloval priSanitetnem oddelku Glavnega štaba Slovenije, bil konzultantProf. Marinčič z bolnico pri nevrološkem pregledu.v upravi Centralne bolnice, namestnik upravnika SHVPB invodja nevrološkega oddelka v slovenski bolnišnici v Zadru.Po vojni je dr. Marinčič kljub pomanjkanju osebja in prostorskistiski na oddelku poskrbel za razvoj laboratorijev in s temizboljšal klinično in laboratorijsko diagnostiko. Spodbujal jerazvoj tistih kliničnih in laboratorijskih strok, ki so bile zanevrologijo nujne, vendar pri nas še ne dovolj razvite. Nevrološkaklinika je v njegovem času dobila lastno fizioterapijo,Osebje Nevrološke klinike s predstojnikom prof. Ivanom Marinčičem (četrti z leve) sredi petdesetih let. Z leve sedijo zdravniki:Peter Žiža, Peter Kartin, Danilo Tomažič, Ivan Marinčič, Bazilija Pregelj in Lev Milčinski.38 Revija ISIS - December 2011

iz zgodovine medicinenevroradiologijo, nevrohistologijo z nevrobiokemijoter nevrofiziologijo. Najprodornejši je postal laboratorijza klinično nevrofiziologijo, od koder so sesodelavci prof. Marinčiča povezovali sprva s skandinavskimicentri znanja, nato pa z raziskovalnim delomv Ljubljani prenašali znanje v svet.Ob ustanovitvi popolne Medicinske fakultete vLjubljani je Ivan Marinčič 4. avgusta 1945 postal prviredni profesor za nevrologijo in predstojnik nevrološkeklinike. Začrtal je študijski program t. i. ljubljanskenevrološke šole, ki so ga nadaljevali še desetletja. Bilje velik podpornik razvojnih tokov v stroki, ki sotradicionalno in klasično nevrologijo nadgrajevali ssodobnimi znanstvenimi metodami. Kot organizatorin učitelj je postavil temelje moderne nevrološkeslužbe in jo nenehno razvijal. Bil je predan pedagogštevilnih generacij študentov splošne medicine in stomatologijeter mentor specializantom nevrologije. Bilje tudi mentor številnih raziskovalcev, med njimi je vsvetu posebej uspel prof. Milan Dimitrijević (r. 1931),ki je v Houstonu (Teksas, ZDA) razvil razvojnonevrofiziologijo in jo razširil po svetu. Na Akademijiza gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani jeprof. Marinčič predaval psihologijo. Leta 1968 je izdalprvo nevrološko klinično delo z naslovom Bolezni živčevja.Leta 1958 se je udeležil študijskega potovanjapo Franciji in ob tej priložnosti predaval v Strasbourgu.Udeležil se je tudi I. kongresa nevropsihiatrovJugoslavije leta 1960 v Sarajevu, kjer je tudi aktivnosodeloval.V študijskem letu 1953/54 je bil dekan Medicinskefakultete, bil je tudi predsednik nevropsihiatrične sekcijeSlovenskega zdravniškega društva ter dolgoletniglavni in odgovorni urednik Zdravstvenega vestnika.Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom dela II.stopnje in redom dela z rdečo zastavo ter imenovan začastnega člana Slovenskega zdravniškega društva inZdruženja nevropsihiatrov Jugoslavije. Leta 1965 jeodšel v zasluženi pokoj.Prof. Marinčič je bil izredno izobražen. Obvladal ještevilne tuje jezike, ljubil je kulturo in umetnost. Vprvem zakonu se mu je rodila hči Ljudmila, poročenaVesel, ki je delala na fizikalnem inštitutu ljubljanskemedicinske fakultete, vnuk Miloš Vesel pa se je pravtako navdušil za zdravniški poklic in ga še danesopravlja. Po večletnem boju s hudo boleznijo je prof.Marinčič umrl v Ljubljani 18. aprila 1970.Za sodelovanje se zahvaljujem dr. Zdenki Skalicky, kije prispevala večino fotografij.Sestra Testina (klofutarica), duša nevrološke klinike, v času pred l.1948, ko je bilo ukinjeno delo redovnic negovalk v bolnišnicah.Prof. Marinčič leta 1958 na kongresu v Bordeauxu s prof. Avčinom.Partizani v Kanižarici leta 1944/45. Med njimi stoji dr. Marinčič.Revija ISIS - December 201139

iz zgodovine medicinePrvi profesor rentgenologije napopolni Medicinski fakulteti vLjubljani Josip Hebein (1891–1973)Zvonka Zupanič SlavecRentgenske preiskave so se pri Slovencih začele posamično že vprvem desetletju 20. stoletja, v drugem desetletju pa so bolnišnicekupovale prve rentgenske aparate in začele izobraževatispecialiste za rentgenologijo. V Ljubljani je prvi rentgenskioddelek nastal leta 1923 in njegovo vodenje je prevzel pionirslovenske rentgenologije prim. Alojzij Kunst (1890–1970). Organiziralje Rentgenski inštitut, ki se je leta 1945 preimenoval vInštitut za rentgenologijo. Že leto dni po nastanku ljubljanskegarentgenskega oddelka (1924) se je dr. Kunstu pridružil zdravnik,praški diplomant Josip Hebein. Po specializaciji in mednarodnihizpopolnjevanjih na Dunaju, v Berlinu in Pragi je bil leta 1945imenovan za prvega profesorja rentgenologije na Medicinskifakulteti, vodjo istoimenske katedre in inštituta pri Kliničnihbolnicah ter na teh mestih ostal do upokojitve leta 1961. Opravilje zelo pomembno strokovno in pedagoško poslanstvo.Josip Hebein se je rodil 13. oktobra 1891 v Mišelčah (Mischelhofen),v okraju Beljak na Koroškem, kot otrok slovenske družine.Leta 1911 se je vpisal na Medicinsko fakulteto na Dunaju. Prvasvetovna vojna je prekinila njegov študij, ki ga je leta 1919 nadaljevalv Pragi ter oktobra leta 1920 promoviral. V letih od 1920 do1923 je delal v srbski Bajini Bašti in Prištini, nato se je leta 1923vrnil v Slovenijo. V Ljubljani se je zaposlil v splošni bolnišnicikot sekundarij, leta 1924 pa je postal zdravnik na Rentgenskeminštitutu, ki ga je vodil primarij dr. Alojzij Kunst (1890–1970).Naslov specialista rentgenologije je dobil leta 1926 in postaldrugi slovenski rentgenolog.Tandem primarij Kunst in doktor Hebein je postavil temelje insmernice nadaljnjemu razvoju inštituta in celotni radiologiji priSlovencih. Prim. Kunst je opravljal rentgensko terapijo, dr. Hebeinpa rentgensko diagnostiko, s čimer se je nakazovala bodoča delitevstroke na diagnostično radiologijo in radioterapijo. Čez dve leti jepostal asistent na istem inštitutu. V letih 1928 in 1929 je bil šestmesecev na strokovnem izpopolnjevanju na Dunaju, v Pragi inBerlinu. Leta 1929 je ustanovil rentgenski oddelek v Leonišču, letozatem (1930) pa v vojni bolnišnici v Ljubljani. Leta 1931 je dobilnaziv primarij. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je postalhonorarni predavatelj za rentgenologijo na Medicinski fakulteti vLjubljani, takoj po osvoboditvi pa je bil imenovan za prvega profesorjarentgenologije. Od leta 1945 do leta 1961 je bil predstojnikrentgenološkega inštituta Kliničnih bolnic in Katedre za rentgenologijoin radioterapijo Medicinske fakultete. Hebeinova poglavitnanaloga je bilo izobraževanje bodočih zdravnikov, ki jim je v 5. in 6.semestru predaval osnove rentgenologije in radioterapije. Skrbelje tudi za izobraževanje zdravnikov rentgenologov in radiologovter pomožnega radiološkega kadra. Do leta 1948, ko se mu jepridružil specializant Stanko Hernja (1918–2002), je sam opravljal40 Revija ISIS - December 2011Slovenec prof. Josip Hebein je s prim. Kunstom hodil pionirskopot rentgenologije pri nas in jo pripeljal med fakultetneučne predmete.Prvi rentgenski aparat v ljubljanski bolnišnici, ki ga je leta1900 začel uporabljati kirurg dr. Edo Šlajmer.

iz zgodovine medicineDel profesorjev popolne Medicinske fakultete za mizo s slovenskimi politiki kmalu po koncu druge svetovne vojne. Na fotografijimed prepoznanimi z leve sedijo: rentgenolog Josip Hebein, okulist Leopold Ješe, pediater Bogdan Derč, dermatovenerologJernej Demšar in mikrobiologinja Milica Valentinčič Petrović. V sredini sedijo z leve biolog Hubert Pehani, ortoped BogdanBrecelj ter ginekolog in porodničar Pavel Lunaček. Na desni sedijo v glavnem politiki: prvi z desne minister za zdravstvo MarjanAhčin, sredi vrste je predsednik vlade Boris Kidrič.pedagoško delo. Prof. Hebein je med leti 1950–1954 predaval tudi na takratše samostojni Stomatološki fakulteti, kjer je bil honorarni predavatelj in jestomatologom predaval ob splošni vsebini še specialna poglavja iz rentgenskediagnostike v zobozdravstvu.Po preimenovanju Splošne bolnice v Klinično bolnico leta 1945 je prišlo doadministrativne združitve Rentgenskega inštituta in Zavoda za zdravljenjein raziskavo novotvorb v Rentgenski in radiološki zavod kliničnihbolnic. Za njegovega predstojnika je bil imenovan prof. Josip Hebein. Kerje dobro poznal svetovne trende svoje stroke, je na njegovo pobudo že leta1946 prišlo do ponovne razdružitve obeh ustanov v dve samostojni enotiRentgenološki zavod in Onkološki zavod. Onkologija z radioterapijo seje torej v celoti ločila iz sestave inštituta. Poleg tega je do leta 1950 prof.Hebein administrativno upravljal Onkološki zavod. Ko je dopolnil 70 let, jebil 1. avgusta 1961 na lastno željo upokojen. Z upokojitvijo prof. Hebeinase je končalo prvo obdobje rentgenološkega inštituta. Označujejo ga zaobdobje dokončne ločitve diagnostike in radioterapije, postopne modernizacijeopreme, uvajanja vrste novih preiskovalnih metod, obdobje zametkovsubspecializacije in naraščanja števila radiologov.Kot predstojnik Inštituta za rentgenologijo je prof. Hebein prevzel velikoskrb za razvoj rentgenologije ne le v Ljubljani, ampak v vsej Sloveniji.Zaradi pomanjkanja rentgenskih tehnikov je v prvih povojnih letih ustanovilin vodil več tečajev za rentgenske tehnike, leta 1950 pa ustanovil tudišolo za višje rentgenske tehnike, današnje radiološke inženirje, ter bil njenravnatelj do leta 1961. Sodeloval je v združenju za radiologijo in nuklearnomedicino, ustanovil je sekcijo za radiologijo in nuklearno medicino SZDin bil večkrat njen predsednik. V letih od 1935 do 1960 se je udeležil vsehjugoslovanskih strokovnih srečanj in mnogih kongresov v tujini, večinomaz lastnim prispevkom. Napisal je preko dvajset strokovnih in znanstvenihprispevkov. Aktiven je ostal tudi po upokojitvi. Leta 1962 je napisal rokopiszgodovine inštituta za rentgenologijo v Ljubljani z naslovom Ustanovitevin razvoj rentgenološkega inštituta kliničnih bolnic v Ljubljani.Umrl je 26. aprila 1973.Fotografije so večinoma last Katedre za radiologijo Medicinske fakultete vLjubljani.Za pomoč se zahvaljujem prof. Vladimirju Jevtiću.Motiv iz prvega ljubljanskega rentgenskega inštitutav tridesetih letih 20. stoletja.Iz dejavnosti Inštituta za rentgenologijo po drugisvetovni vojni.Revija ISIS - December 201141

ZanimivoMiklavžev koncertAndrea UžmahŽe deveto leto zapored skupina hospitaliziranih mladostnikov s pomočjodelovne terapevtke Vere in muzikoterapevta Tomaža pripravikoncert, ki ga predvsem zaradi vnaprej dogovorjenega datuma (prviponedeljek v decembru) poimenujemo Miklavžev koncert. Koncertje bil zasnovan kot zahvala in darilo. Zahvala dobrotnikom oddelka,članom Rotary kluba Emona Ljubljana, ki velikodušno sodelujejoz oddelkom že 9 let. Velikodušno pomeni, da za podarjena sredstvaza oddelek kupimo tiste stvari, ki dodajo vrednost zdravljenju inbivanju na oddelku. Darilo pa staršem in sopacientom Centra zamentalno zdravje.Z leti spoznavamo, da koncert s svojim učinkom presega prvotninamen, kar je tudi povod za nastanek pričujočega prispevka, ki semga razdelila v dva sklopa. V prvem bom na kratko predstavila Enotoza adolescentno psihiatrijo, v drugem delu pa bom opisala ustvarjalnovzdušje pred Miklavževim koncertom.Oddelek za mladostnike, kakor se je imenoval ob ustanovitvi leta1975, je bil prvi psihiatrični oddelek za mladostnike v takratniJugoslaviji. Oddelek je vizionarsko in pogumno ustanovila, začrtalaprogram in opredelila strokovne smernice psihiatrinja prof. dr.Martina Tomori. Vse od tistih dni, kljub zrelim letom, še obstaja zaoddelek značilen pridih edinstvenosti.Enota za adolescentno psihiatrijo je namenjena mladim v starostimed 14. in 22. letom, ki trpijo zaradi različnih duševnih težav,ki so tako hude, da potrebujejo intenzivno diagnostično in/alibolnišnično obravnavo. Na oddelek so sprejeti pod pogojem, dase strinjajo z zdravljenjem in so pripravljeni sodelovati in upoštevatioddelčna pravila in dogovore. Pacientom, ki so odklonilnido zdravljenja, tudi v lastno škodo, ne moremo nuditi pomoči nanašem oddelku. V Sloveniji žal še nimamo varovanega oddelka zamladostnike, ampak to pereče poglavje že sodi v svoj prispevek.Sodobna psihiatrija poudarja, da je optimalna le tista celostnaobravnava mladostnika, ki jo izvaja izkušeni in interdisciplinarni timstrokovnjakov z upoštevanjem tako vseh posebnosti bolezenskihsimptomov v mladostniškem obdobju, kot tudi z dobrim poznavanjemsodobnih smernic za zdravljenje bolezni. Le tako lahkozmanjšamo trpljenje, preprečimo razvoj sekundarnih duševnih motenjin dolgotrajne neugodne posledice, ki jih za bolnika in njegove bližnjepredstavlja duševna bolezen. Zato so tekom zdravljenja pacientivključeni v individualno in skupinsko obravnavo, psihoedukacijo, treningsocialnih veščin, v likovno terapijo, gibalno-izrazno terapijo, psihodramo,kinezioterapijo, biblioterapijo, muzikoterapijo…, intenzivnopa tudi sodelujemo z našo socialno delavko, saj z njeno pomočjo in spomočjo Bolnišnične šole tesno sodelujemo s šolami. Poleg zdravljenjabolezni skušamo upoštevati mladostnikove razvojne potrebe, karpomeni, da mu pomagamo izpeljati razvojne naloge, s čimer skušamodoseči izboljšanje njegovega vsakodnevnega funkcioniranja v družini,med vrstniki, v šoli in na drugih pomembnih področjih. K zdravljenjupa skušamo pritegniti tudi starše, katerim nudimo skupino za staršeter psihoedukacijo ter individualne pogovore.Intenzivne priprave za koncert se začnejo po prvem novembru.Vključeni so vsi pacienti, ki so trenutno hospitalizirani. Ker naoddelek mesečno povprečno sprejmemo in odpustimo od 12 do 15pacientov, je za terapevte sestava programa velik izziv, saj se načrtispreminjajo iz dneva v dan. Poleg svojih težav, zdravljenja, programa,obveznosti in šole je pacient soočen še z nastopom. Burno mladostniškostisko dodatno zapletejo intenzivni odnosi s sopacienti, terapevti,njihova lastna pričakovanja in želje ter želje in realnost približajočegakoncerta. Mesec dni intenzivnih priprav, upanja, odpovedi, sprememb,stisk, medosebnih težav v predprazničnem času zapolnijo inprevzamejo vsakega člana tima posebej. Skupaj, ob opori drug drugegaiščemo in vzpodbujamo tisti zdrav, iskriv, povezujoč, kreativendel sebe in drugega. Z vsemi padci in vzponi, solzami in strahom seprebijamo iz dneva v dan, vse do velike premiere.Premiera je trenutek resnice. Pacienti so napeti, saj vedo, da bodo(ali tudi ne) prišli starši, skrbniki, ti, ki so za njih zaskrbljeni, katereso razočarali, s katerimi so v mladostniškem sporu, ti, od katerih seželijo osamosvojiti, hkrati pa jih ob tem prežema strah pred samoto,zapustitvijo... Kljub bolezni, zaradi katere so v bolnišnici, skriti,nekateri osramočeni in stigmatizirani, nastopijo pred neznanci,pred množico oči, izpostavijo na ogled svojo ranljivo samozavestin samospoštovanje. Pred pobegom in porazom jih varuje skupina,skupina sopacientov, vrstnikov, prijateljev v stiski in delu, ki se počutijoenako kot sami. In ko se predstava začne, je trenutek soočenjasamega s seboj, s svojim strahom, sposobnostmi. Med predstavopa nastopi magični občutek čarovnije, kohezije, veselja, navdušenjain zmage. Za vsakega od nastopajočih, za vsakega od gledalcev, zavsakega izmed sodelujočih v timu. Predstava se zaključi v triumfalnemaplavzu, luči ugasnejo, vendar doživetje, spomin odmeva.Prihaja v valovanjih, se vriva v terapevtsko delo, ta enkratna izkušnjadoživetega.Razmišljam o koncertu. Razmišljam o življenju, o težavah, pa tudiizzivu, pogumu in moči mladostniškega obdobja, ki pravzapravpoteka podobno kot priprava in izpeljava tega koncerta. Lahkobogati naša življenja, odvisno od tega, kakšen pogled ji namenimo.In seveda hvala Rotary, hvala Vera, hvala Tomaž in pogumno mladostnikv vsakem od nas.42 Revija ISIS - December 2011

Kako je med drugim prišlo domariborskega UKCRefleksija na neka manj znana dogajanjaEldar M. GadžijevBil sem član komisije za napredovanje pri Ministrstvu za zdravjeod leta 2002 do 2009. Vsi člani komisije smo bili višji svetniki inreševali smo prošnje za nazive svetnik, višji svetnik in tudi za naziveklinika, klinični inštitut in klinični oddelek. Poleg reševanja prošenjsmo imeli med drugimi vrsto razprav o tem, kdaj in kje naj bi imeliklinične oddelke in kdaj klinike. Sam sem zagovarjal klinike vklinični ustanovi, klinične oddelke pa le v nekliničnih bolnišnicah.Poleg tega sem menil, da naj se natančneje opredeli, kaj naj popridobitvi naziva svetniki in višji svetniki počno, koliko naj jih bo vSloveniji in da naj bi pri dodeljevanju nazivov upoštevali posameznapodročja medicine, da ne bi imeli na nekem področju veliko,drugod pa nobenega svetnika. Večina teh pobud je šla v zrak in vsajv času mojega mandata se ni nič spremenilo. Značilno za nas!V tistem času so potekali napori, da ne rečem borba za to, da bimariborska bolnišnica dobila klinične oddelke in ob zadostnemštevilu teh tudi pogoje za nastanek kliničnega centra.Po oddelkih bolnišnice so pridno sestavljali poročila o uspešnemdelu na štirih predvidenih področjih, kot jih je zahteval še od prof.Kebra postavljen pravilnik za doseganje naziva klinični oddelek inklinika. Za doseganje kliničnega naziva naj bi oddelki kandidatiza naziv dosegli določeno število točk (400) iz strokovnega dela,izobraževalnega dela in znanstvenoraziskovalnega dela. Poleg tegase je ocenjevalo in točkovno ovrednotilo še strokovno-organizacijskodelo. Skupaj pa naj bi oddelek, ki je kandidiral za naziv, pridobildoločeno število točk, ki pa je bilo bistveno večje od seštevka zahtevanihtočk za posamezno področje (2.400). Veljalo pa je, če dosežeoddelek dovolj veliko število točk skupaj, se mu naziv odobri, tudi čena enem od štirih področij ne dosega zahtevanega števila točk.Za mariborske oddelke je bilo značilno, da so bili relativno slabotočkovno uspešni na področju znanstvenoraziskovalnega dela,še manj uspešno pa so dosegali dovolj točk na izobraževalnempodročju, kar je bilo razumljivo, saj ni bilo tradicije raziskovanja kotv Ljubljani in tudi ne »za njimi« medicinske fakultete, ki bi dajalamožnosti za pedagoške točke in tudi raziskovalno delo.Pogoj za pridobitev naziva klinični center je bil, da na štirih glavnihoddelkih: internem, kirurškem, pediatriji in ginekologiji, izpolnjujejopogoje za kliničnost z doseganjem predvidenega številatočk. Poleg teh oddelkov je kandidirala še okulistika, psihiatrija,nevrologija in fiziatrija.Za interno in kirurgijo ni bilo težko nabrati dovolj točk za obdobje5 let. (Sam sem za kirurgijo prispeval kar pomembno število točk.)Tudi pediatrija je dosegla zadostno število točk. Zataknilo pa se jepri ginekologiji, ki je sicer dosegala zadostno skupno število točk,premalo pa jih je dosegla na izobraževalnem področju.ZanimivoKomisiji je bilo jasno, da če »pade« ginekologija, pade mariborskiklinični center. In vsi člani komisije razen enega – mene kotedinega zagovornika Maribora – so menili, da ustavimo reševanjeprošenj za kliničnost, dokler Ministrstvo za zdravje ne bi spremenilopravilnika. Ta naj bi izrecno zahteval doseganje zadostnegaštevila točk na vseh področjih. Na ta način mariborska ginekologijane bi izpolnjevala pogojev in Maribor takrat še ne bi dobil pogojevza ustanovitev kliničnega centra. In temu ustrezen je bil potemsklep komisije in zapisnik poslan na ministrstvo: naj se spremenipravilnik, ta čas pa mariborska prošnja miruje. Bil sem prizadetob takšnem odporu vseh ostalih članov komisije do tega, da biMaribor dobil klinični center. Nikakor se nisem strinjal z ostalimičlani komisije in sem zato napisal ministru ločeno mnenje. Tolikosem se le spoznal na pravo, da sem vedel, da je potrebno upoštevativeljaven pravilnik, če so bile vloge poslane pravilno in ob pravemčasu. V ločenem mnenju sem zahteval, da se v celoti upošteva veljavenpravilnik in mariborski ginekologiji prizna kliničnost. Ministerse je strinjal z menoj in komisija je morala priznati kliničnost vsemštirim najpomembnejšim oddelkom mariborske bolnišnice. Mariborskabolnišnica je tako lahko dobila naziv univerzitetni kliničnicenter. Sam sem se ob tem dobro počutil. Čeprav Ljubljančan nazačasnem delu v Mariboru sem vedel, da delam prav! Pridobitevkliničnosti mariborske bolnišnice je bila tudi dobra podpora zarazvoj Medicinske fakultete v Mariboru.Je pač treba priznati, da je bilo v Ljubljani le malo podpornikovmariborskim težnjam po kliničnosti in po ustanovitvi medicinskefakultete. Nekateri redki posamezniki so Mariborčane podpirali,kot na primer ugleden in mednarodno uveljavljen ljubljanski profesor,štajerskega rodu, ki je s pismom podprl ustanavljanje fakulteteRevija ISIS - December 201143

Zanimivoin po ustanovitvi mariborske MF kmalu postal tudi njen zaslužničlan. Mnogi so negodovali ob mariborskih težnjah po kliničnostiin zato seveda ni čudno, da je komisija želela temu dodati svoj prispevek.Danes je to pozabljena zgodba in UKC Maribor je dejstvo,kakor tudi mariborska MF. Njena nova stavba raste ob Dravi navendarle nekoliko utesnjenem prostoru, ampak glavno je, da sekončno gradi.Letos bodo mariborske klinike in oddelki obnavljali svojo kliničnostin prepričan sem, da jim bo uspelo.Primer organizacije oskrbe s pitnovodo v nuji - terenska mobilnanaprava za pripravo vodeAleš PetrovičV prvi polovici leta je prišlo do pojava večjega števila črevesnihobolenj v Loškem Potoku. Izkušnje in drugi podatki sonakazovali hidrični izbruh. Ti se običajno začno eksplozivno, zvelikim številom obolelih v kratkem času. Oboleli so vezani naskupni vir vode, kontrolna skupina so tisti, ki te vode niso uživali.Vzrok se hitro ugotovi in odpravi, zato se število zbolelihhitro prekine. Izbruh lahko zaključuje pojavljanje kontaktnihobolelih oseb, ki tvorijo rep epidemije. V danem primeru je biloregistriranih več kot 200 obolelih. Tudi laboratorijsko je bilapotrjena fekalna onesnaženost vode oz. prisotnost E. coli, to jebakterij, ki so vedno prisotne v človeškem in živalskem blatu vvelikem številu ter posledično v odplakah in vodah, ki so onesnaženes fekalijami (človeka, domačih in divjih živali, uporabav poljedelstvu).Prisotnost E. coli v pitni vodi zanesljivo dokazuje, da je bilavoda fekalno onesnažena, in to zadostuje; specifičnih povzročiteljevbolezni rutinsko v pitni vodi ne iščemo. Kazalo je, daje vzrok v onesnaženem kraškem viru vode, zato je bilo kljubnekaterim pomislekom smiselno le-tega odklopiti, čeprav seje s tem zmanjšala količina vode. Predpis, ki v Sloveniji urejaproblematiko pitne vode – Pravilnik o pitni vodi (usklajen spredpisom EU – Direktiva o pitni vodi), pravi, da je pri ukrepihomejitve uporabe pitne vode treba presoditi tudi tveganja zazdravje ljudi, ki jih tak ukrep lahko ima, torej posledice pomanjkanjavode v vseh ozirih. Ob upoštevanju prepletenosti dostopnosti– security (vsem ljudem, na vsakem mestu, ob vsakemčasu, zadostne količine) in varnosti vode – safety, je bilo trebapoiskati rešitev za težave.Možne rešitve za problem kakovosti in količine bi bile: dovažanjevode z vozili, dodatna napeljava cevi ali druge prevezave,lokalna priprava – čistilna naprava, redukcije. Skratka, zavladaleso tako rekoč izredne razmere. Na prošnjo župana ObčineLoška dolina (za oskrbo je v Sloveniji odgovorna občina) inpredlog Uprave RS za zaščito in reševanje je na pomoč pričiščenju surove vode na območju Loške doline priskočila Slovenskavojska, natančneje 670. poveljniško-logistični bataljon 1.brigade Slovenske vojske z enoto za prečiščevanje vode.Osnovni ukrep individualnega reševanja je v takem primeruprekuhavanje pitne vode (poleg morebitnega nadomeščanja zembalirano vodo). Vendar je nasvet orientiran predvsem na varnostvode in primeren le za kratek čas, prehodno (dan, dva...).V Sloveniji pa je prekuhavanje postopek, ki naj bi po podatkihIVZ veljal kot trajni ukrep za preko 30.000 ljudi; kot trajnarešitev gre bolj za izogibanje odgovornosti. Zato tudi predmetnihidrični izbruh ni bil izredno izjemen pojav; hidrični izbruhi soob spletu vrste dejavnikov pri nas realnost. Ker gre v veliki meriza situacije, kjer je preventiva znana, izvedljiva, si želimo, da bito breme naša družba v prihodnosti uspešneje zmanjševala; takobi aktivacija, kot je bila v danem primeru, ali drugi podobniukrepi res postala izredni dogodek. Ti ukrepi so pravzapravpredstavljali že terapijo.Če pustimo ob strani tehnološke potrebe območja in potrebezaradi požarne varnosti, lahko o količinah za ljudi upoštevamostališče, da je minimalna količina, potrebna za pitje, pripravohrane in osnovno osebno higieno – umivanje rok, pranje živil,20 l na osebo na dan; od tega naj bi bilo 7,5 l vode za pitje inpripravo hrane. Količina, večja od 50 l, zadošča poleg potreb zapitje, pripravo hrane in osnovno osebno higieno – umivanje rok,pranje živil, še za osnovno pranje perila in kopanje – umivanje,medtem ko več kot 100 l zadovolji dodatne potrebe udobja indobrega počutja. Te in druge količine so objavljene nawww.ivz.siV praksi smo tako imeli priložnost, da se seznanimo z učinkovitimmehanizmom reševanja oskrbe s pitno vodo v t.i. izrednihrazmerah. Ker je IVZ že v začetni fazi pojavljanja obolenjsodeloval z lokalno oblastjo, je tudi naša prošnja, da se natančnejeseznanimo z organiziranostjo in delovanjem priprave pitnevode, naletela na prijazen odziv predstavnikov Slovenske vojskein drugih. Konec septembra smo si ogledali primer, ki ga je Slovenskavojska zagotovila v Loški dolini. Ogleda so se udeležilipredstavniki IVZ RS in ZZV Ljubljana, Novo mesto in Kranj(drugi ZZV žal niso bili prisotni) ter predstavniki Zdravstvenegainšpektorata. Doživeli smo izredno prijazen sprejem.44 Revija ISIS - December 2011

ZanimivoNajprej smo se seznanili z nekaterimi organizacijskimi ureditvamizdravstvene dejavnosti v Slovenski vojski. Zanimivo je, da sez vprašanji higiene oz. epidemiologije ter laboratorijske diagnostike,kot jo poznamo v civilnih strukturah, predvsem ukvarjaveterinarska stroka. To velja tudi za nadzor kakovosti vode.Sledila je teoretična predstavitev organizacije namestitveopreme na terenu v konkretnem primeru in nato predstavitevtehnologije priprave vode. Pred namestitvijo opreme je bilapotrebna predpriprava terena, vključno z zemeljskimi deli.Mobilni in kompaktni elementi opreme morajo z razporeditvijotvoriti funkcionalno zaokroženo celoto, ki si sledi v zaporedjusklopov: zajem vode, predčiščenje (filtracija) in čiščenje vključnoz UV-dezinfekcijo in doziranjem rezidualnega dezinfekcijskegasredstva (klorov preparat), hramba prečiščene vode (v danemprimeru priklop na omrežje), odstranjevanje ostankov po čiščenju(čiščenje membran uravnava avtomatika). Možna zmogljivostvseh naprav na terenu je 8.200 l prečiščene vode na uro,tako da je enota dnevno proizvedla cca 230.000 l pitne vode.Enota je energetsko neodvisna in je v času do ureditve novegavira z novo vrtino delovala 24 ur na dan. Sistem čiščenja temeljina reverzni osmozi. Učinkovitost delovanja sistema nadzirajosprotno sami z meritvami elektroprevodnosti vode. Možno jetudi dodajanje aditivov prečiščeni vodi npr. mineralov, ki jihzagotavlja dobavitelj opreme. Tudi druga sredstva, npr. čistila,zagotavlja dobavitelj.Reverzno osmozo uvrščamo med membranske filtracije. Pripretakanju vode skozi porozne strukture, npr. peščene filtre,pride v porah do precejanja, usedanja, adhezije drobnih delcev,vključno mikroorganizmov; včasih potekajo tudi kemijski inbiološki procesi. V glavnem ne gre za mehanično lovljenje, kerso dimenzije zadržanih delcev mnogo manjše od velikosti por.Pri membranski filtraciji je primaren mehanični mehanizem;sejalni princip se uporabi za odstranjevanje ali za koncentriranjesnovi. Filtracijske membrane lahko razdelimo glede na velikostpor. Ultrafiltracija zadrži viruse in bakterije ter največje molekulein je zato že zanesljiva dezinfekcijska metoda. Večje pore inCisterne za hrambo pitne vode; viden je napis Samo za živila.Nekaj načinov filtriranja vode, pri čemer dosegamo različnestopnje čistosti.zato prepustnost imajo mikrofiltri, medtem ko so manjše porepri nanofiltraciji in še manjše pri reverzni osmozi. Pri reverzniosmozi ločevanje poteka s pomočjo dodatnega pritiska že nanivoju ionov.Sledil je ogled posameznih komponent sistema in pojasnjevanjedetajlov. Pri tem smo se seznanili z namestitvijo enote na terenuin njihovim življenjem: ureditev sanitarij in kopalnic v ločeniprikolici, prehrana, družabni šotor, praktično utrjene komunikacije,žična izolacija, kamuflaža… Zagotovo so bile nekaterespecifičnosti prilagojene domačemu okolju, kar pa v drugihrazmerah, kjer je enota že delovala, terja drugačne prilagoditve.Za marsikoga je bil to prvi stik bodisi s terenom, reverznoosmozo, tehničnimi rešitvami itd. Z malo domišljije si je močpo videnem primeru predstavljati načela oskrbe s pitno vodotudi v našem vsakdanu. Poleg pomoči ljudem je bila ta akcijabrez dvoma koristna tudi za sodelujoče zaradi nabiranja izkušenjenote ali drugih odkritih tehničnih pomanjkljivosti, kar sonam tudi potrdili.Vedeti moramo, da je v današnjem časuvoda v naravi večinoma taka, da je njenapriprava v pitno vodo nujna (v Slovenijiima teoretično sicer pri izbiri vode zaoskrbo s pitno vodo prednost voda, zakatero priprava ni potrebna). Zato bi bilokoristno, da bi se vsak zdravnik sem tertja vprašal, kakšna je voda, ki jo svetujempri žeji, se z njo tuširam, umijemroke pred posegom ali mi v njej operejosolato, naredijo led… Potem bi lahko tudidopolnil svoje poslanstvo.(Vir: Bauman M, Poberžnik M, LobnikA.Čiščenje vode z membranami. Dosegljivona: http://varcevanje-energije.si/komunalna-energetika/ciscenje-vode-zmembranami.html)Revija ISIS - December 201145

MedicinaRaba antibiotikov v SlovenijiKaj spremeniti? ZBUDIMO SEMilan Čižman, Bojana Beovič, člani Nacionalne komisije zasmiselno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji*Odpornost bakterij na antibiotike je svetovni zdravstveniproblem, ki je v velikem delu posledica pretirane in nepravilnerabe antibiotikov. V humani medicini jih predpisujemood 80 do 90 odstotkov ambulantno in od 10 do 20 odstotkovv bolnišnicah. Raziskave kažejo, da prejema antibiotike vsakdan 1 odstotek do več kot 3 odstotke prebivalcev in da jihdnevno prejema v bolnišnicah med 15 in 60 odstotkov, nanekaterih oddelkih celo več kot 90 odstotkov. Pretirano inneustrezno predpisovanje vodi do hitrejšega razvoja odpornihbakterij, poveča se možnost pojava stranskih učinkov innaraščanje stroškov.Zadnji podatki o občutljivosti bakterij za antibiotike po svetukažejo na širjenje po Gramu negativnih bakterij, ki so odporneproti vsem ali skoraj proti vsem znanim antibiotikom. Posamezneseve takih bakterij ugotavljamo tudi v Sloveniji. Okužbez odpornimi bakterijami ogrožajo varnost bolnikov. Zavedatise moramo, da gre za iatrogeno povzročene varnostne zaplete,za katere smo odgovorni z vsakim pretiranim in napačnimpredpisom antibiotika.Ambulantna raba antibiotikovSlovenija je znižala ambulantno rabo antibiotikov v obdobjuod 1999 do 2010 za skoraj 29 odstotkov. Od 20,2 definiranihdnevnih doz (DDD) na 1.000 prebivalcev na dan na 14,4DDD na 1.000 prebivalcev na dan. Število receptov se jezmanjšalo od 791 na 552 receptov na 1.000 prebivalcev na leto.V letu 2009 je bila Slovenija po številu predpisanih antibiotikovna 27 mestu med 32 državami v Evropi (1). Nižjo porabo soimeli na Nizozemskem, Švedskem, v Latviji, Estoniji, Romunijiin Ruski federaciji (zadnji dve državi zanesljivo nimata takonizke porabe). Nižjo porabo ima tudi Švica. Celotna porabaantibiotikov je pri nas še vedno previsoka, saj imata državi, kotsta na primer Nizozemska in Švica, nižjo porabo za 25 do 30odstotkov. Švedska si je zadala za nalogo do leta 2015 znižatištevilo receptov za antibiotike za 39 odstotkov, od 390 na 1.000prebivalcev na leto na 250 receptov na 1.000 prebivalcev na leto.Ali lahko Slovenija to doseže? Zanesljivo lahko zmanjšamoambulantno porabo v regijah v Sloveniji z visoko porabo, kotso Ravne, Murska Sobota, Celje, Maribor, kjer predpišejo za20 odstotkov več receptov kot v gorenjski in novogoriški regiji.V Sloveniji lahko zmanjšamo porabo antibiotikov za zdravljenjeokužb zgornjih dihal, akutnega bronhitisa in pri otrocihza zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa. Bolnikov zakutnim rinitisom, akutnim laringitisom, traheitisom in akutnookužbo zgornjih dihal na več neopredeljenih mestih ne zdravimoz antibiotiki. Dosedanja raziskava v letu 2002 je pokazala,46 Revija ISIS - December 2011da zdravimo pri nas v 40 odstotkih bolnike z okužbo zgornjihdihal, v 75 odstotkih z okužbo v žrelu, v 85 odstotkih z akutnimtraheobronhitisom, visok je tudi odstotek bolnikov, zdravljenihz akutnim vnetjem srednjega ušesa (95 odstotkov) in akutnimvnetjem obnosnih votlin (94 odstotkov) (2) (tabela).Nedavno predlagani indikatorji kakovosti predpisovanja kažejo,da naj bi okužbe zgornjih dihal in v žrelu nad letom dni starosti,z akutnim vnetjem srednjega ušesa nad dve leti in pri odraslih(nad 18 let) z akutnim/kroničnim sinuzitisom zdravili z antibiotikomv le do 20 odstotkih (0–20 odstotkov). Bolnike z bronhitisom/bronhiolitisomnad 18 let bi zdravili z antibiotikom v0 do 30 odstotkih. Ni indikacije za antibiotik za odrasle nad 18let z akutnim bronhitisom, če so zdravi, brez drugih osnovnihbolezni, ni lokalnih znakov pljučnice in so vitalni znaki normalni.Indikacija za antibiotik je, če je sum na pljučnico, določenaposlabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni in starejšibolniki nad 75 let s temperaturo, srčno odpovedjo, sladkornoboleznijo, če prejemajo inzulin in bolniki s hudimi nevrološkimimotnjami, na primer po kapi. Bolj kritično moramo postavljatidiagnozo akutnega vnetja srednjega ušesa in akutnega bakterijskegasinuzitisa. Diagnoza akutnega vnetja srednjega ušesatemelji na otoskopskem pregledu bolnika za diagnozo bakterijskegavnetja obnosnih votlin. Pomembna je anamneza, s kateroposkušamo ločiti, ali gre za virusno ali bakterijsko vnetje.Struktura ambulantnerabe antibiotikovStruktura porabe antibiotikov v Sloveniji ni optimalna. Vprimerjavi z drugimi državami, ki predpisujejo antibiotike boljpreudarno, predpisujemo preveč amoksicilina s klavulanskokislino, makrolidov in kinolonov. V Sloveniji je predpisovanjeamoksicilina s klavulansko kislino bistveno previsoko. V letu2009 je bila v Sloveniji poraba amoksicilina s klavulanskokisline 28,2 odstotka celotne ambulantne rabe antibiotikov,na Švedskem le 1,7 odstotka in v nekaterih drugih državah šemanj. Amoksicilin s klavulansko kislino ni antibiotik izbire zazdravljenje okužb dihal. Predpisujemo ga šele, če ni uspeha poamoksicilinu ali penicilinu V ali če je bolnik jemal betalaktamskiantibiotik zadnje tri mesece (zdravljenje akutnega bakterijskegarinosinuzitisa, akutno vnetje srednjega ušesa). Penicilinje zdravilo izbire za zdravljenje streptokoknih okužb v žreluin za zdravljenje akutnih okužb zgornjih dihal pri otrocih nadletom dni, če sumimo, da gre za streptokokno okužbo. Amoksicilinin penicilin sta antibiotika izbire za zdravljenje akutnegabakterijskega sinuzitisa in akutnega vnetja srednjega ušesa.Zdravilo izbire za zdravljenje stafilokoknih okužb (vnetja kože

Medicinain podkožja, akutni limfadenitis) je protistafilokokniantibiotik in ne amoksicilin s klavulansko kislino.Amoksicilin s klavulansko kislino je eden od glavnihpovzročiteljev odpornosti na antibiotike pri ambulantnempredpisovanju.V Sloveniji se je raba makrolidov zmanjšala odnajvišjih 3,9 DDD na 1.000 prebivalcev na dan vletu 1999 na 2,3 DDD na 1.000 prebivalcev na danv letu 2010. Močno se je zmanjšala raba midekamicinain eritromicina. Ostala pa je visoka porabaklaritromicina in še posebej azitromicina. Če želimozmanjšati odpornost pnevmokokov in streptokokovna makrolide, moramo znižati predvsem poraboazitromicina in klaritromicina. Ker je ekološki vplivmakrolidov s srednje dolgo (klaritromicin) in dolgo(azitromicin) razpolovno dobo večji kot makrolidov skratko razpolovno dobo (pri nas medikamicin), bi priosebah z okužbami v žrelu in dihal, ki so preobčutljivena penicilin, morali predpisati midekamicin namestoazitromicina ali klaritromicina. Otrokom moramopredpisati bistveno manj makrolidov, če želimo znižatiodpornost pnevmokokov na makrolide, ki je sedaj žepreko 30-odstotna.Kinolonov naj ne bi predpisovali v več kot 5 odstotkihza sedem najpogostejših okužb, ki jih zdravimoambulantno (tabela). Trimetoprim/sulfametoksazol incefalosporini nimajo mesta v zdravljenju akutnega cistitisažensk. Nadomestiti bi jih moral nitrofurantoin.V Sloveniji je tudi prevelika razlika med porabo antibiotikovv zimskih proti poletnim mesecem. V zimskihmesecih predpišemo za 26 odstotkov več antibiotikovin za 9 odstotkov več kinolonov kot v poletnihmesecih. Razlika v predpisovanju vseh antibiotikov bimorala biti pod 20 odstotki in kinolonov do 5 odstotkov.Neugodno je tudi razmerje med predpisovanjemširokospektralnih antibiotikov (amoksicilin/klavulanskakislina, cefalosporini 3. generacije, makrolidi brezeritromicina proti penicilinu V, oralnim cefalosporinom1. generacije in eritromicinu).Predpisujemo tudi preveč oralnih cefalosporinov3. generacije (0,55 odstotka vseh antibiotikov), naŠvedskem 0,18 odstotka in na Nizozemskem 0,07odstotka.Predpisati bi morali več penicilina V in tetraciklinovnamesto makrolidov, kinolonov in amoksicilina/klavulanskekisline. Pri odraslih nad 18 let sta amoksicilinin tetraciklin zdravili izbire za zdravljenje bakterijskegabronhitisa in nevirusne pljučnice. Številne države,kot so Švedska, Nizozemska, Anglija in Danska,imajo bistveno višjo porabo tetraciklinov in nižjoporabo makrolidov ter nižjo odpornost pnevmokokovna makrolide kot Slovenija.Klinični sindromAkutna okužba zgornjih dihal> 1 letomAkutni tonzilitis> 1 letomSinuzitis akutni/kronični> 18 letAkutno vnetje srednjega ušesa/miringitis> 2 letiBronhitis/bronhiolitis> 18–75 letCistitis žensk> 18 letPljučnica18–65 letOcenjeno številookužb v letu 2009v Sloveniji,ZUBSTAT, IVZPredpisovanje antibiotikov(%) v ljubljanskiregiji leta 2002Predlagani %zdravljenih zantibiotiki~235.000 40 0–20 penicilin~190.000 75 0–20 penicilinAntibiotik izbire za tisti %bolnikov, ki jih potrebujejo~25.000 94 0–20 amoksicilin, penicilin~25.000 95 0–20 amoksicilin, penicilin~30.000 85 0–30 amoksicilin, tetraciklin~27.000 > 99* 80–100 nitrofurantoin, TMP/SMXfosfomicin~9.000 100 90–100 amoksicilin, tetraciklin*ne glede na starost in spolOcenjeno število okužb v Sloveniji v letu 2009, odstotek predpisovanja antibiotikov v ljubljanski regiji v letu 2002 in predlaganikazalniki kakovosti predpisovanja za ambulantno predpisovanje antibiotikov za sedem najpogostejših kliničnih sindromov, ki sezdravijo ambulantno (2, 3, 4).Revija ISIS - December 201147

MedicinaBolnišnična raba antibiotikovČeprav je poraba antibiotikov v bolnišnicah le okrog10 odstotkov celotne porabe antibiotikov, pa se porabausmeri na majhno število oseb. Zaradi visoke rabeantibiotikov in povečane možnosti prenosa odpornihbakterij so bolnišnice epicenter nastajanja odpornihbakterij. Na pogostnost izolacije odpornih bakterijbistveno vplivajo celotna raba antibiotikov, strukturarabe in prenos odpornih bakterij. Celotna rabaantibiotikov v Sloveniji je bila v letu 2009 1,78 DDDna 1.000 prebivalcev na dan, kar nas uvršča na desetomesto med 22 državami (1). Najnižjo porabo je imelaMadžarska (1,26), najvišjo Grčija (3,33).Boljše je izražati porabo v DDD na 100 bolnišničnooskrbnih dni (BOD) oziroma DDD na 100 sprejemov.Primerjave z državami, kot sta Švedska oziromaŠvica, kažejo, da imamo višjo porabo za cca 20 odstotkov.V Sloveniji opažamo velike razlike med istimi tipibolnišnic in istimi tipi oddelkov. Poraba v splošnihbolnišnicah je bila v letu 2010 med 49 DDD na 100BOD do 83 DDD na 100 BOD. Visoka je tudi vnekaterih specialnih in zasebnih bolnišnicah. Isto veljaza intenzivne enote, kirurške, internistične, pediatričnein ginekološke oddelke. V Sloveniji v več kot 70odstotkih traja kirurška profilaksa več kot en dan, čepravnaj bi bil v večini primerov dovolj le en odmerek(5). Tudi struktura rabe antibiotikov odstopa od državz bolj racionalno rabo. Slovenija ima previsoko rabocefalosporinov, predvsem 3. generacije, makrolidov zlinkozamidi in kinolonov. Posledica omenjene rabeso visoke odpornosti, zlasti gramnegativnih bakterijna cefalosporine 3. generacije in kinolone. Zaradi naraščanjapogostnosti izolacij gramnegativnih bakterij,ki izločajo betalaktamaze razširjenega spektra (angl.extended spectrum beta-lactamase - ESBL), moramoomejiti rabo cefalosporinov 3. generacije (cefotaksim,ceftriakson, ceftazidim) in kinolonov ter izboljšatibolnišnično higieno. Cefalosporine 3. generacije(cefotaksim, ceftriakson) bi uporabljali še vedno zaokužbe osrednjega živčevja, kot doma pridobljenibakterijski meningitis, žariščne okužbe možganov inza zdravljenje lymske borelioze. V ostalih primerih pabi za zdravljenje okužb v domačem okolju nadomestilicefalosporine 3. generacije, ki ne delujejo na P. aeruginosa,s parenteralno obliko amoksicilin/klavulanskekisline, za bolnišnične okužbe pa s piperacilin/tazobaktamom.Rabo ceftazidima bi omejili na dokazaneokužbe z P. aeruginosa oziroma na izvid antibiograma.Za zdravljenje okužb zgornjih sečil bi prav takoomejili rabo cefalosporinov 3. generacije in kinolonovin jih nadomestili z aminoglikozidi za 1 do 3 dni, vkolikor ni kontraindikacij, in nato nadaljevali terapijopo prejetem izvidu občutljivosti bakterij na antibiotik.V Sloveniji narašča poraba karbapenemov in posledičnotudi odpornost gramnegativnih bakterij protitej skupini antibiotikov, kar pomeni, da moramo tudito skupino antibiotikov predpisovati skrajno skrbno.Vse pogosteje predpisujemo antibiotike zadnje izbire,kot so kolistin, tigeciklin, linezolid in daptomicin, karje znak, da se vse pogosteje srečujemo z mnogoteroodpornimi bakterijami, kjer ni možnosti zdravljenjaz drugimi antibiotiki. Antibiotike naj prejmejole bolniki, ki jih resnično potrebujejo. Izkustvenoterapijo predpisujmo po slovenskih ali tujih z dokazipodkrepljenih priporočilih, paziti moramo na višinoodmerka in število odmerkov ter posebno pozornostnameniti usmerjenemu zdravljenju po prejetju mikrobiološkihizvidov (2 do 3 dni) in trajanju zdravljenja.Največ napak delajo bolnišnični zdravniki s predolgimzdravljenjem. Stanje in trendi odpornosti bakterij naantibiotike je v Sloveniji zaskrbljujoče in vse moramonarediti, da odpornost ne narašča oziroma da se začnezmanjševati.*Silvestra Kobal, Manica Mueller Premru, Silva PečarČad, Milena Radoha Bergoč, Branko Šibanc, JelkaReberšek Gorišek, Silva Jenko, Tonka Poplas Susič,Bernarda Kociper, Tom Bajec, Anton Svetlin.Literatura:1. ESAC Management Team. ESAC – European Surveillanceof Antimicrobial Consumptions. ESAC Yearbook 2009.SBN number 9789057283307.2. Lovšin B, Beović B. Predpisovanje antibiotikov v ambulantisplošnega zdravnika ljubljanske regije. Infektološki simpozij2003. Med Razgl 2003; 42: S1: 43–51.3. Čižman M, Beović B, Sočan M. Rezistenca in raba antibiotikov:možnosti izboljšav njihove rabe v družinski medicini.Schrotovi dnevi 2011.4. Adriaenssens N, Coenen S, Tonkin-Crine S, Verheij TJ,Little P, Goossens H; on behalf of the ESAC Project Group.European Surveillance of Antimicrobial Consumption(ESAC): disease-specific quality indicators for outpatientantibiotic prescribing.BMJ Qual Saf. 2011 Mar 21. (Epubahead of print)5. Rožič M, Čižman M. Točkovno prevalenčne raziskave predpisovanjaprotimikrobnega zdravljenja v UKC Ljubljana.Infektološki simpozij 2011. V: Beović B, Strle F, Tomažič J,eds. Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD. Ljubljana2011: 73–86.48 Revija ISIS - December 2011

Hemovigilanca v Sloveniji vletu 2010Marjeta PotočnikUvodBakterijska okužba; 1Hemoliza; 4 TRALI; 0V primerjavi z drugimi načini Hipotenzija; zdravljenja 2Dispnea; 2velja transfuzija krvi Virusna okužba; 0GVHD; 0za varno zdravljenje, Bakterijska vendar so okužba; še vedno 1 možnosti Drugo; zapletov 4 inreakcij. Varnost transfuzije krvi lahko izboljšamo, če te zapletein reakcije poznamo. Sistem hemovigilance nam omogočaVirusna okužba; 0PTP; 0identifikacijo kritičnih točk v transfuzijski Hemoliza; verigi 4od krvodajalcaTRALI; 0Hipotenzija; 2Dispnea; 2Preobremenitev; 12NHV; 70do prejemnika krvi in s tem tudi iskanje in uvajanje ukrepov GVHD; 0Bakterijska okužba; 1Drugo; 4za večjo varnost. V Sloveniji od leta 2003 zbiramo podatke oVirusna okužba; vseh 0PTP; 0neželenih reakcijah (NR) in dogodkih ob transfuziji krvi vvseh bolnišnicah. Začeli smo z NHV; zbiranjem 70 podatkov Preobremenitev; o neželenih 12reakcijah pri prejemnikih, Hemoliza; postopoma 4 pa smo TRALI; nabor 0 podatkovHipotenzija; 2Dispnea; 2Alergija; 74razširili na celotno transfuzijsko verigo, ki zajema GVHD; tudi napake 0Bakterijska okužba; ob 1Drugo; 4transfuziji, skorajšnje napake, senzibilizacije po transfuziji,neželene reakcije pri krvodajalcih in neželene dogodke PTP; ob predelavi,testiranju, shranjevanju Preobremenitev; in razdeljevanju 12 krvi.0NHV; 70Alergija; 74Število in vrsta NR v letu 2010V letu 2010 je bilo prijavljenih 175 neželenih reakcij, vendarTRALINHVDispneasmo ugotovili, da v petih primerih dogajanje ni bilo povezanoPreobremenitev Bakterijska okužba DrugoNHV; 70s transfuzijo, tako da je število neželenih reakcij 170. NajvečjePTPVirusna okužbaje bilo število lažjih alergičnih (74) Alergija; in vročinskih 74 nehemolitičnihreakcij (70). Prejeli smo štiri prijave Anafilakt. hemolitičnih reakcija; reakcij, 1Slika 1: Število in vrsta prijavljenih reakcij v letu 2010.AlergijaHipotenzijaAnafilakt. reakcija Dispnea12 preobremenitve srčno-žilnegaNHVDrugosistema, eno prijavo anafilaktoidneVrsta NR 2003 2004 Bakterijska 2005 okužba 2006 2007 2008 2009 2010reakcije, eno prijavo bakterijskeHemoliza 2 Virusna 2 okužba 5 3 3 3 0 4okužbe ter po dva primera hipotenzijein dispnee. V štirih prime-Anafilakt. reakcija; 1 GVHD 0 Hipotenzija 0 0 0 0 0 0 0Dispnearih reakcije ni bilo mogoče uvrstiti. TRALI 0 0 0 1 0 1 2 0DrugoV tabeli 1 in na sliki 1 prikazujemo Preobremenitev 0 2 3 12 14 11 15 12število in vrste neželenih reakcij vletih od 2003 do 2010.Anafilakt. reakcija; 1Ocena povezanostimed transfuzijo inneželeno reakcijoStopnjo povezanosti med transfuzijoin neželeno reakcijo ocenjujelečeči zdravnik na podlagi določilPravilnika o hemovigilanci (3),in sicer od 0 (ni povezave) do 4(zanesljiva povezava).V letu 2010 je bila povezanostmed transfuzijo in reakcijo v 18primerih ocenjena kot zanesljiva, vHemolizaGVHDHipotenzija; 2Tabela 1: Število in vrsta NR v letih 2003–2010.Dispnea; 2 Hemoliza; 4Drugo; 4HemolizaGVHDTRALIAnafilakt. Preobremenitevreakcija; 1PTPAlergijaAnafilakt. reakcijaPreobremenitev; 12TRALI; 0GVHD; 0HemolizaAlergija; 74GVHDTRALIPreobremenitevPTPAlergijaAnafilakt. reakcijaNHVBakterijska okužbaVirusna okužbaHipotenzijaPTP 0 0 0 0 0 0 0 0Alergija 41 54 55 67 68 82 70 74Anafilakt. reakcija 1 6 4 2 3 5 3 1NHV 53 68 66 92 89 91 75 70Bakterijska okužba 0 0 1 1 0 0 1 1Virusna okužba 0 0 3 1 3 0 1 0Hipotenzija 0 0 0 0 0 1 3 2Dispnea 0 0 0 0 0 2 1 2Drugo 9 14 12 12 12 8 3 4Skupaj 107 146 149 191 192 204 174 170GVHD: graft versus host disease – reakcija presadka proti gostiteljuTRALI: transfusion related acute lung injury – akutna okvara pljuč po transfuzijiPTP: posttransfuzijska purpuraAnafilakt. reakcija: anafilaktoidna/anafilaktična reakcijaNHV: nehemolitična vročinska reakcijaMedicinaPTP; 0HemoGVHDTRALIPreobPTPAlergiAnafilaNHVBakterVirusnHipoteDispneDrugoRevija ISIS - December 201149

MedicinaPovezanost Zanesljiva Verjetna Možna Povezave niVrsta reakcije(3) (2) (1) (0)Skupaj prijaveHemoliza 0 0 4 1 5GVHD 0 0 0 0 0TRALI 0 0 0 0 0Preobremenitev 1 6 5 1 13PTP 0 0 0 0 0Alergija 12 43 19 0 74Anafilakt. reakcija 0 1 0 0 1NHV 4 36 30 0 70Bakterijska okužba 1 0 0 1 2Virusna okužba 0 0 0 2 2Hipotenzija 0 0 2 0 2Dispnea 0 0 2 0 2Drugo 0 0 4 0 4Skupaj 18 86 66 5 175Tabela 2. Prijavljene NR in ocena povezanosti s transfuzijo v letu 2010.Povezanost(3)(2)(1) (0)(4)dolgotrajna življenjska brez življ. NiVrsta NRsmrtobolelost ogroženost ogroženosti znakovSkupajHemoliza 0 3 1 4GVHD 0 0 0TRALI 0 0 0Preobremenitev 5 7 0 12PTP 0 0 0Alergija 3 71 0 74Anafilakt. reakcija 0 1 0 1NHV 3 67 0 70Bakterijska okužba 1 0 0 1Virusna okužba 0 0 0Hipotenzija 0 2 0 2Dispnea 0 2 0 2Drugo 1 3 0 4Skupaj 0 0 13 156 1 170Tabela 3. Prijavljene NR in ocena stopnje reakcije v letu 2010.6543210Hemoliza0 0 0GVHDTRALI/plj.edem5Preobremenitev0PTP3AlergijaAnafilakt. reakcija30 1 0 0 0 1NHVBakterijska okužbaVirusna okužbaHipotenzijaSlika 2: Število in vrsta prijavljenih hudih neželenih reakcij v letu 2010.DispneaDrugo86 kot verjetna in v 66 kot možna.Rezultati so prikazani v tabeli 2.V petih prijavljenih primerihje bilo po natančnejši analiziugotovljeno, da med transfuzijo inneželenim učinkom ni bilo povezave.V enem primeru je prišlo dohemolize po operaciji. Vsi testi naimunsko hemolizo so bili negativni,hemoliza je bila ocenjena kotmehanska, nastala zaradi umetnesrčne zaklopke. Po prijavi sumovna okužbo s HBV, HCV in enobakterijsko okužbo so bile narejeneustrezne preiskave vzorcev transfundiranekrvi in so bili rezultatinegativni, torej do okužbe ni prišlozaradi transfuzije. Prijavi reakcije spljučnim edemom in ponovljenimmiokardnim infarktom je sledilzaključek, da je bila klinična slikanajverjetneje posledica osnovnebolezni.Ocena stopnje neželenereakcijeStopnjo NR ocenjuje lečečizdravnik na osnovi priporočilSveta Evrope (1) oz. navedbe naobrazcih od 0 (ni znakov) do 4(smrt pacienta).V tabeli 3 prikazujemo ocenjenestopnje NR po posameznih vrstahreakcij. V nobenem primeru smrtni bila povezana s transfuzijo, nitini transfuzija povzročila dolgotrajneobolelosti (stopnja 3). V13 primerih (7 %) je bila reakcijaocenjena s stopnjo 2, kot hudaneželena reakcija.V 156 primerih so bile reakcijeocenjene kot lažje (stopnja 1). Venem primeru ni bilo kliničnihznakov reakcije.Slika 2 prikazuje hude neželenereakcije, to je tiste z življenjskoogroženostjo bolnika. Med temi jebilo največ, to je pet primerov preobremenitvesrčno-žilnega sistema,alergične in vročinske reakcije so bilepo tri, ena bakterijska okužba in enareakcija, ki je ni bilo mogoče uvrstiti.50 Revija ISIS - December 2011

Število poročil oneželenih reakcijahv primerjavis številom izdanihkomponentPovratne informacije o tem, ali jebila izdana enota krvi zares transfundiranatistemu bolniku, kateremuje bila ob izdaji namenjena, šene dobimo za vse transfuzije, zatoprimerjamo število NR in številoizdanih komponent krvi. Večještevilo poročil kot v letu 2009 smoprejeli iz bolnišnic št. 1, 2, 4, 7 in9. Pregled v tabeli 4 nam pokaže,da so v bolnišnici št. 9 sporočali3,1 primera NR na 1.000 izdanihkomponent krvi, v bolnišnici št. 5pa je ta številka 0,4 primera NR na1.000 izdanih komponent.Primerjava podatkov iz let 2004 do2010 nam pokaže, da je poročanjev več bolnišnicah po izboljšanju vprejšnjih letih nazadovalo (slika 3),pozitiven pa je trend prijavljanjazlasti v bolnišnicah št. 7, 8, 9.Neželene reakcijepo transfuzijahkomponent eritrocitov,trombocitovin plazmeV letu 2010 je bilo v Slovenijiizdanih 128.274 komponent krvi,od tega 87.451 enot eritrocitov,10.944 terapevtskih enot trombocitovin 39.879 enot svežezmrznjene plazme. 117-krat je bilazabeležena reakcija po transfuzijieritrocitov, kar pomeni 1,3 primerana 1.000 izdanih enot. 28 reakcijpo transfuziji trombocitnihkomponent pomeni 2,6 reakcijna 1.000 izdanih komponent, pritransfuziji sveže zmrznjene plazmepa je bilo sporočenih 25 primerovoz. 0,8 reakcij na 1.000 izdanihkomponent, kot je prikazano vtabeli 5.Bolnišnica št.3,93,42,92,41,91,40,90,4-0,1NR/1.000 IK2004 2005 2006 2007 2008 2009 20101 1,3 2,2 2,4 1,3 1,1 0,3 1,52 1,3 1,1 1,4 1,4 1,1 0,8 1,03 1,2 1,4 1,2 1,1 1,3 1,9 1,44 1,3 2,1 3,5 2,9 1,7 1,4 1,55 1,3 1,3 1,3 2,2 1,7 1,4 0,46 0,3 1,5 2,0 0,9 3,6 1,8 1,07 2,1 2,3 1,9 3,1 1,8 1,2 2,48 1,7 1,7 3,0 1,1 2,1 2,5 1,99 1,1 1,3 3,0 1,7 1,6 1,4 3,110 0,8 0,7 1,0 1,3 1,9 1,4 1,3Povprečno 1,1 1,1 1,4 1,4 1,7 1,4 1,3IK: izdana komponenta krviTabela 4. Število prijavljenih NR v slovenskih bolnišnicah v primerjavi s številom izdanihkomponent krvi v letih 2004–2009.2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010MedicinaSlika 3: Število prijavljenih NR/1.000 IK v posameznih bolnišnicah v letih 2004–2010. Komponenta krvi Koncentrirani Koncentrirani Sveža zamrznjenaVrsta reakcijeeritrociti trombocitiplazmaSkupajHemoliza 3 0 1 4GVHD 0 0 0 0TRALI 0 0 0 0Preobremenitev 10 0 2 12PTP 0 0 0 0Alergija 31 24 19 74Anafilakt. reakcija 0 0 1 1NHV 64 4 2 70Bakterijska okužba 1 0 0 1Virusna okužba 2 0 0 0Dispnea 2 0 0 2Hipotenzija 2 0 0 2Drugo 4 0 0 4Skupaj 117 28 25 170Št. IK 87.451 10.944 29.879 128.274Št. NR/1.000 IK 1,3 2,6 0,8 1,4IK: izdana komponentaTabela 5: NR po transfuziji eritrocitov, trombocitov in sveže zmrznjene plazme v letu 2010.12345678910Revija ISIS - December 201151

Medicina1. Senzibilizacije na eritrocitneantigene po transfuziji krviV letu 2010 smo pri prejemnikih transfuzije eritrocitov obravnavali351 novih senzibilizacij na eritrocitne antigene (tabela 6).Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010Številosenzibilizacij365 339 466 415 371 351Tabela 6: Število senzibilizacij na eritrocitne angitene potransfuziji v letih 2005–2010.2. Neželeni dogodki: napakepri naročanju, izdaji, ravnanjus krvjo in transfuzijiV letu 2010 je bilo sporočenih 144 neželenih dogodkov oz.napak, ki so prikazani v tabeli 7.Pomanjkljivo izpolnjenih naročilnic ne beležijo v vseh transfuzijskihustanovah, zato številka 117 primerov ne pove realnega stanja.Za tri bolnike je bila naročena napačna komponenta.Za napačnega bolnika smo zabeležili tri naročila.Napačna komponenta je bila izdana za tri bolnike.Nepravilno ravnanje s krvjo na oddelku, ki je imelo za posledicouničenje krvnih komponent, je bilo zabeleženo v 15 primerih.Bolnik krvne skupine A je dobil transfuzijo sveže zmrznjeneplazme krvne skupine O (4 enote). Do večje hemolize eritrocitovni prišlo, direktni Coombsov test pa je bil pozitiven in jenjegovo raziskovanje povzročilo zamudo pri izdaji krvi za nujnotransfuzijo.V drugem primeru je bolnik prejel le nekaj mililitrov sveže zmrznjeneplazme napačne krvne skupine in ni bilo škodljivih posledic.V enem primeru je bolnik pomotoma prejel 2 enoti koncentriraniheritrocitov iste krvne skupine ABO, RhD negativne,čeprav je bil RhD pozitiven.2010Pomanjkljiva naročilnica 117Naročilo napačne komponente 3Naročilo za napačnega bolnika 3Izdaja napačne komponente 3Ravnanje s krvjo na oddelku 15Napačna transfuzija – napačna komponenta 0Napačna transfuzija – napačna krvna skupina 3Tabela 7: Neželeni dogodki ob transfuziji v letu 2010.3. Skorajšnje napake(near-miss events)Poročila o skorajšnjih napakah (dogodek, pri katerem binapaka, če je ne bi zaznali, vodila do določitve napačne krvneskupine ali izdaje nepravilne ali neustrezne komponente krvi,vendar smo jo prepoznali pred samo transfuzijo) so poslali vsiudeleženci v sistemu hemovigilance. Vrsta in število skorajšnjihnapak sta prikazana v tabeli 8.V letu 2010 je bilo zabeleženih 253 skorajšnjih napak. V tabeli8 prikazujemo vrsto in število skorajšnjih napak in mesto, kjerso se zgodile v obdobju od 2007 do 2010.V 74 primerih je prišlo do napake pri podatkih za identifikacijopacienta oz. neskladnosti podatkov na naročilnici in epruveti zvzorcem pacientove krvi za transfuzijsko testiranje.Orientacijska določitev bolnikove krvne skupine ABO obpostelji je bila napačna 44-krat.V 14 primerih je bil v epruveti za transfuzijske preiskave vzoreckrvi drugega pacienta, kot je bilo označeno na epruveti.V laboratoriju je bilo zabeleženih 66 napak: neskladnosti medstarimi in novimi rezultati pri določanju Du antigena in pridoločanju drugih eritrocitnih antigenov, zamenjava vzorcev prisprejemu v testiranje in v laboratoriju, izdaja napačnega izvida,natiskan napačen izvid, pri nujnem telefonskem naročilu napačnačrka v priimku, administrativna napaka pri vpisu naročnikain drugo.V zvezi z uporabo reagentov je bilo zabeleženih šest skorajšnjihnapak (pozitiven DCT testnih eritrocitov, zamenjava testniheritrocitov v stojalu).V enem primeru smo ugotovili, da je imel pacient zdravstvenokartico druge osebe.Poleg naštetih vrst skorajšnjih napak in neskladnosti je bilozabeleženih še 48 drugih (hemoliziran vzorec bolnika, napačenVrsta napake, dogodkaMesto2007 2008 2009 2010napakeNeskladnost osebnihpodatkov bolnika9 94 108 74 BNapačna orientacijskadoločitev ABO30 31 58 44 BNapačna kri v epruveti 14 8 12 14 BNapaka v laboratoriju 25 67 98 66 TNapaka v zvezi z uporabljenimireagenti1 2 5 6 TZamenjava zdravstvene2kartice1 0 1 BDrugo 13 6 48 B+TSkupaj 96 218 289 253Tabela 8: Vrsta in število skorajšnjih napak v letih 2007–2010.52 Revija ISIS - December 2011

Medicinaprepis krvne skupine iz izvida na naročilnico, pozitiven DCTkrvodajalca, šibka krvna skupina B določena kot O, napačnooznačena stopnja nujnosti, neskladnost med 1. in 2. listomnaročilnice, motnja in/oz. napaka v zvezi z IS, težave z računalnikom,na epruveti 2 različni nalepki in drugo).RazpravaPrijavljanje neželenih reakcij iz vseh bolnišnic je sicer potekalo,vendar tudi pri hudih reakcijah včasih po daljšem času. Zaradizapoznelih prijav je prišlo tudi do neskladnosti s predhodnopredstavljenimi podatki za leto 2010. Ne glede na kadrovskespremembe osebja, ki je za to delo zadolženo, bo ažurnost poročanjapotrebno izboljšati.Pri končni odločitvi o vrsti in stopnji reakcije so bile v nekajprimerih potrebne spremembe. Definicije NR sicer obstajajo,vendar v posameznih primerih odločitev ni enostavna.V letu 2010 nismo prejeli nobene prijave GVHD ne PTT, pačpa dve prijavi suma TRALI.Pri nedonošenčku, ki je bil mehansko ventiliran s 40-odstotnimkisikom, je ob transfuziji koncentriranih eritrocitov prišlo doposlabšanja dihalne funkcije z zmanjšanjem saturacije in je potrebovalmehansko ventilacijo s 85- do 100-odstotnim kisikom.Rentgensko ni bilo sprememb, značilnih za TRALI, in je bilareakcija opredeljena kot preobremenitev.Pri 70-letnem bolniku je ob transfuziji koncentriranih eritrocitovin sveže zmrznjene plazme prišlo do akutne dihalne stiske.Glede na klinični potek, rtg pc in imunohematološke preiskavebolnika in vzorcev transfundirane krvi je bila diagnoza TRALIizključena, reakcija pa opredeljena kot dispnea.Razen v dveh primerih je do preobremenitve obtočil prišlo potransfuziji eritrocitov. Za to reakcijo velja, da jo je v precejšnjimeri mogoče preprečiti z upoštevanjem kliničnega stanja bolnika,primernim odmerjanjem in hitrostjo transfuzije.Razmeroma majhno število odloženih hemolitičnih reakcijbi po eni strani lahko pripisali učinkovitemu transfuzijskemutestiranju z velikim številom odkritih eritrocitnih protitelesin posledično transfuzijo skladne krvi, deloma pa morda tudimanjši pozornosti in nezadostnemu prijavljanju in raziskovanjuneustreznega učinka transfuzije eritrocitov.Prijavljene hemolitične reakcije so bile odložene. Zaradiprotiteles anti-Jka je bila reakcija ugotovljena po neustreznemporastu Hb po transfuziji, pri protitelesih anti-S zaradi slabegapočutja in pozitivnega DCT po transfuziji, pri tretjem bolnikupa so bila ob raziskavi vročinske reakcije ugotovljena protitelesaanti-c, reaktivna le s papainom, in je bilo podano mnenje, da jebila tudi možnost odložene hemolitične reakcije.V celoti manjše število prijav NR je lahko posledica izboljšanekakovosti krvnih pripravkov (filtriranje, virusna inaktivacija), patudi manjše pozornosti in sodelovanja v sistemu hemovigilance.Za prvo možnost govori podatek, da se je celotno število prijavv primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 17 odstotkov, številoalergičnih, to je drugih najpogostejših reakcij za 10 odstotkov,število vročinskih nehemolitičnih reakcij pa za 23 odstotkov.V literaturi je podatek, da so najpogostejše reakcije po transfuzijipripravkov, ki vsebujejo plazmo. Naš podatek, 2,6 NRna 1.000 transfundiranih trombocitnih pripravkov, se nanašana terapevtski odmerek trombocitov, to je zlitje trombocitovpetih dajalcev ali pripravek, zbran z aferezo. Pri sveži zmrznjeniplazmi smo zabeležili 0,8 NR na 1.000 transfundiranih enot.V obeh primerih gre pretežno za alergične reakcije, ki jih je privečkratnih transfuzijah v določeni meri mogoče vsaj omiliti spremedikacijo, če je poznan podatek o reakciji pri predhodnitransfuziji.Po transfuziji ugotovljena bakterijska okužba z Ehrlichio je bilapotrjena z mikrobiološkim testiranjem.Napake in skorajšnje napake ob naročanju krvi nas opozarjajona skrbno delo ob administrativnih postopkih v zvezi s transfuzijo,kajti njihovo razjasnjevanje včasih zahteva precej časa inlahko ogrozi pravočasnost transfuzije. Ob teh in drugih zapletihali vprašanjih v zvezi s transfuzijo je velikega pomena podatek,ki omogoča hitro dosegljivost naročnika: telefonska številka inidentifikacija naročnika.Zaskrbljujoč je podatek, da se v letih, ko spremljamo njihovopojavljanje, ni še nič zmanjšalo število primerov napačne krvi vepruveti, ene največjih nevarnosti za varno transfuzijo.Sicer pa skoraj ni napake ali skorajšnje napake, ki je ob transfuzijimožna in do katere tudi v Sloveniji še ne bi prišlo. Tonas opozarja na pomembnost dela po navodilih za postopke obtransfuziji.Hemovigilanca na področju zbiranjain priprave krvi za transfuzijoNeželene reakcije in dogodkiob dajanju krvi v letu 2010Na vseh mestih v Sloveniji, kjer poteka zbiranje krvi, so bilepri 110.497 prijavljenih krvodajalcih računalniško zabeleženereakcije pri 0,5 odstotka krvodajalcev oz. pri 0,57 odstotka vsehodvzemov. Kolapsi (slabosti) krvodajalcev ob dajanju krvi sobili večinoma lažji (435), druge stopnje jih je bilo 44 in tretjestopnje 10. Poleg tega smo pri krvodajalcih zaznali 42 primerovhematoma (predvsem pri aferezi), nobene punkcije arterije inpri treh krvodajalcih bolečine v roki po odvzemu. Pri nobenemkrvodajalcu nismo zabeležili hiperventilacije, pri enem poškodboživca in pri treh poškodbe po padcu. Pri 69 krvodajalcih jepri aferezi prišlo do lažje reakcije na citrat. Rezultate prikazujemov tabeli 9.Presejalno testiranje na označevalces krvjo prenosljivih okužb odvzetihenot krvi v Sloveniji v letu 2010Pri testiranju 96.637 v letu 2010 zbranih enot krvi smo pri28 enotah ugotovili prisotnost označevalcev s krvjo prenosljivihbolezni: v 11 primerih HBV s prevalenco pojavnostiRevija ISIS - December 201153

MedicinaVrsta 2010Kolaps 1. stopnje 4352. stopnje 443. stopnje 10Hematom 42Punkcija arterije 0Bolečina v roki po odvzemu 3Hiperventilacija 0Poškodba živca 1Poškodba po padcu 3Drugo 69Tabela 9: Neželene reakcije in dogodki ob zbiranju krvi vSloveniji v letu 2010.med odvzetimi enotami 1 : 8.785 (od tega v sedmih primerihsamo HBV DNA), v enem primeru anti-HCV (prevalenca 1 :96.637), v dveh primerih anti-HIV (prevalenca 1 : 48.329) in v14 primerih protitelesa proti Treponemi pallidum (prevalenca1 : 6.903). Podatki so prikazani v tabeli 10.Imunohematološko testiranjeenot zbrane krvi v letu 2010Pri imunohematološkem testiranju zbranih enot krvi je bilugotovljen pozitiven indirektni Coombsov test v 31 primerih inugotovljena protitelesa proti eritrocitnim antigenom K, E, Le(a),M, D, Kp(a), Jk(a), DC, Lu(a), e,c,C. Direktni Coombsov test jebil pozitiven pri 42 enotah zbrane krvi (tabela 11).Št. testiranihenotŠt. pozitivnihenotPrevalenca pojavnostimed odvzetimienotamiHBsAg 11 1 : 8.785Anti-HCV 1 1 : 96.637Anti-HIV 2 1 : 48.319Anti-TP 14 1 : 6.903Skupaj 96.637 28Tabela 10: Prisotnost označevalcev s krvjo prenosljivih bolezniv zbrani krvi v letu 2010.Vrsta preiskaveŠtevilo pozitivnihrezultatovIndirektni Coombsov test 31Direktni Coombsov test 42Skupaj 73Tabela 11: Imunohematološko testiranje zbrane krvi v letu2010.HND, ki je vplivalna kakovostin varnost krvizaradi nepravilnostipri:zbiranju polnekrviSkupnošteviloNapakaizdelkaNapakav opremiČloveškanapakaHudi neželeni dogodki pri zbiranju,testiranju, predelaviin shranjevanju krviDrugo1 1aferezitestiranju 1 1predelavi 1.701 375* 500* 172 654**skladišče 1 1razdeljevanjumaterialihdrugo 9 7*** 2****počene vrečke **lipemična plazma ***transportTabela 12: HND pri zbiranju, testiranju, predelavi in shranjevanjukrvi v Sloveniji v letu 2010.V tabeli 12 prikazujemo hude neželene dogodke (HND), dokaterih je prišlo pri zbiranju, testiranju, predelavi in shranjevanjuzbrane krvi v letu 2010.V enem primeru je prišlo do padca krvodajalca s poškodbo.Pri predelavi krvi je bilo zabeleženih 375 napak izdelka, 500napak v opremi, 172 primerov človeške napake in 654 primerovlipemične plazme ali hemolize. Zabeležena je bila ena napakapri skladiščenju in devet napak pod drugo (neskladnosti pritransportu).ZaključekV preteklih letih smo z uvedbo nekaterih novih postopkov(sistem zagotavljanja kakovosti, filtriranje komponent, NATtestiranjevirusnih označevalcev v zbrani krvi, transfuzija Kskladne krvi, transfuzija plazme moških dajalcev, izobraževanjezdravstvenih delavcev) že veliko naredili za večjo varnost transfuzijekrvi.Precej izboljšav pa je še pred nami, zajetih v naslednjih priporočilih:Pravočasno, to pomeni takoj, sporočati predvsem hude reakcije,redno pa tudi ostale in neželene dogodke, napake, skorajšnjenapake v celotni transfuzijski verigi.Pri hudih reakcijah sporočiti tudi sum.V obrazce vedno vnesti vse obvezne podatke, po potrebi jih čimprej pridobiti od lečečega zdravnika.54 Revija ISIS - December 2011

MedicinaHemovigilanco obravnavati na sestankih bolnišničnih transfuzijskihodborov, poročila predstaviti zdravstvenemu osebju vbolnišničnih in transfuzijskih ustanovah.Skrbeti za stalno izobraževanje osebja, za seznanjanje s standardiin navodili za postopke ob transfuziji in ustrezno usposabljanje.Spremljanje dogajanja pred, med in po transfuziji, v celotnitransfuzijski verigi, dobro poznavanje možnih neželenih reakcij,dogodkov in napak in poročanje o njih bo pripomoglo k izboljšavamin k vedno bolj varni transfuziji krvi.Delovna skupina za hemovigilanco:Marjeta Potočnik 1 , Bojana Bizjak 2 , Vesna Hrašovec 1 , PolonaMali 1 , Slavica Maver 3 , Melisa Zukanović 1 .1Zavod RS za transfuzijsko medicino, Ljubljana2Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor3Center za transfuzijsko dejavnost IzolaNovosti v zdravljenju primarne nočneenureze pri otrocih: otrokom prijaznaoblika dezmopresina tudi pri nasAnamarija MegličPrimarna nočna enureza (nočno močenje) je nehoteno uhajanjeurina med spanjem pri otroku, starejšem od pet let, ki se dogajakot enkratna ali večkratna epizoda med spanjem, občasno aliredno vsako noč, ki še nikdar ni bil vsako noč suh skupaj večkot šest mesecev (1).Vsi vzroki nočnega močenja še vedno niso popolnoma poznani.Nedvomno je močenje posledica kombinacije različnih predispozicijskihfaktorjev oz. fizioloških odklonov mehanizmov za zbujanje,poliurije zaradi nezadostnega nočnega nivoja vazopresina in nočneprekomerne aktivnosti mehurja, vse to pa odraz nezrelosti možganskegadebla (2). Kar pri 63 odstotkih otrok, ki močijo posteljo,gre za pozitivno družinsko anamnezo o nočnem močenju. Kliničnifenotip enureze glede volumna nočnega urina, kapacitete mehurjain odgovora na dezmopresin je heterogen med člani istih družinkljub nedvomni dedni obliki enureze, kar odraža vpliv več etiološkihdejavnikov (3). Gre za avtosomno dominantno dedovanjez visoko penetranco in kompleksno genetsko heterogenostjo (4).Znano je, da v starosti štiri leta in pol moči še 21 odstotkovotrok, vendar manj kot dvakrat tedensko. V starosti devet letin pol moči še osem odstotkov otrok. Pogostejše močenje kotdvakrat tedensko je redkejše, v starosti štiri leta in pol pri osmihodstotkih otrok in v starosti devet let in pol le še dober odstotekotrok (5). V starosti sedem let moči še okrog 10 odstotkov otrok,v starosti 11 do 12 let še tri odstotke otrok in starih 16 do17 let še en odstotek mladostnikov (6). Ugotovljena prevalencaenureze pri petletnikih v Sloveniji je v skladu z ugotovitvamidrugih avtorjev (7). Tveganje za vztrajanje enureze v odraslidobi je višje pri otrocih, ki močijo posteljo vsako noč (8). Otrociz enurezo imajo povečano tveganje za ostale motnje mikcije vodraslosti, kot je npr. urgentna inkontinenca (9).Nočno močenje in druge motnje mikcije, kot je npr. dnevnaurinska inkontinenca, so pogostejše pri otrocih s primanjkljajempozornosti in motnjo hiperaktivnosti (ADHD, angl.: attentiondeficit hyperactivity disorder). Med otroki z enurezo naj bi bilopribližno 15 odstotkov tistih z ADHD in obratno (10–12). Vštudiji 90 otrok, starih od 6 do 12 let, so ugotovili statističnoznačilno večjo prevalenco debelosti pri tistih z nočno enurezo,sicer pa je nočno močenje pogostejše pri dečkih v družinah zveč sorojenci (13), kar smo ugotovili tudi v slovenski študiji(7). Zdravljenje enureze pri otrocih z ADHD je enako kot priotrocih brez ADHD, uspešnost pa je odvisna od otrokovegasodelovanja in razumevanja težave, v kolikor ga le-ta sploh moti(14), kar je v skladu z našimi ugotovitvami v praksi. Ugotoviliso, da močenje pri otrocih z ADHD prej izzveni, v kolikor soustrezno zdravljeni. Možno bi bilo, da tudi zdravljenje enurezeizboljša simptome ADHD (15, 16).Kljub temu, da nočno močenje s starostjo in dozorevanjem otrokaizzveneva, še vedno velja, da ni prav, če se izbrani zdravnikz otrokom in starši po dopolnjenem petem letu starosti ne lotiaktivno reševanja težave (17). V kolikor se otrok zaradi občutkapolnega mehurja ponoči že zbudi, naj ga starši pospremijona stranišče. Po šestih mesecih osvojenega pravilnega vzorcapraznjenja mehurja podnevi naj v dogovoru z otrokom zanekaj noči opustijo pleničke. Vzpodbujajo naj ga k zadostnemuvnosu tekočin že v dopoldanskem času in s tem preprečujejovelik vnos tekočine zvečer. Otroka naj vzpodbujajo k rednemuodvajanju blata (18).Prav je, da nočnega močenja zdravniki ne podcenjujemo, kerpomembno vpliva na čustveni razvoj otroka, povzroča slabosamopodobo, žalost, čemernost, vznemirjenost, občutek osramočenosti,ponižanja in krivde. Otrok ima skrivnost, si ne upazaspati, počuti se drugačnega od vrstnikov, ne more prenočitidrugje kot doma in se udeležiti šole v naravi ali počitniškegatabora. Pri otrocih z enurezo opisujejo slabšo kakovost spanja inpogostejšo zaspanost podnevi (19). Nočno močenje pri otrokuRevija ISIS - December 201155

Medicinaoblikuje odnose v družini. Tolerantni starši so zaskrbljeni, sočustvujejoz otrokom in krivdo za močenje pripisujejo različnimdejavnikom. Netolerantnim staršem pogosto pranje posteljnegaperila pomeni velik praktični in finančni problem, sami se počutijonemočne, krivijo otroka in ga kaznujejo (20, 21).Zdravljenje je po evropskih smernicah oblikovano enostavno, brezinvazivnih preiskav. Zdravilo oz. ukrep prvega reda, ki ga uvedemopo izključitvi redkih bolezenskih vzrokov, kot je sladkorna in ledvičnabolezen in prirojene napake sečil, sta dezmopresin in alarmproti nočnemu močenju. Alarm zahteva sodelovanje vse družine(2). Nujno je upoštevanje enostavnih sočasnih ukrepov, kot je rednopraznjenje mehurja, vedno tudi pred spanjem, redno odvajanjeblata, omejitev večernega vnosa tekočin z zadostnim vnosom v prvipolovici dneva in zavzetost otroka za zdravljenje. Ob nezadostnemuspehu vsakič znova obnavljamo splošna navodila, skupaj zotrokom poiščemo razlago za nezadosten uspehin možnosti izboljšanja. V praksi vidimo, da stanajpogostejša razloga za neuspeh zdravljenja dva:neodkrite in neurejene sočasne dnevne motnjemikcije in nezadostno upoštevanje splošnihukrepov, s katerimi otrok in njegovi starši s stranizdravnika niso ustrezno seznanjeni.Zdravljenje primarne nočne enureze je že večlet uveljavljeno tudi pri nas. Tako kot zgodnjipristop k reševanju težave je zelo pomembnoodkrivanje same težave in osveščanje laičnejavnosti. Z dezmopresinom zmanjšamo volumennočnega urina, z alarmom proti nočnemumočenju vzpostavljamo zbujevalne mehanizme,na prekomerno aktivnost sečnega mehurjapa vplivamo z antiholinergiki. Zdravljenje zimipraminom, amfetaminskimi in diazepamskimipreparati danes strokovno ni upravičeno(18). Alternativno zdravljenje z akupunkturo inhipnozo v študijah ni prikazalo želenih uspehovv primerjavi s standardnim zdravljenjem (22,23).Zdravilo dezmopresin zmanjša nočno poliurijos povečanjem reabsorpcije vode zaradi vezavena V2-receptorje v ledvičnih tubulih. Še vednoje edino zdravilo, s katerim dosežemo suhostponoči in tako enostavno premostimo obdobjeotrokovega dozorevanja (24). Nezadosten uspehdezmopresina lahko pripišemo različnim dejavnikom,najpogosteje disfunkciji sečnega mehurjaoz. spregledanim pridruženim motnjam mikcijepodnevi. Nedvomno je za uspeh ključno dobrosodelovanje otroka, za kar je potrebna rednavzpodbuda terapevta (25).Navajajo, da je pojavnost vnovičnega močenjapo zaključenem uspešnem zdravljenju večjav primeru uporabe alarma proti nočnemumočenju kot ob uporabi dezmopresina. VerjetnoDAOstane Suh VSEPrejemanje istegaodmerka 3 meseceod zadnje mokrenoči.Ali je otrok suh3 mesece vsenoči?DAPoskus ukinitve zdravilaotrok ostanesuh?NETerapija v enakemodmerku po 2. mokri noči– dokler ni znova 3mesece VSE noči suhotroci, ko se stanje izboljša, alarm hitreje prenehajo uporabljati, kerje zanje moteč. Pomembno je, da se pred pričetkom zdravljenja oobeh možnostih z otrokom in starši natančno pogovorimo in davrsto zdravljenja izberemo skupaj (26).V letošnjem letu je tudi na slovenskem tržišču na razpolagodezmopresin v obliki podjezičnih hitro topnih tabletk (peroralniliofilizat, oblika MELT). Običajno tableto (0,2 mg) je moral otrokpogoltniti celo. Podjezično tabletko (120 µg) otrok enostavnopoloži pod jezik, da se raztopi. Zaradi hitrega razpada zdravilani potrebno zaužiti s tekočino. V tujini je sodobna in otrokomprijazna oblika na voljo že nekaj let. V študiji preko 200 preiskovanceviz več evropskih centrov, starih od pet do 15 let, ki so žeprejemali dezmopresin, so ugotovili, da je oblika MELT otrokombolj všečna, posebej mlajšim od 12 let. Učinkovitost obeh oblik jebila enaka (27, 28).DAZačetek zdravljenja zdezmopresinom:1 podjezična tbl 120 μ , 1 uropred spanjem pod jezik + splošnanavodila 1 Ali je otrok suh1 mesec vsenoči?NEDANepotrebujeveč zdravilaObnoviti splošna navodila 1 +dvigniti odmerek na 240 μdezmopresina (2 podjezični tbl)1. splošna navodila o rednem in popolnem praznjenju mehurja, tudi zvečer pred spanjem, rednem odvajanju blata, vnosu tekočin: največ v prvi tretjini, manj v drugi innajmanj v tretji tretjini dneva. Zdravilo dezmopresin je potrebno jemati zvečer, vsak dan. Za vse skrbi otrok sam .NEObnoviti splošna navodila 1+prejemanje zdravila 1-2 uripred spanjem?+povečati interval medvečerjo in vzetjem zdravilaAli je otrok suh2 meseca vsenoči?Slika 1: Shema zdravljenja nočnega močenja z dezmopresinom MELT.DANEDAAli jeotrok suh2 mesecavse noči?NEAdpediaternefrolog56 Revija ISIS - December 2011

MedicinaZnano je, da na biorazpoložljivost dezmopresina v obliki običajnihtablet vpliva prisotnost vsebine v zgornjih prebavilih oz. čas zaužitjazdravila glede na večerjo. Pri običajnih tabletah smo svetovali, dazdravilo otrok zaužije vsaj eno do dve uri po večerji, kar so nekateritežko sprejeli. Zaradi hitre absorpcije zdravila v obliki podjezičnihtabletk že skozi ustno sluznico je čas zaužitja zdravila glede naprehrano manj pomemben. Dokazali so, da je farmakodinamskiprofil oblike MELT boljši kot pri običajnih tabletah. V prvih trehdo petih urah po zaužitju oblike MELT se je diureza bolj znižalakot po zaužitju običajnih tablet, učinek je trajal dlje in variabilnostplazemske koncentracije zdravila je bila manjša (29). Na sliki 1 jeprikazana shema zdravljenja z dezmopresin MELT obliko.ZaključekOtroke, ki ponoči še močijo posteljo in so starejši od pet let, jepomembno odkrivati in zdraviti. V letošnjem letu lahko predpišemodezmopresin v obliki, prijaznejši otrokom, ob čemer lahkopričakujemo boljše sodelovanje in zato tudi boljši rezultat.Literatura:1. Nevéus T, von Gontard A, Hoebeke P, Hjälmås K, Bauer S, Bower W,Jørgensen TM, Rittig S, Walle JV, Yeung CK, Djurhuus JC. The standardizationof terminology of lower urinary tract function in childrenand adolescents: report from the Standardisation Committee of the InternationalChildren‘s Continence Society. J Urol 2006; 176(1): 314–24.2. Nevéus T. Nocturnal enuresis—theoretic background and practicalguidelines. Pediatr Nephrol 2011; 26(8): 1207–14.3. Schaumburg HL, Kapilin U, Blåsvaer C, Eiberg H, von Gontard A,Djurhuus JC, Rittig S. Hereditary phenotypes in nocturnal enuresis.BJU Int 2008; 102(7): 816–21.4. Von Gontard A, Heron J, Joinson C. Family history of nocturnal enuresisand urinary incontinence: results from a large epidemiological study.J Urol 2011;185(6): 2303–6.5. Butler RJ, Heron J. The prevalence of infrequent bedwetting andnocturnal enuresis in childhood: A large British cohort. ScandinavianJournal of Urology and Nephrology 2008; 42: 257–64.6. Buckley BS, Lapitan MC; Epidemiology Committee of the FourthInternational Consultation on Incontinence, Paris, 2008.Prevalence ofurinary incontinence in men, women, and children--current evidence:findings of the Fourth International Consultation on Incontinence.Urology 2010; 76(2): 265–70.7. Semolic N, Ravnikar A, Meglic A, Japelj-Pavesić B, Kenda RB. Theoccurrence of primary nocturnal enuresis and associated factors in5-year-old outpatients in Slovenia. Acta Paediatr 2009; 98(12): 1994–8.8. Yeung CK, Sreedhar B, Sihoe JD, Sit FK, Lau J. Differences in characteristicsof nocturnal enuresis between children and adolescents: acritical appraisal from a large epidemiological study. BJU Int 2006; 97:1069–73.9. Kuh D, Cardozo L, Hardy R. Urinary incontinence in middle agedwomen: childhood enuresis and other lifetime risk factors in a Britishprospective cohort. J Epidemiol Community Health 1999; 53: 453–8.10. Von Gontard A, Moritz AM, Thome-Granz S, Freitag C. Associationof attention deficit and elimination disorders at school entry: a populationbased study. J Urol 2011;186(5): 2027–32.11. Baeyens D, Roeyers H, Hoebeke P, Verte S, Hoecke E, Vande WalleJ. Attention deficit/hyperactivity disorder in children with nocturnalenuresis. J Urol. 2004; 171: 2576–9.12. Elia J, Takeda T, Deberardinis R, Burke J, Accardo J, Ambrosini PJ,Blum NJ, Brown LW, Lantieri F, Berrettini W, Devoto M, HakonarsonH. Nocturnal enuresis: a suggestive endophenotype marker for asubgroup of inattentive attention-deficit/hyperactivity disorder. J Pediatr2009; 155: 239–44.13. Chang JW, Yang LY, Chin TW, Tsai HL. Clinical characteristics,nocturnal antidiuretic hormone levels, and responsiveness to DDAVPof school children with primary nocturnal enuresis. World J Urol. 2011Sep 7. [Epub ahead of print]14. Crimmins CR, Rathbun SR, Husmann DA. Management of urinaryincontinence and nocturnal enuresis in attention-deficit hyperactivitydisorder. J Urol 2003;170(4 Pt 1): 1347–50.15. Shreeram S, He JP, Kalaydjian A, Brothers S, Merikangas KR. Prevalenceof enuresis and its association with attention-deficit/hyperactivitydisorder among U.S. children: results from a nationally representativestudy. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry 2009; 48(1): 35–41.16. Williamson LB, Gower M, Ulzen T. Clinical case rounds in child andadolescent psychiatry: enuresis and ADHD in older children and anadolescent treated with stimulant medication: a case series. J Can AcadChild Adolesc Psychiatry 2011; 20(1): 53–5.17. Neveus T, Eggert P, Evans J, Macedo A, Rittig S, Tekgül S, Vande WalleJ, Yeung CK, Robson L; International Children‘s Continence Society.Evaluation of and treatment for monosymptomatic enuresis: a standardizationdocument from the International Children‘s ContinenceSociety.J Urol 2010; 183(2): 441–7.18. O‘Flynn N. Nocturnal enuresis in children and young people: NICEclinical guideline.Br J Gen Pract 2011; 61(586): 360–2.19. Cohen-Zrubavel V, Kushnir B, Kushnir J, Sadeh A. Sleep and sleepinessin children with nocturnal enuresis. Sleep 2011; 34(2): 191–4.20. Coppola G, Costantini A, Gaita M, Saraulli D. Psychological correlatesof enuresis: a case-control study on an Italian sample.Pediatr Nephrol2011;26(10):1829-36. 21. Natale N, Kuhn S, Siemer S, Stöckle M, vonGontard A. Quality of life and self-esteem for children with urinaryurge incontinence and voiding postponement. J Urol 2009; 182(2):692–8.22. Seabrook JA, Gorodzinsky F, Freedman S. Treatment of primary nocturnalenuresis: a randomized clinical trial comparing hypnotherapy andalarm therapy. Paediatr Child Health. 2005; 10: 609–610.23. Glazener CM, Evans J, Cheuk DK. Complementary and miscellaneousinterventions for nocturnal enuresis in children. Cochrane DatabaseSyst Rev. 2005; 18: CD005230.24. Van de Walle J, Van Herzeele C, Raes A. Is There Still a Role forDesmopressin in Children with Primary Monosymptomatic NocturnalEnuresis? Drug Saf 2010; 33 (4): 261–271.25. Van Herzeele C, Alova I, Evans J, Eggert P, Lottmann H, Nørgaard JP,Vande Walle J. Poor compliance with primary nocturnal enuresis therapymay contribute to insufficient desmopressin response. J Urol 2009;182(4 Suppl): 2045–9.26. Evansa J, Malmstenb B, Maddocksc A, Poplid HS, Lottmanne H andon behalf of the UK study group. Randomized comparison of long-termdesmopressin and alarm treatment for bedwetting. J Ped Urol 2011; 7(1): 21–29.27. Lottmann H, Froeling F, Alloussi S, El-Radhi AS, Rittig S, Riis A,Persson BE. A randomised comparison of oral desmopressin lyophilisate(MELT) and tablet formulations in children and adolescents withprimary nocturnal enuresis. Int J Clin Pract 2007; 61: 1454–60.28. Lottmann H. Comparison of two sublingual types of desmopressin in6-year-old and more children with primary nocturnal enuresis. AboutRevija ISIS - December 201157

Medicinaan international randomized cross-over study. Prog Urol 2009; 19:132–8.29. A. De Guchtenaere, C. Van Herzeele, A. Raes, J. Dehoorne, P. Hoebeke,E. Van Laecke and J. Vande Walle. Oral Lyophylizate Formulation ofDesmopressin: Superior Pharmacodynamics Compared to Tablet Dueto Low Food Interaction. J Urol 2011; 185: 2308–13.Izjava o konfliktu interesovPodpisana doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., avtorica članka»Novosti v zdravljenju primarne nočne enureze pri otrocih:otrokom prijazna oblika dezmopresina tudi pri nas«, napisanegaza objavo v reviji Isis, izjavljam, da članek ni naročen sstrani farmacevtske industrije. Ne vsebuje reklamnih sporočil,ampak gre za pregled strokovne literature, priporočil in kliničnihraziskav.EURO-QUAL in kakovostv slovenski ortodontijiFranc Farčnik, Maja Ovsenik, Elizabeta ZaletelSistem kakovostnega ortodontskegavarstva v Evropi – EURO-QUALLeta 1993 je skupina uglednih strokovnjakov ocenila, da bi bilosmiselno na evropski ravni povezati in usmerjati stremljenje pokakovosti v ortodontiji. Nastal je EURO-QUAL, projekt zarazvoj sistema kakovostnega ortodontskega varstva v Evropi.Poslanstvo projekta je bila pomoč ortodontom v Evropi pri izboljševanjukakovosti ortodontskega varstva. EURO-QUAL jepotekal v treh fazah. V prvi fazi je bila dogovorjena in izdelanastrokovna politika kot osnova za nadaljnje delo. Obsega dvajsetstališč v treh svežnjih (Prahl-Andersen, 1993).Osem stališč v prvem svežnju je izdelanih na spoznanju, da jeortodont odgovoren za zagotavljanje obravnave glede na potrebein želje pacienta. Pacientu je dolžan dati dovolj razumljivihinformacij, da bi le-ta nesporno lahko ocenil vrednost ortodontskeobravnave. Ortodontova moralna obveza in dolžnostje, izboljšati zmožnost pacienta, da se odloča na osnovi večjegaortodontovega znanja in izkušenj.V drugem svežnju je šest stališč, v katerih je poudarjeno, da jeortodont odgovoren zagotoviti obravnavo, kadar je potrebna,tako da lahko pričakujemo pomembno izboljšanje stanja obrazno-čeljustnegapodročja, ne da bi pri tem prišlo do neželenihučinkov.Tretji sveženj stališč opredeljuje pogoje za uspešno izvedbosistema kakovosti. Da bi ortodonti lahko uspešno uporabilismernice kakovosti, so le-te obvezne tudi za organizacije ininstitucije, odgovorne za ortodontsko varstvo.Ob zaključku druge faze projekta smo dobili priročnik za ravnanjev poklicni dejavnosti (Njio in sod., 1997; 1999; 2002).V tretji fazi pa naj bi navodila za izvajanje evropske kakovosti vortodontiji uvajali v posameznih državah (Njio in sod., 2002).Prizadevanja za kakovostortodontije v SlovenijiVrsta srečnih okoliščin je omogočila, da se je slovenskaortodontija zgodaj vključila k stremljenju po večji kakovostiortodontskega varstva v Evropi.Prva in odločilna dobrodošla okoliščina je bila osamosvojitevSlovenije, ko je nastala možnost za okrepitev strokovnih stikov zinstitucijami v Evropi, še posebej z vključitvijo v projekt EURO-QUAL. Za drugo srečno okoliščino imamo lahko intenzivnouvajanje novih tehnologij v ortodontijo, kar je prav v zadnjihdveh desetletjih pripomoglo, da so postale metode zdravljenjaučinkovitejše in dostopnejše (Farčnik, 1996). Eno od teh, tehnikoravnega loka, je v Slovenijo iz švicarskega Siona uvedel MiroslavMilačić, dr. dent. med., kar imamo za tretjo srečno okoliščino. Odnjegovega prvega tečaja v Ljubljani leta 1992 so se taka srečanjavrstila leto za letom. Miroslav Milačić je s svojimi obširno in odličnoprikazanimi primeri zdravljenj navdušil številne, predvsemmlajše ortodonte, tako da so hitro začeli uporabljati nesnemneortodontske aparate v vsakodnevni praksi. Leta 2007 je postalklinični profesor na Katedri za čeljustno in zobno ortopedijoMedicinske fakultete v Ljubljani in se je intenzivno vključil vvzgojo novih specialistov ortodontije. Medtem smo nadaljevali ssodelovanjem v projektu EURO-QUAL (Farčnik, 1995; Farčnik,1996; Farčnik, 1997; Farčnik, 1998; Farčnik in sod., 2003;Farčnik, 2004). Vseskozi smo strokovno javnost in zainteresiraneinstitucije obveščali o projektu.Značilnosti ortodontske problematikein posebnosti ortodontijeČeprav je večina problemov, povezanih s kakovostjo, skupnih zavse veje zobozdravstva, ima ortodontija nekatere posebnosti, zaradikaterih je bilo potrebno zanjo oblikovati posebno politikokakovosti (Farčnik, 1995; 1996).58 Revija ISIS - December 2011

MedicinaSlika 1: Ortodontija in njene posebnosti (Zavod Orthos, Slovensko ortodontsko društvo, Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije, 2006).Ortodontija se razlikuje od drugih stomatoloških specialnostizaradi drugačnih bioloških, psiholoških in socialnih potreb pacientov.To izhaja predvsem iz dejstva, da se ortodontija ukvarjapredvsem z odkloni rasti in razvoja orofacialnega področja in nez boleznimi v klasičnem pomenu (Njio, 1997).Zaradi tega nastane med pacientom in ortodontom posebenodnos, ki ima tri značilnosti:1. Elektivnost – možnost izbireIzberemo lahko najbolj primeren čas za začetek ortodontskegazdravljenja. To pomeni, da v večini primerov ni potrebnotakojšnje ukrepanje, ampak lahko obravnavo načrtujemo vtakem obdobju, da je najbolj prikladno za pacienta.To značilnostortodontije bi vsekakor morali upoštevati pri interpretacijičakalnih dob.2. Avtonomnost – samostojnost, neodvisnost pacientaNeodvisen je lahko le dobro informiran pacient. To pomeni,da mora dobiti najprej splošne informacije o ortodontiji inortodontskem zdravljenju ter nato podrobnejšo razlago v zveziz njegovo nepravilnostjo (slika 1). Po procesu neprisiljenegakomuniciranja, ko je pacient dobil odgovore na vsa vprašanja,lahko z ortodontom sklene dogovor, vendar je končna odločitevglede zdravljenja vedno pacientova. Ko je pacient po dogovoruzaupal sebe in svoje težave ortodontu, je le-ta dolžan izvajatizdravljenje tako, da bo pacienta varno pripeljal do optimalnegazaključka. Pacient mora imeti občutek varnosti ves čas ortodontskeobravnave.3. Sodelovanje pacientaOrtodontsko zdravljenje je lahko uspešno le takrat, kadarpacient ravna v skladu z nasveti in navodili ortodonta. Predpričetkom zdravljenja ga zato seznanimo z obveznostmi, ki so:vzdrževanje brezhibne ustne higiene, nošenje in vzdrževanje ortodontskegaaparata ter redni obiski v ambulanti. Pacient moradobro premisliti, ali bo dogovor lahko v celoti izpolnjeval: kadarse odloči za ortodontsko zdravljenje, ima to prednost preddrugimi obveznostmi in dejavnostmi. Jasno sklenjen dogovorpreprečuje kasnejše izgovore in nesporazume ali celo prekinitevzdravljenja. Odnos mora biti zaupen in stabilen ves časobravnave. Lahko rečemo, da poseben odnos med pacientom inortodontom daje temeljne smernice, ki so pravzaprav tudi etičnanačela, po katerih naj bi ravnal ortodont, da bi zagotovil kakovostnoin varno ortodontsko zdravljenje pacientu, ki se je zato odločil. Temeljna ugotovitev je, da pacientov moralni statusizhaja iz njegove nepreklicne avtonomnosti. Ortodontova moralnaobveza in naloga pa je, da izboljša zmožnost pacienta, dase odloča na osnovi ortodontove strokovne presoje. UspešnostTabela 1: EURO-QUAL model financiranja glede na težo nepravilnosti in potrebo po ortodontskem zdravljenju.Revija ISIS - December 201159

MedicinaTabela 2: EURO-QUAL finančni model financiranja ortodontskega zdravljenja.in učinkovitost ortodontskega zdravljenja pa moramo preveritiz objektivnimi kazalci kakovosti.Financiranje in kakovost ortodontskegazdravljenjaVlade evropskih držav si prizadevajo zagotoviti enako dostopnostdo zdravstvenega varstva za vse prebivalce. Da bi to dosegli,morajo pazljivo spremljati in nadzirati izdatke in uporabosredstev za zdravstveno varstvo. Ortodontsko zdravljenje jepraviloma dolgotrajno in razmeroma drago. Sredstva, ki so narazpolago, morajo biti razdeljena izvajalcem, hkrati mora bitizagotovljeno kakovostno ortodontsko varstvo.EURO-QUAL-ov model financiranjaortodontskega zdravljenjaProjektni tim EURO-QUAL-a, ki se ukvarja z viri financiranja,zastopa stališče, da bi moralo biti ortodontsko varstvo dostopnopredvsem tistim, ki so potrebni ortodontske obravnave. Da bito zagotovili, je obvezno treba uskladiti ugotovljene potrebes sredstvi, ki so na voljo. Način, kako so razpoložljiva sredstvarazdeljena, ne vpliva la na obseg zagotovljenega varstva, ampaktudi na kakovost. Posebno v državah, kjer je zdravstveno varstvofinancirano pretežno iz javnih sredstev, morajo biti le-ta razumnorazdeljena.Posledica kontrole nad izdatki se skoraj vedo izraža kot omejevanjevišine pokritja in tipa zagotovljene obravnave. Tako se jepri nas v preteklosti razmišljalo celo o tem, da bi bilo iz javnihsredstev financirano le zdravljenje s snemnimi ortodontskimiaparati. Na srečo se ta »ideja« ni uresničila.Z vidika razpoložljivih sredstev je primarni cilj uravnoteženjepotreb in dostopnosti do ortodontskega varstva. Stališče EURO-QUAL-a je, da je najbolj ustrezen način financiranja kombinacijasredstev iz državnega proračuna (obveznega zdravstvenegazavarovanja) in svobodnega trga (osebna sredstva ali zasebnazavarovalnica). Tabela 1 prikazuje tri nivoje potreb za ortodontskozdravljenje v kombinaciji z možnimi viri financiranja.60 Revija ISIS - December 2011Kot je razvidno iz tabele 2, sona drugem nivoju financiranjavključena tako zasebna kot javnasredstva, zato moramo za ugotavljanjepotreb uporabiti objektivnekriterije, ki jih imenujemo indekse(Richmond in sod., 1995; Danielsin Richmond, 2000; Connsin sod., 1986; Ovsenik in sod.,2006, Ovsenik in Farčnik, 2007).EURO-QUAL-ov model omogočana drugem nivoju uravnavanjefinanciranja glede na potrebe zaortodontsko zdravljenje in razpoložljivasredstva (tabela 2). Pri temmodelu financiranja prestavljajoštevilke I, II in III tri ločene nivojedoločenih potreb za ortodontsko zdravljenje. Ker so meje mednivoji odvisne od obsega razpoložljivih sredstev, razdeljenihmed nivoji, jih odreja država v skladu z zdravstveno politiko infinančnimi možnostmi družbe (Njio in sod., 2001). Pri ugotavljanju»realnih potreb« igrajo vlogo tudi socialni normativi inestetski standardi. Končno morajo biti realne potrebe uravnoteženez razpoložljivimi sredstvi in strokovnimi kadri.S takim načinom financiranja ortodontskega zdravljenja bi: zagotovilibrezplačno zdravljenje najtežjih nepravilnosti po načelusolidarnosti, povečali odgovornost in interes za lastno zdravje,racionalizirali porabo sredstev za ortodontsko zdravljenje inskrajšali ali celo odpravili čakalne dobe (Ovsenik in Farčnik,2006).Financiranje ortodontskegazdravljenja v SlovenijiV Sloveniji je politika desetletja dolgo lagala in zavajala ljudi.Vedno večje neskladje med deklarirano »pravico«, da je ortodontskozdravljenje brezplačno, in med možnostjo, da se željein zahteve pacientov uresničijo, je privedlo do nerazumljivodolgih čakalnih dob in upravičenega negodovanja prebivalstva.Politika je to ob pomoči nekaterih medijev spretno prevalilana pleča ortodontov. Stroka je zaman opozarjala, da bi bilo potrebnonameniti za zadovoljitev vseh želja znatno več finančnihsredstev in kadrovsko okrepiti ortodontsko službo. Vendarle jesprememba družbenega sistema po osamosvojitvi omogočila, dase je pričelo razmišljati o spremembi financiranja ortodontskegazdravljenja. Zdravstvena politika pri tem ni sledila predloguEURO-QUAL-a, ampak je ubrala svojo pot. Slovenska ortodontijaže dolgo razpolaga z metodologijo, ki je plod domačegaznanja in omogoča razvrstitev čeljustnih in zobnih nepravilnostiglede na njihov obseg v štiri kategorije težavnosti: lahke, srednjetežke, težke in zelo težke (Ovsenik in sod., 2007).Zdravstvena politika (ZZZS) je uporabila to metodologijo tako,da je lahke nepravilnosti izločila iz sistema obveznega zdravstvenegazavarovanja. Z drugimi besedami, če želi pacient z

MedicinaSlika 2: Pacientka T. L., starost 13 let (Malinger, 2009). Intraoralnefotografije prikazujejo nepravilnosti zob, nepravilnosti v zobnem lokuin med zobnima lokoma. Oceno morfoloških znakov nepravilnosti zmeritvami na študijskem modelu prikazuje obrazec 1. Obseg morfološkihznakov je 48 točk, obseg funkcionalnih znakov 66 točk, vrednostindeksa EF je 103 točke, kar pomeni, da ima pacientka nepravilnost IV.stopnje oz. zelo težko nepravilnost (obrazec 1).Slika 2a: Fotografije obraza.Slika 2b: Intraoralne fotografije.lahko nepravilnostjo le-to odpraviti, si mora zdravljenjeplačati sam. V prihodnosti bomo videli, kolikota ukrep zadošča, da bi čakalne vrste povsem odpravili.Opažamo pa, da se v medijih problem čakalnih vrstpojavlja vse redkeje. K temu je najbrž pripomoglomočno povečano število ortodontov v zadnjih letih.Triaža ortodontskih pacientovglede na financiranjeortodontskega zdravljenjaZ uvedbo novega načina financiranja ortodontskegazdravljenja je postala zelo pomembna natančna presojamed lahkimi in srednje težkimi nepravilnostmi, karnarekuje triažo ortodontskih pacientov (Primožič inOvsenik, 2007).Na splošno pomeni triaža razvrščanje bolnikov gledena vrsto ali težo bolezni (nepravilnosti) v skupine gledena nujnost obravnave (Primožič, 2006). V našemprimeru pomeni triaža razvrstitev na tiste, ki imajoglede na pravila ZZZS pravico do ortodontskegazdravljenja, in one, ki te pravice nimajo. Za izvajanjete naloge potrebujemo objektiven in natančeninstrument. Za razvrstitev nepravilnosti glede nanjihov obseg oziroma težo poznamo vrsto bolj alimanj objektivnih indeksov, med katerimi so najboljpoznani: Indeks estetskega videza zob (Conns in sod.,1986; Dental Aesthetic Index, DAI), Indeks potrebepo ortodontskem zdravljenju (Richmond in sod.,1995; Index of Orthodontic Treatment Need, IOTN),Kompleksni indeks potreb za ortodontsko zdravljenje(Daniels in Richmond, 2000; Index of Complexityand Need, ICON) in Eismann-Farčnikov indeks(Ovsenik in sod., 2007; Ovsenik in Primožič, 2007).V Sloveniji uporabljamo Eismann-Farčnikov (EF)indeks. Ne le da povsem ustreza zahtevam, kot soobjektivnost, zanesljivost, ponovljivost, enostavnost inprijaznost za pacienta (Ovsenik, 2005; Ovsenik in sod.,2007; Primožič in Ovsenik, 2006; Ovsenik in Primožič,2007), indeks je mogoče uporabiti tudi v epidemiološkihštudijah (Ovsenik in sod., 2007; Ovsenik in Primožič,2007). Indeks ima pred drugimi pomembne prednosti:1. primeren je za uporabo v vseh razvojnih obdobjihzobovja,2. poleg morfoloških znakov nepravilnosti je mogočez njim ugotavljati in ovrednotiti tudi funkcionalneodklone orofacialnega področja,3. je zanesljiv in veljaven kazalnik kakovosti, ker jez njim mogoče objektivno ugotoviti uspešnost inučinkovitost ortodontskega zdravljenja, zato imadva dela: morfološki in funkcionalni (slika 2).Revija ISIS - December 201161

MedicinaDOGOVOR O ORTODONTSKEM ZDRAVLJENJUPriloga II k obrazcu ZZZS “ORTODONTSKO ZDRAVLJENJE” (ORT/01)priimek in ime: T. L. evid. ort. št.: 007Predlagani načrt ortodontskega zdravljenja je bil soglasno sprejet na osnovi splošne informacije o ortodontiji in njenih posebnostihter razgovora o pozitivnih učinkih in tveganjih povezanih z ortodontskim zdravljenjem.EF INDEKSMORFOLOŠKI ZNAKI število točk FUNKCIONALNI ZNAKI število točk1. tesno stanje sekalcev 1 1. nepravilno dihanje 182. vrzeli sekalcev 1 2. nepravilno požiranje 123. tesno stanje podočnikov, ličnikov in kočnikov 3. nepravilno zvečenje 204. vrzeli podočnikov, ličnikov in kočnikov 4. razvade 55. distopija podočnikov 5. motena izreka /6. rotacija sekalcev in podočnika 6 SKUPAJ 557. nagib vzdolžne osi zoba 48. incizalni previs VREDNOST OKLUZIJSKEGA INDEKSA EF: 1039. globoki griz s travmatizacijo sluznice10. odprti griz sekalcev in podočnikov 2111. odprti griz ličnikov in kočnikov12. sagitalna stopnica stopnje težavnosti13. križni griz sekalcev in podočnikov 13 točke stopnja14. sagitalna okluzija podočnikov, ličnikov in kočnikov 66 zelo težka18. manjkajoči stalni zobjeSKUPAJ 48metode zdravljenja:retencija:predviden čas zdravljenja:okvirni stroški:CILJ ZDRAVLJENJAPred pričetkom aktivnega ortodontskega zdravljenja: vzpostavitev brezhibne ustne higieneMiofunkcijske vajeNesnemni ortodontski aparat, tehnika ravnega loka sistem Roth .022Usklajevanje medčeljustničnih odnosov z medčeljustnimi elastičnimi tegiRedukcija meziodistalnih širin zob spodnjega interkaninega sektorjaŽična retencijska lokaZgornja retencijska plošča36 mesecev1280 točkzdravnik: ____________________________________ pacient (starši): ___________________________________datum, _______________________27.10.2011Obrazec 1: Dogovor o ortodontskem zdravljenju.Vrednost morfološkega dela indeksa dobimo z merjenjemdisgnatih znakov na študijskem modelu. Izmerjene vrednosti(v mm ali stopinjah) pretvorimo s pomočjo posebne ocenitvenetabele v ekvivalentne točke. Seštevek točk vseh disgnatihznakov pove številčno vrednost morfološkega dela indeksa.Funkcionalni del indeksa dobimo iz anamneze (podatki orazvadah) ter z opazovanjem in ugotavljanjem funkcionalnihodklonov orofacialnega področja(dihanje, požiranje, grizenje), ki soprav tako ovrednoteni z določenimiekvivalentnimi točkami. Vsotamorfološkega in funkcionalnegadela indeksa predstavlja numeričniobseg nepravilnosti. Gledena število doseženih točk razvrstimonepravilnosti v štiri stopnjetežavnosti: lahke, srednje, težke inzelo težke (obrazec 1). UporaboEF-indeksa lahko najbolj enostavnorazložimo z opisom primerapacienta (slika 2).Po pravilih ZZZS ima pravico doortodontskega zdravljenja pacient,katerega obseg nepravilnosti znašanajmanj 16 točk po EF-indeksu(Pravice in obveznosti v okviru ortodontskegazdravljenja, Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije,2006).Z vidika ekonomičnosti bi bilonajbolj smiselno, da prvo triažopacientov opravi napotni zobozdravnik,ki je praviloma specialistotroškega in preventivnega zobozdravstvaali šolski zobozdravnik.To lahko opravi s pomočjo EFOindeksa(Eisman-Farčnik-Ovsenikindeks), za katerega študijskimodel ni potreben (Ovsenikin sod., 2005; Ovsenik in sod.,2005; Ovsenik in Farčnik, 2006).Z indeksom EFO ugotavljamoin izmerimo morfološke znakenepravilnosti v pacientovih ustih(slika 3), funkcionalne odklone paugotavljamo na isti način kot priEF-indeksu (Ovsenik in Farčnik,2005). V primerih, ko zobozdravnikomahuje, v katero kategorijobi uvrstil pacienta, je najbolje,če odločitev prepusti ortodontu.Sploh bi morali okrepiti sodelovanjetudi z vidika izvajanjainterceptivnih posegov, le-te bi po posvetu z ortodontom lahkouspešno opravljal napotni zobozdravnik. S sodelovanjem medortodontom in zobozdravnikom bi lahko izboljšali kakovost inracionalizirali stroške ortodontske obravnave (Farčnik, 2003;Farčnik in sod., 2003; Ovsenik in Farčnik, 2006).62 Revija ISIS - December 2011

MedicinaSlika 3: Intraoralno merjenje morfoloških znakov malokluzijepo EFO-indeksu.Prednosti za ortodontskoobravnavoS tem, da ima pacient zaradi obsega nepravilnosti, ki presega15 točk po EF-indeksu, pravico do ortodontskega zdravljenjapo pravilih ZZZS, še ne pomeni, da moramo z zdravljenjemtudi takoj pričeti. Po pravilih EURO-QUAL-a so shize, težkeprirojene ali pridobljene nepravilnosti absolutno potrebnezdravljenja in jih moramo obravnavati prednostno. Slovenskaortodontska stroka je izdelala še nekoliko natančnejši seznamnepravilnosti, ki zahtevajo prednostno obravnavo (Farčnik insod., 2001).Nepravilnosti, ki jih obravnavamo prednostno:• shize,• težke prirojene nepravilnosti orofacialnega področja,• dedno disponirana progenija v mlečnem zobovju,• enostranski funkcionalni križni griz.Zadnji dve nepravilnosti obravnavamo prednostno, kar se dazgodaj, zato da preprečimo nastanek zelo težke nepravilnosti,katere zdravljenje je v stalnem zobovju izredno zahtevno, drago,velikokrat je potrebna tudi pomoč čeljustnega kirurga.Za vse druge nepravilnosti velja, da moramo za pričetek zdravljenjaizbrati najbolj primeren čas. Pri tem sta nam osnovnivodili diagnoza in načrt zdravljenja (Farčnik in sod., 2006).Upoštevati moramo ne le razvojna obdobja zobovja, ampaktudi obdobje rasti in razvoja osebe, ki naj bi postala naš pacient(Farčnik in sod., 2001; Baccetti in sod., 2002; Primožič, 2010).Aktivno ortodontsko zdravljenje naj bi bilo uspešno zaključenov najkrajšem možnem času in s primerno retencijo zagotovljendolgoročno stabilen rezultat. Zdravljenje, pričeto v neprimernemčasu, velikokrat po nepotrebnem traja predolgo. Včasihje bolje načrtovati zdravljenje v dveh krajših fazah, kot pa veni pretirano dolgi, s katero naredimo slabo uslugo pacientu,plačniku in tudi sebi. Vsekakor je odločitev, kdaj bo v posameznemprimeru začel z zdravljenjem, v pristojnosti ortodonta(Ovsenik in Farčnik, 2006).Vloga organizacij in institucijpri zagotavljanju kakovostnegaortodontskega varstvaVes čas našega sodelovanja v projektu EURO-QUAL smoobveščali stroko in politiko o stanju in napredovanju projekta zdopisi, poročili, na strokovnih sestankih in z osebnimi stiki.Že leta 1994 je tedanji minister za zdravje Božidar Voljč sprejelvoditeljico projekta EURO-QUAL, profesorico Birte Prahl-Andersen, kar je veljalo kot priznanje Sloveniji v projektu(Farčnik, 1995; 1996; 2003). Na konferenci projektnega tima»Financial resourses« 1996 (Farčnik, 1996) je na Bledu zzanimivim prispevkom o ustroju in financiranju zdravstvenegasistema v Sloveniji sodeloval pomočnik direktorja ZZZSMartin Toth, ki je tudi v največji meri zaslužen, da se je leta2007 zgodila revolucionarna sprememba v financiranju ortodontskegazdravljenja s tem, ko obravnave lahkih ortodontskihnepravilnosti ZZZS ne financira več. Kolegij za ortodontijo priZdravniški zbornici Slovenije, ki so ga iz nerazumljivih razlogovžal ukinili, je dal vrsto koristnih pripomb pri dokončnemoblikovanju EF- in EFO-indeksa. K uvajanju kakovosti v ortodontijije pomembno prispevala Katedra za čeljustno in zobnoortopedijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je v dodiplomskištudij dentalne medicine uvedla teoretično in praktično objektivnoocenjevanje obsega čeljustnih in zobnih nepravilnosti(Farčnik in sod., 2006; Ovsenik in Primožič, 2011). Tako bodoprihodnje generacije zobozdravnikov lahko napotile pacientek ortodontu ne le z okvirno diagnozo, ampak tudi z objektivnougotovljenim obsegom nepravilnosti.Na prvi pogled bi lahko rekli, da imamo še kar prijetno okoljeza razvijanje kakovostnega ortodontskega varstva. Kako kakovostnoje v resnici, ne ve nihče. V načelu kakovost ortodontskegazdravljenja ne bi smela biti odvisna od načina financiranja.Kontrolo kakovosti opravlja za vsakega pacienta le njegovortodont, medtem ko države (ZZZS) kakovost ortodontskegazdravljenja, vsaj zaenkrat, ne zanima. Zanjo je pomembna lekoličina, to je izpolnjen delovni normativ. Koristno bi bilo,če bi imel zavod strokovnjaka, ki bi se ukvarjal s kakovostjov ortodontiji na državnem nivoju. V naših prizadevanjih zaobjektivno merjenje obsega nepravilnosti nas je podpiral tudiminister za zdravje Dorjan Marušič, takrat še v vlogi državnegasekretarja. Pričakoval je seveda skrajšanje čakalnih dob, kar se jetudi zgodilo. Glede na povedano lahko zaključimo, da imamov glavnem vse pogoje za izboljšanje kakovosti ortodontskegavarstva. Imamo tudi stabilnega plačnika ortodontskega varstva(ZZZS), ki namenja sredstva za ortodontsko zdravljenje tistim,ki so tega potrebni. Predvsem pa imamo pretežno vrhunskoizobražen ortodontski kader. Poleg Norveške smo edina državaRevija ISIS - December 201163

Medicinana svetu, kjer opravljajo ortodontsko dejavnost v okviru javnegazdravstva le specialisti ortodonti.Literatura:1. Baccetti T, Franchi L, McNamara JA Jr. An improved version of thecervical vertebral maturation (CVM) method for the assessment ofmandibular growth. Angle Orthod. 2002; 72: 316–23. Conns CN, JennyJ, Kohout FJ. The dental aesthetic index. College Dentistry, Universityof Iowa, Iowa City, USA 1986.2. Daniels C, Richmond S. The development of the index of complexity,outcome and need (ICON). J Orthod 2002; 27 (2): 149–62.3. Farčnik F. EURO-QUAL. Isis, Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana,1995: 2; 38–39.4. Farčnik F. Evropski specialistični izpit iz ortodontije Isis , Zdravniškazbornica Slovenije, Ljubljana 1995; 10: 65–66.5. Farčnik F. Euro-Qual and Slovenian orthodontics. V: Autumn meetingin Slovenia and Austria: Ljubljana, Bled, Klagenfurt, October, 1–4,1996. Ljubljana.6. Farčnik F. Perspektive slovenske ortodontije in program kakovostnegaortodontskega varstva v Evropi – EURO-QUAL. V: Zbornik: Strokovnadoktrina Stomatološke klinike. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenihdelavcev Slovenije, 1997.7. Farčnik F, Ovsenik M, Drevenšek M. Prednosti za ortodontskozdravljenje glede na razvojna obdobja denticije: doktrinarna stališča. V:3. Rantov dan: IV. predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana, 17. marec2001. Ljubljana: Katedra za čeljustnio in zobno ortopedijo, Slovenskoortodontsko društvo, 2001.8. Farčnik F, Ovsenik M, Drevešek M, Zupančič S. Čakalna doba v ortodontiji– problematika in možnosti razreševanja. V: Zbornik: Strokovnadoktrina stomatološke klinike. Rogaška Slatina: Društvo zobozdravstvenihdelavcev Slovenije, 2003.9. Farčnik F. Čakalne dobe v ortodontiji – vzroki in možnosti za odpravo.Isis, Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana, 2003; 7: 36–37.10. Farčnik F. Slovenski ortodonti – smo na pravi poti? V: Farčnik F,Drevenšek M (ur.). Slovensko ortodontsko društvo – 10 let. Slovenskoortodontsko društvo: 10 let: zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovenskoortodontsko društvo, 2004: 30–31.11. Farčnik F, Ovsenik M, Drevenšek M, Zupančič S, Volk J. Klinična diagnostikav čeljustni in zobni ortopediji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, 2005.12. Farčnik F. Osnovna informacija o ortodontskem zdravljenju. ZavodOrthos, Slovensko ortodontsko društvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje,Ljubljana 2006.13. Malinger M. Diagnostika in zdravljenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti(Spec. delo). Ljubljana, 2010.14. Njio BJ, Stenvik A, Ireland RS, Prahl-Andersen B. V: Njio BJ, StenvikA, Ireland RS, Prahl - Andersen B. (Eds.). European OrthodonticSociety Manual. IOS Press, Amsterdam, Netherlands, 1999.15. Njio BJ, Stenvik A, Ireland RS, Prahl-Andersen B. V: Njio BJ, StenvikA, Ireland RS, Prahl - Andersen B. (Eds.). European OrthodonticSociety Manual. IOS Press, Amsterdam, Netherlands, 2001.16. Njio BJ, Stenvik A, Ireland RS, Prahl-Andersen B. V: Njio BJ, StenvikA, Ireland RS, Prahl - Andersen B. (Eds.). European OrthodonticSociety Manual. IOS Press, Amsterdam, Netherlands, 2002.17. Ovsenik M. Zanesljivost intraoralnega vrednotenja zobnih in čeljustnihnepravilnosti in določitev okluzijskega indeksa pri štirinajstletnikih =Intraoral assessment of malocclusion in fourteen-year-old children.Zobozdrav. vestn., 2005; 3/5: 287–93.18. Ovsenik M, Farčnik F, Korpar M. EF-indeks za obdobje mlečne denticije.Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobnoortopedijo, 2005.19. Ovsenik M, Farčnik F, Volk J, Krišelj A. Ugotavljanje obsega in stopnjetežavnosti zobnih in čeljustnih nepravilnosti s pomočjo EFO-indeksa.Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo,2005.20. Ovsenik M, Farčnik F. EFO-indeks. Ljubljana: Medicinska fakulteta,Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, 2005.21. Ovsenik M, Farčnik F. Ugotavljanje obsega in stopnje težavnosti zobnihin čeljustnih nepravilnosti s pomočjo indeksa EFO pri otrocih, napotenihna ortodontsko. Zobozdrav Vestn 2006; 4–5: 159–163.22. Ovsenik M, Farčnik F, Korpar M, Verdenik I. Follow-up study of functionaland morphological malocclusion trait changes from 3 to 12 yearsof age. Europ J Orthod 2007; 5: 523–9.23. Ovsenik M, Farčnik F, Korpar M. Priročnik za uporabo EF-indeksa.Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo,2007.24. Ovsenik M, Farčnik F, Verdenik I. Intra- and inter-examiner reliabilityof intraoral malocclusion assessment. Eur J Orthod 2007; 1: 88–94.25. Ovsenik M, Primožič J. Evaluation of 3 occlusal indexes: Eismann index,Eismann-Farčnik index, and index of orthodontic teratment need.Am J Orthod Dentofacial Orthop, 2007; 4: 496–503.26. Ovsenik M. Assessment of malocclusion in the permanent dentition :reliability of the intraoral measurements. Eur J Orthod 2007: 29; 654–9.27. Prahl - Andersen B. V: Heege G (ed.).Towards a Quality System forEuropean Orthodontic Professionals. The EURO-QUAL/PECO,BIOMED 1 Programme, Amsterdam, 1993–1996.28. Primožič J. Primerjava Eismannovega indeksa, Eismann-Farčnikovegaindeksa in indeksa potrebe po ortodontski obravnavi, (Prešernovanaloga). Ljubljana: 2003.29. Primožič J, Ovsenik M. Veljavnost, zanesljivost in zamudnost vrednotenjamalokluzije z Eismann-Farčnikovim (EF) indeksom. Med Razgl2006; 357-62.30. Primožič J. Uporabnost okluzijskih indeksov pri triaži pacientov vzobozdravstveni ordinaciji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta, 2006.31. Primožič J, Ovsenik M. Primerjava učinkovitosti ugotavljanja težavnostnestopnje malokluzije z indeksom EFO in indeksom IOTN.Zobozdrav Vestn 2007; 4/5: 142-6.32. Primožič J. Triaža pacientov in načrtovanje čeljustnoortopedskihposegov glede na razvojno obdobje. V: Primožič J. (ur.): Interceptivnaobravnava ortodontskih pacientov, Medicinska fakulteta, Ljubljana2011.33. Richmond S, O‘ Brien KD, Buchanan I, Burden D. Uvod v okluzijskeindekse. Ljubljana: Slovensko ortodontsko društvo, 1995. M. Ovsenikprevod in priredba.34. Uradni list RS Slovenije: Pravice in obveznosti v okviru ortodontskegazdravljenja, Zavod za zdravstveno zavarovanje ZZS, UL št. 86/11. 8.2006, str. 9309.64 Revija ISIS - December 2011

Dodajalne tehnologije –tehnologije prihodnosti tudiv stomatologiji in mediciniTjaša Zupančič Hartner, Gorazd Sajko, Zoran Vulićević, Ivan Anžel, Igor DrstvenšekHiter razvoj, novi materiali, nove tehnologije, nova spoznanja.In kam kažejo razvojne smernice na tehnološkem področjuizdelave protetičnih konstrukcij?Nove tehnologije, ki temeljijo na principu dodajanja materialav proces, t.i. dodajalne tehnologije – Additive Manufacturing(AM), omogočajo izdelavo izdelka v eni stopnji, ob popolnemnadzoru kakovosti materiala/končnega izdelka. Trdimo lahko,da te tehnologije predstavljajo novo paradigmo v proizvodnihsistemih in odpirajo nove možnosti tudi na področju stomatologijein medicine.Dodajalne tehnologije se danes na trgu manifestirajo v oblikitako imenovanih trirazsežnih tiskalnikov oz. 3D-printerjev. Znjimi je mogoče »natisniti« trirazsežen izdelek/3D-model (slika1b), ki je predhodno zmodeliran v računalniškem okolju (CAD)(slika 1a), podobno kot uporabnik programa za oblikovanjebesedil natisne svoj spis.Bistvena razlika med novimi dodajalnimi tehnologijami inkonvencionalnimi metodami (litje in rezkanje) je v tehnološkempostopku, ki se začne z idejo, izdelavo načrta, načrtovanjemizdelave in konča z izdelavo prototipa oz. končnega izdelka.Tehnološki postopki konvencionalnih metod temeljijo na odrezovanjuin preoblikovanju materiala, pri čemer je čas od idejedo izdelka bistveno daljši, predvsem na račun pripravno-zaključnihčasov, ki obsegajo načrtovanje tehnološkega postopkain poobdelavo izdelka. Poraba materiala je pri konvencionalnihpostopkih bistveno večja zaradi tehnoloških ostankov (odpada),višji so stroški porabe energije, obdelovalnih sredstev in večje možnosti napak v procesu dela. Te so še posebej prisotnepri postopkih litja kovin, ki so že po naravi težko obvladljivi1a1bSlika 1: Razvoj izdelka od 3D-modela do končnega izdelka.1a: 3D-model. 1b: Natisnjen 3D-izdelek.Medicinain zahtevajo predvsem uporabniško spretnost, pridobljeno zizkušnjami, ki so odvisne tako od sprememb materiala kotopreme. Poleg tega je litje nekaterih, zelo reaktivnih materialov(Ti, Mg) in nekaterih visoko legiranih zlitin tako zahtevno, dazanje v zobotehnični praksi prevladuje mnenje, da niso ali pa soizredno slabo livne.Edinstvena lastnost dodajalnih tehnologij je v njihovi neodvisnostiod geometrijske oblike, saj je z njimi mogoče izdelatikakršenkoli izdelek (celo sestavljen izdelek ali delujoč mehanizem),in to v enem samem postopku. To omogoča neomejenemožnosti oblikovanja in vizualizacije novih idej, s tem pa hitrejšiprodor individualiziranih, po meri narejenih izdelkov. Pri temje popolnoma vseeno, za kakšen izdelek gre oz. kakšen je njegovnamen, funkcija. Izdelamo lahko študijski model za načrtovanjeoperacije, sanjski prototip avtomobila, prstan, skodelico ali lučza domačo dnevno sobo.Pomembno pa je, da vemo, da to ni tehnologija, ki bi izdelovalale naše edinstvene prototipe za osebno, splošno rabo ali industrijskeprototipe. Ta tehnologija zaradi svojega kontroliranegaprocesa omogoča mnogo več. Z njo lahko izdelamo individualnivsadek (implantat) oz. nadomestimo trdo človeško tkivo(kost), ki so ga odstranili ali manjka zaradi bolezni, poškodbeali anomalije v fazi razvoja organizma. Z izdelavo individualnegačloveškega vsadka lahko bistveno skrajšamo operativni inpooperativni čas ter tako omogočimo pacientom, da je njihovihpooperativnih težav čim manj in se lahko po operaciji čimhitreje vrnejo v način življenja pred težavami oz. operacijo. S totehnologijo smo v preteklih letih opravili pionirsko pot v evropskemin tudi svetovnem merilu (slika 2). Poleg individualnihvsadkov smo izdelali tudi medicinske šablone za pomoč kirurgompri operacijah in komunikacijske modele, s katerimi lahkokirurgi natančno načrtujejo potek operacije oz. med operacijos pomočjo medicinskih šablon natančno določijo lego/položajvsadka. Posledično je čas operacij krajši, možnost zapletov medoperacijo in po operaciji pa bistveno manjša.Od načrtovanja do izdelave zobnoprotetičnekonstrukcije s tehnologijoSLM (Selective Laser Melting)Poznavanje vseh prej naštetih posebnosti, predvsem pa tehnološkihprednosti dodajalnih tehnologij lahko v začetku zagotovile interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Zato je zelopomembno dobro sodelovanje vseh timskih sodelavcev. PrehodRevija ISIS - December 201165

Medicina2a2cSlika 2: Od načrtovanja vsadka do kontrole prileganja vsadkapri pacientu.2a: CAD-model. 2b: Izdelava vsadka s SLM-tehnologijo. 2c:Kontrola prileganja vsadka.Slika 3: CAD-model zobne konstrukcije (CAD-model soizdelali v Zobotehničnem laboratoriju Križnar).Slika 4: Zobna konstrukcija,izdelana s tehnologijo SLM.2bSlika 5. Prikaz klasičnetežave pri postopku litjaprotetičnih konstrukcij.na SLM-tehnologijo zahteva od vseh sodelujočih v procesunačrtovanja in izdelave protetičnih konstrukcij spremembe vrazmišljanju in načinu dela.Nova tehnologija pomeni velik preskok iz tradicionalnega dela(klasično načrtovanje, modeliranje v vosku ter litje) v nov sodobnipristop, od načrtovanja do izdelave protetične konstrukcije.Na tej poti je nekaj ovir povezanih z učenjem in prilagajanjemnovi tehnologiji, ki zahteva usvajanje skeniranja modelovter trirazsežnega, računalniško podprtega modeliranja (CAD)(slika 3) na strani zobotehnikov ter intraoralnega skeniranja nastrani stomatologov.V sklopu raziskav in razvoja uporabe dodajalnih tehnologij vstomatološki praksi smo s tehnologijo selektivnega laserskegataljenja (SLM) izdelali nekaj statusno različnih fiksnih zobnihnadomestkov (slika 4), ki so po končni obdelavi (nanosu porcelana)izpolnjevali vse zahtevane lastnosti fiksnega protetičneganadomestka (mehanske lastnosti, kemijske lastnosti, biokompatibilnostmateriala, barva itd).Kot kažejo naši rezultati in glede na svetovne smernice (1, 2)ter hiter razvoj intraoralnih skenerjev, lahko zagotovimo, da boselektivno lasersko taljenje v naslednjih 5 do 10 letih postalostandardna tehnologija tudi v stomatološki praksi, za izdelavofiksnih in snemnih zobnih nadomestkov.Bistvene prednosti dodajalnih tehnologij pred klasičnimi priizdelavi protetičnih konstrukcij:• natančnost izdelka,• hitra izdelava individualnih, pacientu prilagojenih konstrukcij,• majhna poraba materiala,• fiksni in snemni protetični nadomestki so lahko tudi iztitanove zlitine, kar pomeni odlično kompatibilnost medmateriali,• zagotovljena je 100-odstotna sledljivost materiala,• biokompatibilnost materiala,• hrapavost površine (določimo jo v tehnološki fazi načrtovanja),• ni napak, do katerih pride v tehnološki fazi litja in so najpogostejšivzrok težav nekakovostno izdelanih zobnih nadomestkovin slabe volje zobnih tehnikov in stomatologov (slika5).Danes v proizvodnji protetičnih kostrukcij še vedno prevladujejopostopki litja kovin in rezkanja keramičnih konstrukcij. Se pazaradi svojih prednosti komercialno vse bolj uveljavljajo dodajalnetehnologije, predvsem selektivno lasersko taljenje SLM. Tapostopek ponuja že nekaj večjih laboratorijev v tujini, ki nudijostoritve tudi zunanjim naročnikom, preko svetovnega spleta. Žalso zaradi oddaljenosti njihove storitve relativno drage, tehnologijapa predraga, da bi si jo naši zobotehniki sami privoščili. Če k temudodamo še relativno visoko stopnjo udobja in običajnega odporado novotarij, dobimo zobotehnično storitev, ki še vedno temelji natehnologijah, poznanih že pred 4500 leti (litje), ki zaradi enostavnostitemelji na zlitinah z visoko vsebnostjo elementov z dobrolivnostjo, med katerimi prednjači nikelj, kljub svojim dobro znanim66 Revija ISIS - December 2011

Medicinaalergenim lastnostim, zaradi katerih ga je svetovna trgovinskazbornica prepovedala v izdelkih za osebno rabo (nakit).Literatura:1. Averyanova, Maria (2011) Manufacture of Co-Cr dental crowns andbridges by selective laser Melting technology: Virtual and PhysicalPrototyping 6(3).2. Azari, Abbas (2009) The evolution of rapid prototyping in dentistry: areview. Rapid Prototyping Journal 15(3).3. Internetna stran mreže za hitro izdelavo prototipov RAPIMAN [svetovnisplet] dostopno na http://www.rapiman.net/index.php .4. Drstvenšek Igor (2004) Slojevite tehnologije/Layered Technologies.Slovenija, Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2004.Simpozij o estetiki v zobozdravstvuVito VrbičDunaj ima ob Donavi sodoben kongresni center ameriškegatipa, obdan z mnogimi hoteli. V njem je 11. in 12. novembra2011 potekal simpozij o estetiki v zobozdravstvu, ki ga jetretje leto zapored organiziral proizvajalec dentalnega materialaIvoclar Vivadent iz Liechtensteina za zobozdravnikesrednje in vzhodne Evrope.Na odprtju so med drugim omenili tudi dve številki: da nas jezbranih 1.200 obiskovalcev in da je med njimi 10 odstotkovvseh slovenskih zobozdravnikov.Med predavatelje so povabili univerzitetne profesorje iz Avstrije,Nemčije, Švice, Italije, Belgije, Brazilije in Španije. Predavanjaso bila dobra in praktična, niso pa bila vrhunska. Pri predavanjihvečinoma niso obravnavali osnovnih načel in tehnik,temveč so prikazali rešitve njihovih sprotnih primerov, torej ponačelu »iz prakse za prakso«. Le redki so izhajali iz večletnegaopazovanja, navadno brez statistične obdelave, večkrat pa sonavajali ustrezno literaturo. Prvi dan smo sledili 30-minutnimpredstavitvam, drugi dan pa bolj kompleksnim 60-minutnim,kar me spominja na čim bolj pogoste primere na naših simpozijih,ko nekateri, predvsem tuji predavatelji izsiljujejo enourna alipa še daljša predavanja.Obravnavana tematika se je nanašala predvsem na:• estetsko oblikovanje manjših defektov zob s kompoziti,• rekonstrukcijo večjih defektov kron in zobnih anomalij skompoziti ali s keramiko,• obravnavo vsadkov.Predavatelji so posvečali posebno pozornost estetiki interkaninegasektorja:• obliki, velikosti in prosojnosti sekalcev, njihovi kontaktniploskvi oz. njeni vertikalni dimenziji (višini),• videzu teh zob pri rahlo razprtih ustnicah ter pri manjšemali večjem nasmehu,• individualnosti, s tem da se zadrži pacientova prejšnja situacija(90 odstotkov naj bi jih zahtevalo, da se ne spremeninjihov prejšnji videz),• načinu zmanjšanja (deloma ali v celoti) obstoječih diastem,• barvni doslednosti in primerni uporabi dentinskega in skleninskegamateriala,• makro (grebeni, izbokline in vdolbine) in mikro (perikimacije)videzu oz. modeliranju labialnih površin.Pri praktičnih navodilih restavracije celotnih kron s kompozitiso pokazali praktične prijeme pri namestitvi matric v horizontalniin vertikalni smeri ali pa kar uporabo terapevtovega prstapri oblikovanju lingvalne stene bodoče zobne krone.Nadalje so obravnavali CAD-CAM-tehnologijo pri restavracijizob in nove estetske zmožnosti pri izdelavi restavracij iz polnekeramike.V predavanjih o vsadkih niso obravnavali osnovnih načel intehnik, temveč so reševali sprotne primere in pri tem opozarjalina tanjšo kostno maso na labialni in bukalni strani alveole, prinačrtovanju so upoštevali, kje bo kasnejši dingivalni položajvsadka oz. dokončna višina krone, omenjali so stimulacijo papilev medzobnem prostoru. Kazali (in priporočali) so takojšnjovstavitev vsadka po ekstrakciji zoba.Na splošno je bil zaznan poudarek na takojšnji in čimprejšnjirešitvi prikazanih primerov.Izjava o konfliktu interesovPodpisani prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., avtor članka»Simpozij o estetiki v zobozdravstvu«, napisanega za objavo vreviji Isis, izjavljam, da članek ni naročen s strani farmacevtskeindustrije.Oba dneva so potekale tudi vzporedne delavnice.Revija ISIS - December 201167

MedicinaKongres evropskega združenjaza ledvične bolezni in prestižnanagrada slovenskim nefrologomBreda Pečovnik BalonJunija lani je v Münchnu, Nemčija, potekal nefrološki kongrespod okriljem Evropskega združenja za ledvične bolezni, dializo intransplantacijo (ERA-EDTA). Vsakoletno srečanje nefrologov inspecialistov drugih strok je bilo lani združeno z rednim kongresomnemškega nefrološkega društva. Na kongresu, katerega seje udeležilo več kot 8.400 zdravnikov z vsega sveta, so priznanistrokovnjaki pripravili številna predavanja s področij bazične inklinične nefrologije, predstavljeni so bili rezultati nekaterih novejšihraziskav, nekatera nova priporočila in smernice za vodenjein zdravljenje bolnikov z ledvičnimi boleznimi. Pomemben delkongresa so vsako leto predstavitve prispevkov udeležencev, ki jihle-ti predhodno pošljejo v oceno posebej za to izbrani kongresniskupini strokovnjakov. Lani je kongresna komisija pregledala večkot 2.300 prispevkov, izbrala primerne za predstavitev v oblikipredavanja ali plakata in najboljše nagradila.Na omenjenem kongresu so aktivno sodelovali tudi slovenski nefrologi,za svoj prispevek z naslovom Simple cystatin C formula comparedto sophisticated creatinine and cystatin C-based formulas (CKD-EPI) forestimation of glomerular filtration rate, predstavljen v obliki predavanja,pa je doc. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., specialist internist, zaposlen naOddelku za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor,prejel nagrado združenja ERA-EDTA. To je nagrada, ki jo združenjeERA-EDTA vsako leto podeljuje za znanstvene dosežke na področjunefrologije. Ima dve kategoriji: v prvi kongresna komisija nagradepodeli avtorjem prispevkov v konkurenci vseh izbranih prispevkov, vdrugi kategoriji pa nagrade podeli v konkurenci mladih raziskovalcev,avtorjev, mlajših od 40 let.Lanska nagrada je še posebej prestižna, saj je bil omenjeni prispevek izbranv skupino osmih najboljših prispevkov kongresa izmed vseh izbranihprispevkov, kakor tudi v kategoriji prispevkov mladih raziskovalcev.Za dr. Bevca je bila to že četrta nagrada združenja v nizu zadnjih štirihlet. Prvič je nagrado za mladega raziskovalca prejel na 44. kongresuERA-EDTA v Barceloni, Španija, ko je s predavanjempredstavil raziskavo z naslovom Serum cystatin C-basedequations for prediction of glomerular filtration rate inpatients with chronic kidney disease. Meseca maja 2008je v Stockholmu, Švedska, na 45. kongresu ERA-ED-TA prejel nagrado mladega raziskovalca za prispevekz naslovom Simple cystatin C formula compared to serumcreatinine-based equations for estimation of glomerularfiltration rate in patients with diabetes mellitus type 2 andchronic kidney disease, predstavljen v obliki plakata. Tretjičje bil dr. Bevc nagrajen z nagrado za mladega raziskovalcalani v Milanu, Italija, kjer je potekal Svetovni nefrološkikongres, združen z rednim Evropskim nefrološkimkongresom pod okriljem ERA-EDTA in Mednarodnezveze nefrologov (ISN). Na omenjenem kongresu je bilnagrajen za prispevek z naslovom Simple cystatin C formula compared toserum creatinine-based equations for estimation of glomerular filtration ratein elderly patients with chronic kidney disease, predstavljen v obliki plakata.Prejeta priznanja predstavljajo rezultat večletnega dela na področjuoznačevalcev ledvične funkcije. Skupni imenovalec nagradam predstavljarelativno nov označevalec ledvične funkcije, serumski cistatin C, in iznjega izhajajoče formule. Raziskovanja na tem področju so se na pobudoprof. dr. Radovana Hojsa, dr. med., koordinatorja nefroloških dejavnosti,v našem kliničnem centru začela že leta 2001, ko je k sodelovanjupovabil predstojnika Oddelka za laboratorijsko diagnostiko mag. MaksimiljanaGorenjaka, dr. med., in predstojnika Oddelka za nuklearnomedicino asist. Ludvika Puklavca, dr. med. Takrat je bila zastavljena metodologijaraziskovalnega dela, ki je s timskim delom in sodelovanjemvseh mariborskih nefrologov v letih, ki so sledila, botrovala številnimpredstavitvam na kongresih, vabljenim predavanjem, kakor tudi objavamv domačih in tujih revijah (do danes pet člankov objavljenih v literaturi,ki jo indeksira Science Citation Index). Raziskovanje serumskega cistatinaC je bila tudi tema dvema doktorskima disertacijama, ki sta bili uspešnoubranjeni (leta 2007 dr. Tanja Hojs Fabjan »Možganska kap – pomen kroničneledvične bolezni in serumskega cistatina C«, leta 2008 dr. SebastjanBevc »Pomen in vloga serumskega cistatina C in cistatinskih formul za ocenoglomerulne filtracije pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo«.Intenzivno raziskovanje na področju ocenjevanja ledvične funkcije tečein bo teklo tudi v bodoče, saj so mariborski nefrologi trenutno tudinosilci republiškega raziskovalnega projekta Ocena glomerulne filtracije –primerjava in pomen različnih označevalcev.P. S. V času priprave zgornjega prispevka nas je razveselila novica,da je doc. Bevc nagrado za mladega raziskovalca prejel tudi naletošnjem 48. kongresu ERA-EDTA v Pragi, Češka, ko je s predavanjempredstavil raziskavo z naslovom Impact of gender on simplecystatin C eGFR in patients with chronic kidney disease in tako štirimprestižnim nagradam dodal še peto.Z leve proti desni sedijo prof. dr. Breda Pečovnik Balon, doc. dr. RobertEkart, asist. mag. Benjamin Dvoršak, doc. dr. Sebastjan Bevc in prof. dr.Radovan Hojs.68 Revija ISIS - December 2011

MedicinaNOTE – Evropska on-linešola neonatologijeAneta Soltirovska ŠalamonV sklopu Evropskega združenja za neonatologijo, ki deluje vokviru Evropske akademije za pediatrijo, tečejo mednarodniprojekti Leonardo da Vinci, ki spodbujajo vseživljenjskoučenje. Eden od projektov je on-line šola neonatologije»NOTE« (angl. Neonatal Online Traning in Europe), ki jenamenjena dodatnemu izobraževanju mladih specialistov pediatrijein specializantov, ki delajo na področju neonatologije.Izobraževanje, ki je bilo prvič izvedeno pred petimi leti, jetokrat potekalo drugič, in sicer od aprila 2010 do maja 2011.Šole neonatologije smo se tokrat udeležili mladi specialistipediatrije iz Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatričneklinike UKC v Ljubljani in nekaj kolegov iz slovenskihporodnišnic.Izvedba projekta je bila financirana s strani Evropske komisijez glavnim ciljem razviti evropski program podiplomskegaizobraževanja zdravnikov, ki delajo na področju neonatologije.Program je odobril Evropski svet za pediatrijo, izdelali pa soga priznani neonatologi pod vodstvom prof. Mike Halla izuniverze v Southamptonu v Veliki Britaniji. Vrhunsko strokovnoznanje je bilo v programu podprto z zahtevno tehnološkoinfrastrukturo, s spletnimi viri in učinkovitimi računalniškimivmesniki. Učni program je bil razdeljen na štiri tematske sklope– module (neonatalna nevrologija, epidemiologija, nutricionistika,respiracija), od katerih je vsak trajal približno deset tednov.Študentje (na začetku nas je bilo sto petinšestdeset), smo bilivečinoma iz Evrope in smo bili razdeljeni v dvanajst skupin.Vsaka skupina je imela dva mentorja (nekaj mentorjev je bilotudi iz Slovenije), ki sta bila odgovorna za spodbujanje razprav,nadzor in sprotno ocenjevanje dela v skupinah. Najprej smoprejeli učno gradivo, uporaba spleta pa je omogočala interaktivnokomunikacijo, sodelovanje v razpravah in izmenjavo mnenjv zvezi s kliničnimi primeri. Učni načrt, spremljajoče gradivo inrazprava so bili v angleškem jeziku.V prvem tematskem sklopu, ki sta ga sestavila Gorm Greisen,priznani danski neonatolog, profesor pediatrije na Univerzi vKöbenhavnu, in Ludwig Scheckenbach, smo se osredotočilina neonatalno nevrologijo. Obravnavali smo patofiziološkemehanizme, klinično sliko, diagnostične in terapevtske ukrepeter posledice pri hipoksično-ishemični poškodbi možganov inmožganski okvari pri prezgodaj rojenih novorojenčkih. Posebejsmo se posvetili tudi ustreznemu svetovanju staršem.Drugi tematski sklop je razvila prof. Esther Rieger Fackeldey izUniverzitetne klinike v Münstru in je bil razdeljen na tri dele:antenatalni ukrepi ob grozečem prezgodnjem porodu, obravnavanedonošenčka v porodni sobi, podporno zdravljenje ternapoved razvoja nedonošenčkov.Tretji tematski sklop je bil posvečen prehrani novorojenčka.Razvili sta ga Chris Jarvis, neonatalna nutricionistka, in HelenBudge, profesorica neonatologije, obe iz Univerzitetne bolnišnicev Nottinghamu. Teme so zajemale področje parenteralneprehrane pri nedonošenčkih z ekstremno nizko porodno težoter novosti v enteralni prehrani in vlogi materinega mleka vprehrani novorojenčka. Obravnavali smo tudi prehranski statusotroka ob odpustu iz bolnišnice in načela uvajanja mešaneprehrane pri nedonošenčkih.Cilj obsežnega četrtega tematskega sklopa, ki je trajal 12 tednov,je bil poudariti pomen razumevanja razvojne pljučne fiziologijepri zdravljenju novorojenčkov z respiratorno odpovedjo. Sestavilasta ga Andreas Schulze in Andreas W. Flemmer iz Perinatalnegacentra v Münchnu. Razdeljen je bil na pet delov. Najprej smopredelali anatomijo in fiziologijo dihal in temeljne patofiziološkemehanizme pri izmenjavi dihalnih plinov; sledilo je poglavjeo centralnem živčnem nadzoru spontanega dihanja in razvojuter zorenju dihalnih poti, pomožnih dihalnih mišic ter steneprsnega koša. Kasneje smo se osredotočili na neinvazivno dihalnopodporo s stalnim pozitivnim tlakom CPAP (angl. Continuouspositive airway pressure), razpravljali o različnih vrstah umetnegapredihavanja novorojenčkov. Posvetili smo se pomenu segrevanjain vlaženja medicinskih plinov, kar je predpogoj za katerokoli mehansko dihalno podporo. Na koncu smo se seznanili šez dodatnimi ukrepi ob mehanski ventilacijski podpori, kot stafarmakoterapija in fizioterapija. Spoznali smo, da je med množicorazličnih načinov dihalnih podpor in aparatur številnih blagovnihznamk v različnih kliničnih scenarijih pomembno izbrati pacientomustrezne terapevtske pristope. Različnost kliničnih praksmed neonatalnimi enotami pa je pokazala potrebo po nadaljnjihkontroliranih kliničnih raziskavah na tem področju.Poleg sprotnega dela med vsakim tematskim sklopom smo udeležencipo skupinah izdelali skupne pisne projekte na vnaprejdoločene teme. Na koncu vsakega modula smo opravili tudipisni preizkus pridobljenega znanja. Na koncu celotnega šolanjaje udeleženec izobraževanja prejel skupno oceno, ki je temeljilaRevija ISIS - December 201169

Medicinana oceni sodelovanja v razpravah, kakovosti izdelanih skupnihprojektov in preizkusa znanja. Kandidati, ki smo opravili vseštiri sklope (75 odstotkov udeležencev), smo pridobili certifikat.Sodelovanje v on-line šoli neonatologije je bilo vsem udeležencemz našega Kliničnega oddelka za neonatologijo izredno dragocenoin koristno, saj trenutno pri nas še nimamo usmerjenespecializacije iz neonatologije. Tudi sicer lahko takšen načindodatnega izobraževanja s pomočjo elektronskega medmrežjapriporočimo vsem. Natančno strukturiran program zahtevasicer veliko energije in samodiscipline, je pa izjemno racionalens stališča časa in sredstev ter je hkrati izjemna priložnost zaizmenjavo mnenj in izkušenj s svetovnimi strokovnjaki in kolegiv drugih delih sveta.Podiplomsko izobraževanje izpaliativne oskrbe na zgornjemGorenjskem: šola auda sapereMateja Lopuh, Marjeta Zupančič»Tisti, ki mislijo, da se nečesa ne da storiti,naj ne stojijo na poti tistim, ki mislijo,da se to da.«(Wallace)Na zgornjem Gorenjskem smo letos v pomladnih mesecihorganizirali 40-urno temeljno podiplomsko izobraževanjeiz paliativne oskrbe za zdravstveno osebje in pridruženesodelavce osnovnega paliativnega tima. Pobuda je prišla izvrst izbranih osebnih zdravnikov in patronažnih medicinskihsester, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki z neozdravljivokronično boleznijo in bi želeli imeti več znanja za vodenje tehbolnikov na domu. Koordinacijo izobraževanja smo prevzeliv okviru Centra za interdisciplinarno vodenje bolečine inpaliativno oskrbo, ki deluje v Splošni bolnišnici Jesenicepod vodstvom asist. mag. Mateje Lopuh. Skupaj z izbranimiosebnimi zdravniki in patronažnimi medicinskimi sestramismo si zadali za cilj, da bi kar največ pacientov, ki si tega želijoin ki imajo na domu zagotovljeno podporo, ostalo doma.Težišče obravnave se tako prenese na pacientov dom, kar jetudi cilj zagotavljanja paliativne oskrbe. Eden prvih korakovna tej poti je seveda prenos znanja na vse, ki sodelujejo v takiobravnavi pacienta.Za organizacijsko podporo pri izobraževanju smo zaprosiliRazvojno agencijo zgornje Gorenjske (RAGOR), ki je zagotovilaobveščanje udeležencev, zbiranje prijav in izdajo potrdil. Znjihovim posredovanjem nam je prijazno priskočila na pomočObčina Jesenice z brezplačno uporabo prelepo obnovljenedvorane Kolpern na Jesenicah.Program izobraževanja smo povzeli po Evropskem združenjuza paliativno oskrbo in ga delno priredili za naše razmere (1).Program pokriva vse ključne vsebine temeljne paliativne oskrbe.Po izkušnjah večine držav, ki so začele s sistematičnim izobraževanjemiz paliativne oskrbe, je smiselno, da so vsebine temeljnegaizobraževanja enake za vse udeležence. Vsi, ki se aktivnovključujemo v oskrbo teh pacientov, moramo govoriti isti jezik.Za aktivno sodelovanje v programu smo kot predavateljenaprosili vse vodilne strokovnjake v Sloveniji, ki se ukvarjajo spaliativno oskrbo. Čisto vsi so udeležbo potrdili ob prvi prošnjiza sodelovanje. Vsi so predavali in pripravili gradiva za udeležencebrez honorarja.Izobraževanje je bilo za udeležence brezplačno. Odziv na razpisanoizobraževanje nas je presenetil. Nameravali smo začeti vmanjši skupini, ker je v programu predvideno veliko interaktivnegadela, dela v skupinah, nastopanja. Prijavilo pa se je preko100 ljudi in s težkim srcem smo morali napraviti izbor. Kotprednost smo upoštevali pokritost vseh zdravstvenih ustanov naGorenjskem, obeh domov starejših občanov, lekarne, patronažnemedicinske službe in tako izbrali skupino 45 »študentov«.Program izobraževanja sta ovrednotili obe zbornici, tako zdravniškakot zbornica – zveza medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije.Kljub vsem začetnim oviram, kljub dejstvu, da smo se organizacijeizobraževanja lotili brez evra v žepu, smo po dobrih 14dneh priprav v dvorani Kolpern pozdravili izbrano skupinoudeležencev. Predavanja so potekala ob sredah od 16. do 20.ure, vsako sredo od aprila do sredine junija. Udeleženci so serazdelili v skupine in za vsako srečanje je posamezna skupinadobila domačo nalogo, v okviru katere so ostalim udeležencempredstavili obravnavo pacienta. Kompleksnost obravnave se jeseveda stopnjevala glede na opravljeno izobraževanje. Velikoudeležencev je v programu tudi aktivno sodelovalo in ostalimpredstavilo praktične vidike svojega dela.O etičnih načelih nam je predaval prof. dr. Matjaž Zwitter. Večnozanimive teme o umetnem hranjenju bolnikov, o t. i. dvojnem70 Revija ISIS - December 2011

Medicinaučinku opioidnih zdravil, o invazivnih postopkih ob koncu življenja,o hidraciji pacientov so nam bile iztočnica za kasnejša razmišljana,ki jih je dopolnil prof. dr. Jože Balažic z razlago zakonao pacientovih pravicah, o možnostih vnaprejšnjega odločanjapacientov in o pravnih vidikih tega dokumenta. Pravno videnjepacienta, ki mu predpišemo opioidna zdravila, v smislu vožnje inupravljanja s stroji je predstavil prim. prof. dr. Marjan Bilban.Uvajanje paliativne oskrbe se ne nanaša samo na drugačennačin zdravljenja, ampak gre za spremembo načina razmišljanjavseh vpletenih.O kriterijih za vstop v paliativno oskrbo je govorila asist. UrškaLunder. Obvladovanje motečih simptomov, ki so posledicanapredovanja osnovne bolezni ali pa zdravljenja samega, se vdomačem okolju zdi včasih nemogoče. Pacienti na prvem mestuizpostavljajo bolečino, o kateri je v poglobljenem predavanju sštevilnimi primeri iz lastne prakse govorila prim. mag. Lahajnarjeva.Mag. Maja Šeruga je predavala o slabosti, bruhanju,zaprtju in kaheksiji, asist. mag. Mateja Lopuh pa je predstavilanujna stanja v paliativni oskrbi, dihalno stisko bolnika, trdovratenkašelj in povzela zdravljenje vseh simptomov v praktičnemprikazu delovanja balonskih in baterijskih podkožnih črpalk.Pri praktični delavnici nastavljanja podkožne kanile, predstavitvistandarda za uvajanje podkožne kanile in lastnih izkušenjso sodelovale tudi diplomirane medicinske sestre Metka Frelih,Irena Pergarec Žansky in Ana Bassanese. Predstavili smo vsazdravila, ki so dostopna v Sloveniji in ki jih lahko uporabljamov podkožnih mešanicah, in njihove dnevne odmerke.Druga praktična delavnica, ki sta jo vodili diplomirana medicinskasestra Oti Mertelj in asist. mag. Mateja Lopuh, je bilanamenjena oskrbi maligne rane; ukrepom za zmanjševanje izločka,neprijetnega vonja, morebitni krvavitvi iz rane in lokalnemuzdravljenju bolečine. Predstavljene so bile sodobne obloge inpreprosti ukrepi, ki jih lahko izvajamo na bolnikovem domu.Veliko ljudi še vedno enači paliativno oskrbo z umiranjem inmenijo, da je to nekaj, kar se dogaja v bolnikovih zadnjih dneh.Danes vemo, da zgodnja paliativna oskrba ne zagotavlja samobolj kakovostnega življenja, ampak tudi dejansko vpliva na podaljšanjepreživetja (2). Posebej pa govorimo o vodenju pacientav zadnjih dneh življenja. O tej temi je občuteno spregovorilaprim. Jožica Červek, ki je svoje bogato strokovno znanje podkrepilas številnimi izkušnjami.Pacientovo psihično doživljanje, njegovi občutki, strah in stiskalahko bistveno vplivajo na doživljanje in potek bolezni. O temso nam govorili dr. Anja Simonič, Tanja Žagar in mag. AndrejDebeljak. Predstavili so tudi različne pristope, ki jih lahko uporabimoob različnih stiskah pacientov.V paliativni oskrbi govorimo o celostnem pristopu k pacientu,ki vključuje tudi njegove svojce. Praktično smo izvedli vodenjedružinskega sestanka pod vodstvom mag. Klelije Štrancar inTanje Žagar. Vsi nastopajoči smo se tako vživeli v svoje vloge,da kar nismo mogli prenehati. Mag. Štrancar se je posebejdotaknila še teme o žalovanju.Organizirali smo tudi dve okrogli mizi. Prvo smo namenili sodelovanjumed primarnim in sekundarnim nivojem zdravstvene oskrbe.Povabili smo internistko Tejo Arnež, dr. med., kirurga prim. mag.Mirana Remsa, Majo Rozman, dr. med., iz urgentne službe, MarjetoZupančič, dr. med., kot osebno zdravnico, diplomirani medicinskisestri Judito Slak in Mojco Mezeg in govorili o situacijah,ko oskrba na domu ni več možna in je potrebno pacienta napotiti vbolnišnico. Analizirali smo tudi ukrepe, ki jih lahko izvedemo samov bolnišničnem nivoju. Vsi udeleženi smo menili, da pacienta resnapotimo, ko so možnosti za nego doma izčrpane, ko so simptomitako neobvladljivi, da zahtevajo invazivne ukrepe. Bivanje v bolnišnicinaj bo v soglasju s pacientovo voljo in čim krajše.Druga okrogla miza pa je bila namenjena vodenju dementnihpacientov. Sodelovale so Daša Troha Jurekovič, dr. med., prim.Mojca Golja, diplomirane medicinske sestre Nuša Bajda, DarjaNoč in Barbara Metlikovič. Razprava je bila res dinamična, sajpri dementnih pacientih nimamo možnosti njihovega aktivnegavključevanja, ko je stopnja zavesti že tako skaljena. Četorej pravočasno ne izpeljemo pogovorov o njihovih željah obnapredovali bolezni, smo odvisni od volje svojcev. Govorili smoo terapevtskih možnostih za zaustavljanje napredovanja bolezni,o urejanju skrbništva, ko je bolezen že napredovala, o razlogihza napotitev v bolnišnico in o možnostih vodenja v domačemokolju. S praktičnimi primeri so svoja razmišljanja predstaviletudi patronažne medicinske sestre Barbara Metlikovič, KatjaKobal, Zala Zupan, Saša Kejžar in Maja Dolhar.Eden od razlogov za napotitev pacienta v bolnišnico je tudiizčrpanost svojcev. Kakšne možnosti pomoči na domu imamo,kako lahko razbremenimo svojce, je predstavila socialna delavkaMaja Valjavec.V Sloveniji se lahko pohvalimo, da že imamo zakonske podlageza izvajanje paliativne oskrbe v obliki Državnega programa inakcijskega načrta. Plačevanje teh storitev pa s strani ZZZS šeni urejeno. Tako smo hvaležni mag. Oliveri Masten Cuznar, daje proučila trenutne možnosti umeščanja paliativne oskrbe vobstoječi zdravstveni sistem in za nekatere že skoraj pozabljenenačine obračunavanja storitev.Vloga farmacevta v paliativnem timu je nepogrešljiva. Na Gorenjskemse lahko pohvalimo z dobro razvito lekarniško mrežo,ki zagotavlja preskrbo z zdravili skoraj do kraja bivanja bolnika.Interes farmacevtov za izobraževanje je bil velik, o njihovi vlogipa je spregovorila mag. Silva Smolej.Nazadnje, ampak ne na koncu, pa naj omenimo še izjemnodobro delavnico o komunikaciji, ki jo je vodila mag. SuzanaŠtular. Predstavila je preprosta orodja, s katerimi lahko ocenimopacienta in prepoznamo njegovo trenutno naravnanost:kot jeznega, razboritega, mirnega, na videz nezainteresiranega,analitika, ki si zapomni popolnoma vse, kar mu povemo. V vsakisituaciji mora biti naše odzivanje temu primerno. Komunikacijaz bolnikom je področje, ki je trenutno zelo »vroče« in o kateremse veliko govori, ravno tako pomembno pa se nam je zdelopodročje komunikacije znotraj tima, vodenje timskih sestankov,način predaje pacientov, razporejanje nalog itd.Revija ISIS - December 201171

MedicinaKakor se nam je na začetku zdelo, da bo izobraževanje naporno,da je preveč strnjeno, se je na koncu izkazalo, da smo skorajvedno ostali po osmi uri in da se pravzaprav nobenemu ni nikolimudilo domov. Vsi udeleženci so delo vzeli zelo resno, kar sopokazali tudi v svojih predstavitvah in narejenih »domačihnalogah«. Skupina se je dobro povezala, kar smo takoj dokazaliže z organizacijo odmorov. S kavo nam je priskočila na pomoč restavracijaEjga, vso hrano pa smo zagotovili udeleženci sami. Obtako dobri kulinarični podpori potem tudi študij ni bil tako težak.Na tečaj smo vsi udeleženci prišli s svojimi izkušnjami, različnimpredznanjem, pričakovanji in ogromno željo po nečemnovem. Timsko delo različnih poklicev, ki vsakodnevno sodelujemomed seboj, se je izkazalo kot odlična podlaga za naše nadaljnjeskupno delo, saj smo s sodelovanjem v skupinah začutilidrug drugega. Prav vsi menimo, da smo dobili veliko več, kotsmo pričakovali, s seboj smo odnesli veliko novih medicinskihznanj, predvsem pa smo bogatejši po človeški plati.Ko smo junija končali z delom, še nismo mogli vedeti, nakako plodna tla so padla vsa naša prizadevanja. Sedaj, ko je žepreteklo nekaj časa, lahko s ponosom ugotavljamo, da smo naGorenjskem postavili temelje paliativni mreži, s katero bi selahko postavili v razvitih državah. Zgodil se je korenit premikv načinu razmišljanja, ko prvi ukrep ni več napotitev pacienta vbolnišnico, ampak zagotavljanje oskrbe na domu. Imamo dobroorganizirano lekarniško mrežo, ki nam to omogoča. Številonapotitev v bolnišnico se je zmanjšalo. Kar se nam je na začetkuzdelo nemogoče, je danes realnost.Vendar je to šele začetek. »Znanje ni cilj. Potovanje je. Koenkrat sprejmeš znanje, se še zdaleč ne konča. To je načrt zaživljenje.« (Maharaji)In tega se veselimo. Hvala vsem, ki ste sodelovali.Literatura:1. Elsner F s sod. Recommendations for the development of postgraduatecurricula leading to certification in palliative medicine. November 2009.2. http://www.eapcnet.eu/Themes/Education. Pridobljeno 29.10.3. Temel SJ,Greer JA,Muzikansky A. Early palliative care for patientswith metastatic non small cell lung carcinoma. N Engl J Med, 2010;363: 733–42.5. goriški travmatološki dneviFranci KoglotTravmatološki oddelek Splošne bolnišnice dr. F. Derganca v Šempetrupri Gorici je skupaj z Društvom travmatologov Slovenije 23. in24. septembra 2011 organiziral tradicionalno srečanje travmatologovkirurgov, ortopedov in fiziatrov, ki je potekalo v kongresnem centruPerla v Novi Gorici. Tokrat z naslovom Meja med konzervativnim inoperativnim zdravljenjem poškodb zgornjih okončin. Takšno temo sonarekovali pritiski industrije in trgovcev, ki nas vsak dan bolj bombardirajoz novimi vsadki, ploščicami, vijaki in protezami, ter želja, da potrdimo,da je še vedno veliko poškodb, ki jih je moč zdraviti z mavcemali drugimi konzervativnimi metodami.Na forumu so vse slovenske bolnišnice prikazale svoja stališča in rezultatezdravljenja prelomov zgornjega dela nadlahtnice, nakar so bila sprejetatudi splošna priporočila:• standardna RTG-preiskava poškodovane rame naj bi bila travmaserija: AP-posnetek, Y-posnetek in, če bolečine ne preprečujejo, šeaksilarni posnetek;• pri večfragmetnih dislociranih ali luksacijskih zlomih je potrebnozgodaj pomisliti tudi na možnosti vstavljanja ramenske proteze – tiposegi pa naj se opravljajo v ustanovah, kjer imajo možnosti vstavitverazličnih protez;• uporaba inverzne proteze pri poškodovancih, starejših od 75 let;• imobilizacije v mavčevem Dessaultu uporabljamo le izjemoma;• imobilizacij v »visečih« mavcih ne priporočamo;• pri večini poškodovancev zadošča ortoza za ramo;• imobilizacija naj ne traja več kot tri tedne.Vroča razprava se je razvila pri indikacijah za operativno zdravljenje v področjuzapestja, tako da je bil sprejet predlog, da bi tej temi posvetili enegaDelavnica mavčenja.72 Revija ISIS - December 2011

Medicinaod prihodnjih srečanj. Med prostimi temami bi vsekakor izpostavilpredavanje dr. Lehnerta iz Berlina, ki ima odlične rezultatepri zdravljenju nezaraščenih in zapoznelo zaraščenih zlomov zuporabo nizkofrekvenčnih pulzirajočih ultrazvočnih valov.Na dvodnevnih delavnicah so specializanti preizkusili različnemavce in ortoze. Posebej zanimiva pa je bila delavnica»funkcionalnega tapinga«, kjer s posebnimi trakovi izboljšamoali olajšamo delovanje poškodovanih mišic. Sobota dopoldanje bila namenjena posvetovanju sodnih izvedencev medicinskestroke z delovnim naslovom Dolžnosti in pravice izvedencev spredavatelji z ministrstva za pravosodje.O zaključku v Goriških brdih pa povprašajte kolege.Onkološki forum v IzmirjuTijana T. ŠumerV jutru, ko je Slovenijo prvič po podaljšanem poletju pobelilsneg, nas je nekaj udeležencev iz Slovenije odpotovalo v Turčijo.Tisti, ki nam je onkologija pri srcu in del našega vsakdana, smose udeležili Onkološkega foruma v Izmirju. Prihod v obmorskomesto s prijetno pomladno-poletno klimo je odtehtal nejevoljozaradi zamud letala. In za vsaj en vikend smo spet lahko odložilibunde in uživali v kratkem, vendar kakovostnem in jedrnatemsklopu predavanj.Forum je bil organiziran v hotelu, kjer smo bili nameščeni, karzame vedno pomeni velik prihranek časa. Udeležilo se ga je 220udeležencev iz osemnajstih, predvsem evropskih držav. Medglavnimi in najbolj zanimivimi moderatorji se je izkazal prof. dr.Eduard Vrdoljak iz Splita.Prvi dan je bil posvečen raku ledvic. 33 odstotkov bolnikov ima obodkritju bolezni že razsejano bolezen, zato je odkritje in rutinskauporaba tarčnih zdravil (predvsem sunitiniba) pomembno podaljšalačas do napredovanja bolezni kot tudi celokupno preživetje.Žal je zvečanje 5-letnega preživetja pri stadiju IV bolezni še vednonedosežen cilj; delež teh bolnikov, ki preživijo 5 let, pa nekolikomanjši kot 5-letno celokupno preživetje pri raku pljuč. Kljub dejavnikomtveganja (kajenje, debelost) je zanimivo incidenca bolezni(med evropskimi in sosednjimi državami) najvišja na Češkem(Slovenija je po incidenci nekje na sredini). Seveda se tukaj odpirapomembno vprašanje natančnosti vodenja registrov raka. Rusija, kije bila prav tako vključena med zajete države, ima neprimerno večještevilo kadilcev na 100.000 prebivalcev, pa vendarle relativno nizkoštevilo registriranih primerov.Posebej so poudarili multidisciplinarni pristop k bolniku z rakomledvic. V mnogih državah tak pristop še ni zaživel, tako da semv tem pogledu lahko ponosna na tedensko multidisciplinarnoobravnavo bolnikov z rakom pljuč v naši ustanovi. Program preventivnihukrepov je seveda podoben kot pri pljučnem raku in gabo zelo težko realizirati. Opravljenih je bilo več študij, katerih ciljje bil opredeliti dejavnike tveganja za napredovanje bolezni. Kotnajbolj uporabni so se izkazali Motzerjevi kriteriji. Le-ti zajemajonaslednje kriterije:1. ocena telesne zmogljivosti po Karnofskem (< 80 odstotkov),2. zvečana vrednost LDH (1,5-krat nad normalno vrednostjo),3. anemija,4. hiperkalcemija,5. bolniki, ki niso imeli opravljene nefrektomije.Motzer je bolnike glede na te dejavnike razdelil v tri skupine:bolniki brez dejavnikov tveganja (katerih povprečno preživetje prirazsejani bolezni je 20 mesecev), bolniki s srednjim tveganjem in1 do 2 rizičnima dejavnikoma (povprečno preživetje 10 mesecev)ter v prognostično slabo skupino s 3 ali več dejavniki (povprečnopreživetje teh bolnikov je 4 mesece).Prof. Lara iz Univerzitetnega centra v Sacramentu (Kalifornija)je lepo predstavil, kako se pri posameznem bolniku odločiti zaindividualen pristop k zdravljenju. Pri metastatski bolezni in dobritelesni zmogljivosti bolnika je zdravilo izbora sunitinib. Mnogedržave udeleženke imajo še vedno težave pri dostopu do tega, takopotentnega zdravila. Kot možna alternativa v smernicah se pojavljakombinacija bevacizumaba in interferona alfa. Novejše zdravilo (kije v fazi III pri pljučnem raku) je pazopanib. Za bolnike v slabšikondiciji in s slabšo prognozo priporočajo uporabo temsirolimusa.Prof. dr. Peter Mulders iz Univerzitetnega kliničnega centra vNjimegnu (Nizozemska) je predstavil pogled urologa na problematikoraka ledvic. Predstavil je njihove izkušnje z neoadjuvantnoterapijo (uporabo vseh zgoraj naštetih zdravil ter sorafeniba). Kotnajbolj potentno tarčno zdravilo za neodajuvantno zdravljenje se jeizkazal sunitinib v treh krogih za zmanjšanje tumorske mase, natopa adjuvantno še dva kroga zdravljenja s sunitinibom. Predstavilje pomen citoreduktivne nefrektomije pri lokalno razširjeni oz.razsejani bolezni, tako v smislu zmanjšanja simptomov (bolečina,hematurija ...) kot pri podaljšanju preživetja in boljšem odgovoruna tarčno zdravljenje. Seveda je tudi prof. Mulders poudaril pomenindividualne presoje o citoreduktivni nefrektomiji, kajti perioperativnizapleti niso zanemarljivi.Prof. dr. Manuela Schmidinger z Dunaja je predstavila njihove rezultatepri uporabi sunitiniba ter poudarila pomen znižanja odmerkav primeru toksičnih sopojavov ali spremembo sheme aplikacijeterapije na konkretnih primerih bolnikov (namesto štirih tednovzdravljenja in dveh tednov premora, pri bolnikih, ki zdravilo prenašajoslabše, na njihovi kliniki modificirajo shemo na dva tednazdravljenja in teden dni premora). Poudarila je pomen spremljanjaščitnične funkcije, hipofosfatemije in anemije, kajti ti sopojavi vodijov utrujenost, ki jo včasih predpišemo zgolj delovanju zdravila.Začetek drugega dneva simpozija je bil posvečen nevroendokrinimtumorjem in gastrointestinalnim stromalnim tumorjem spredstavitvijo primerov.Revija ISIS - December 201173

MedicinaPosebej zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Schmidingerjevedrugi dan foruma, ko je predstavila svojeizkušnje pri komunikaciji z onkološkim bolnikomin (prvič odkar obiskujem takšna predavanja) jasnopoudarila, da njene izkušnje kažejo, kako psihičnastabilnost bolnika, zmanjšanje depresije, anksioznostiin stresa lahko podaljšajo bolnikovo preživetje. Predstavilaje povprečno preživetje pri metastatski bolezniv njihovem centru, ki je nekoliko nad pričakovanimin dostopnimi podatki v literaturi. Kot prvo načelo»nemedikamentoznega« zdravljenja je poudarila, daje pomembno, da se bolnik, potem ko zapusti našoordinacijo, počuti olajšano.Zavedati se moramo, da bolnik ve, da je neozdravljivobolan, vendar ne sme ostati brez načrtov za preostaneksvojega življenja in mora biti aktiven tako v zdravljenjukot v svojem socialnem okolju. Odgovorov ne iščepri psihologu ali družinskih članih, odgovore želi odsvojega onkologa, ki natančno pozna njegovo bolezenin načrt zdravljenja.Najprej je predstavila primer svojega kolega, zdravnika,prej zelo aktivnega športnika in družabnega človeka.Ko je izvedel za diagnozo, je isti teden odpovedalvse nadaljnje aktivnosti, druženja in se izoliral odprijateljev. Umrl je nepričakovano hitro. Prof. Schmidingerjevaje ob koncu prikaza primera postavilaretorično vprašanje: ali je resnično umrl zaradi takohitrega napredovanja raka ali zaradi strahu in stresa, kiga je doživljal? Predstavila je aktivacijo nevroimunihmehanizmov pri bolniku v stresu. Ali torej vsak bolnikob diagnozi potrebuje psihoterapevtsko obravnavo?Ne. Potrebuje pa prijatelje, redne načrtovane aktivnosti,od zdravil pa je predstavila smiselnost uporabepropranolola (Bernabe DG et al., Brain BehavImmun 2010).Zelo nazorno je na primerih vprašanj bolnikov z rakom(ki so del naše vsakdanje prakse) prikazala, kakolahko na isto vprašanje vedno odgovorimo bolje. Obtem bolniku ničesar ne prikrivamo, le skrbno izbiramobesede, tako da na pomembna vprašanja odgovarjamoob primernem času s skrbno izbranimi besedami.Dokler je bolnik v procesu zdravljenja, ne napovedujemostatistično njegovih izgledov za preživetje. Mordani prav, da najprej govorimo o vseh možnih stranskihučinkih zdravila. Dajmo bolniku možnost, da spoznanajprej pozitivne učinke zdravila. Stranske učinke panaj spozna in ve, da se lahko pojavijo, saj mu vendarne dajemo placeba.In na koncu simpozija je sledila resnična poslasticamed predavanji: Individualno zdravljenje pri pljučnemraku. V tem sklopu je dobesedno blestel prof. dr.Kenneth O. Byrne iz Dublina. Predstavil je številne žeodkrite mutacije pri pljučnem raku (EGFR, KRAS,MET, EML4-ALK, BRAF itd.), ki jih je moč najti(gledano skupaj) pri velikem deležu bolnikov s pljučnimrakom. Osredotočil se je na ALK-translokacije,ki jih lahko najdemo pri 4 do 7 odstotkih bolnikovs pljučnim rakom. V tej skupini prevladujejo adenokarcinomipljuč pri nekadilcih in mlajših bolnikih.Na tržišču je že novo tarčno zdravilo z generičnimimenom crizotinib, ki ga je letos avgusta že odobrilaFDA. Sedaj nestrpno pričakujemo še odobritevevropske komisije za zdravila. Verjetno pa zdravilo šene bo odobreno za prvo linijo zdravljenja.V fazi II raziskav sta še dve obetavni zdravili, in siceraxitinib (anti VEGFR 1,2,3 inhibitor, ki je že v faziIII pri zdravljenju raka ledvic) ter dacomitinib (panHER inhibitor).Naj sklenem ta zapis z izjavo enega izmed udeležencevsimpozija, ki je na začetku svoje kariere dejal: »Lekaj mi je bilo treba tega, da se ukvarjam s prognostičnotako neugodno obliko raka, kot je rak pljuč?«S simpozija sem odšla optimistična; z mislijo, dapostaja to področje vse bolj zanimivo tako za raziskovalcekot klinike in ne dvomim, da bo prihodnostprinesla marsikaj dobrega tudi za tega pastorka medraki. Morda na začetku vsaj za nekadilce. Glede na to,da prihajam s KOPA Golnik, sem bila presenečena,da pri metastatskem adenokarcinomu pljuč določajoEGFR-mutacije le v 27 odstotkih večjih centrov, kjerte bolnike zdravijo. Le 56 odstotkov teh ustanov imaredne multidisciplinarne konzilije. V naši ustanovivsem bolnikom z adenokarcinomom pljuč takoj določimoEGFR-mutacije, multidisciplinarni konziliji papotekajo tedensko.Področje v onkologiji, do katerega sem imela vpreteklosti predsodke, me je popolnoma zasvojilo.Ne nazadnje tudi zato, ker glede na vse predstavljenona forumu lahko zaključim, da delam v vrhunskiterciarni ustanovi, kjer mi razvoj novih diagnostičnihin terapevstkih možnosti omogoča zares individualnoin bolniku prilagojeno zdravljenje.Izjava o konfliktu interesovAvtorica poročila o strokovnem izobraževanjuTijana T. Šumer izjavljam, da sem prispeveknapisala na lastno pobudo. V njem sem predstavilaizključno stališča omenjenih predavateljev. Sprispevkom ne želim reklamirati kakršnih kolizdravil. Moj namen je bil seznaniti kolege s predstavljeniminovostmi v onkologiji ter primerjatidelo v naši ustanovi z delom v večjih onkološkihcentrih po Evropi.74 Revija ISIS - December 2011

Sodobni pogledi namožgansko kapErih TetičkovičOddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor in Katedra zanevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru sta 4.in 5. novembra 2011 organizirala v Kongresnem centru hotelaHabakuk v Mariboru že tradicionalno mednarodno strokovnosrečanje Sodobni pogledi na možgansko-žilne bolezni, le da jebil naslov letošnjega nekoliko spremenjen – Sodobni pogledi namožgansko kap.Kljub vsem naporom na področju primarne in sekundarne preventivemožganske kapi, kljub vse bolj izpopolnjenim diagnostičnimmetodam in sodobnim metodam zdravljenja, kljub trudu napodročju zdravstvenega prosvetljevanja ostaja možganska kap ševedno velik medicinski in socialno-ekonomski problem, saj je edennajpogostejših vzrokov smrti in hude invalidnosti v svetu in pri nas.Pred štirimi leti smo si na zadnjem srečanju postavili vprašanje –ali nam resnično grozi epidemija možganske kapi leta 2020?Kakšna nova znanstvena spoznanja je prinesel vmesni čas do danes,koliko več vemo o možgansko-žilnih boleznih, posebno o možganskikapi? Na to vprašanje smo poskušali najti vsaj nekaj odgovorovna letošnjem srečanju, za katerega smo izbrali tudi simboličnilogotip – sliko iz kristalnega stekla narejenih možganov. Človek bipričakoval, da takšni možgani izžarevajo kristalno čisto svetlobo.Ali so tudi naša znanja o možganski kapi resnično kristalno jasna?Zagotovo ne! Poleg kristalno čistih področij je videti na kristalnihmožganih še vedno preveč sivine, pa tudi temačnosti. V predgovoruknjige Sodobni pogledi na možgansko kap, ki je izšla ob tejpriložnosti, sem zapisal, da so kristalni možgani razdeljeni tudi vKljub pozni uri prvega dne še vedno zelo živahna in zanimiva razprava.Medicinaveč medsebojno povezanih izsekov. Nekateri med njimi izžarevajojasen, kristalni sijaj, drugi so še vedno oviti v nejasno sivino. Vendarnova znanja vedno bolj umikajo tančico te sivine nejasnosti. Skorajprepričan sem, da bodo takšna srečanja ob vztrajnem nadaljevanjupoti, ki smo si jo začrtali, nekoč privedla do tega, da bomo lahkodejali, da možganska kap ni več nerešena uganka.Dvodnevno srečanje pod pokroviteljstvom Leka – člana skupineSandoz, na katerem so poleg uglednih domačih strokovnjakov sodelovalitudi ugledni gostje iz tujine, je bilo vsebinsko zelo bogato.Razdeljeno je bilo v sedem sklopov. V prvem sklopu – ateroskleroza,epidemija sodobnega časa, je prof. dr. Šabovič na zelo zanimivnačin prikazal najnovejša spoznanja o glavnih mehanizmih in»potencialih«, vključenih v patogenezo ateroskleroze. Pri individualiziranempristopu bo potrebno pri posamezniku izmeriti vsetri potenciale – »transportni potencial«, »oksidativni potencial« in»vnetni potencial«, ter ugotoviti, kateri je najpomembnejši, kako nanjih vplivati, ali jih zmanjšati z različnimi vrstami farmakološkegain nefarmakološkega zdravljenja.V ostalih sklopih, kot so preventiva možganske kapi, diagnostika,obravnava akutne možganske kapi, znotrajžilni posegi pri ishemičnimožganski kapi, nemotorične posledice možganske kapi inspontana možganska krvavitev, so sledile odlične predstavitve. Vendarpa je izstopalo vprašanje uvajanja nove peroralne antikoagulantneterapije pri atrijski fibrilaciji z neposrednimi zaviralci trombinain zaviralci faktorja Xa, ki je že v velikih randomiziranih raziskavahnakazovala dodatne in verjetno tudi učinkovite možnosti zdravljenja.Pri uvajanju nove antikoagulantne terapije atrijskefibrilacije v Sloveniji bo zagotovo potrebno dosečidogovor o vodenju protikoagulacijskega zdravljenja,kar je še posebej poudarila doc. dr. Bojana Žvan. Sicerpa bodo nove smernice za antikoagulantno zdravljenjeoblikovane na evropski ravni in velja počakati nanje. Toje bil tudi eden izmed zaključkov okrogle mize pri koncusrečanja. Vendar pa ne gre odlašati s pripravo smernic, sajso nekateri bolniki že pričeli jemati nove antikoagulante.Vsa diagnostika, povezana z jemanjem antikoagulantnihsredstev, mora biti vedno dostopna v vseh bolnišnicah.Koagualicijski testi za novo zdravilo dabigatren bodoverjetno na voljo marca prihodnje leto.Srečanje je dalo tudi dokončen odgovor na zadnja letaaktualno vprašaje – kako obravnavati asimptomatskokarotidno stenozo. Odgovor je podal žilni kirurg doc. dr.Vojko Flis. »Pri asimptomatični karotidni stenozi, prikateri je pričakovati zaplete ob vstavljanju žilne opornice(KAS), ali pri karotidni endarterektomiji (CEA) je boljeRevija ISIS - December 201175

Medicinapospraviti skalpele in invazivne znotrajžilne posege ter se odločitiza konzervativno medikamentozno zdravljenje,« pravi uglednistrokovnjak. Danes je najpomembnejša presoja, koliko poslediclahko zapustita obe metodi in koliko le medikamentozno zdravljenje.Slednjemu se daje absulutna pednost, obe invazivni metodipa prideta v poštev le v strogo indiciranih primerih, o katerihpa bosta morala odločati zaenkrat dva konzilija, in sicer v UKCLjubljana ter UKC Maribor. V samem konziliju pa bodo delovalinevrolog, endovaskularni radiolog ter žilni kirurg.Na področju diagnostike je pomembna novost uvajanje novihlaboratorijskih označevalcev za možgansko kap v klinično prakso.Čeprav ostaja zlati standard v ultrazvočni diagnostiki možganskožilnihbolezni še vedno dvodimenzionalna ultrasonografija (2DUS), je treba stremeti k uvajanju sodobne 3D/4D-ultrasonografije,katere prednosti so jasne še zlasti ob uvajanju novih metod, kotsta TUI (Tomographic Ultrosound Imaging) in STIC (SpatioTemporal Imaging Correlation), v rutinsko prakso obeh slovenskihkliničnih centrov, kar poudarja začetnik te metode v Sloveniji prim.prof. dr. Erih Tetičkovič.Prednosti enot za možgansko kap (EMK) so poznane že vrsto let,njihov pomen in koristnost je znova orisal prof. dr. Kurt Niederkorn.Žal je slovenska situacija povsem neprimerljiva s stanjem vEvropi, saj je kljub večletnim naporom pri nas dejansko zaživela leEMK v UKC Ljubljana, v UKC Maribor in SB Celje pa sta še nazačetku poti.Znova je bila predstavljena terapevtska vrednost trombolize priakutni ishemični možganski kapi, zanimiva je bila primerjavamariborskih podatkov o trombolizi z evropskimi. Kako uspešna jelahko tromboliza, nam je na koncu prvega dne prikazal bolnik, kismo ga po njegovem vzdevku poimenovali kar »Izi po trombolizi«.Kljub hudi motorični prizadetosti po kapi so njegove današnjemotorične spretnosti neverjetne – predstavil se je namreč v vlogiodličnega čarovnika in navdušil.Drugi dan srečanja je potekal v luči spoznavanja novih smernic vprotiepileptičnem zdravljenju bolnikov z možgansko kapjo. Zelozanimiva je bila predstavitev nekaterih kortikalnih sindromov pomožganski kapi, na katere vse premalo pomislimo ali jih sploh nepoznamo.Zanimivi so bili diagnostični vidiki razmejitev nevrološko-psihiatričnihpodlog afazične motnje ter nova spoznanja o centralnibolečini po možganski kapi.Zadnji sklop je bil namenjen obravnavi možganskih krvavitev innerupturiranih možganskih anevrizem. Ali je možganska krvavitevres neozdravljiva bolezen? Negativen odgovor je utemeljevalna samo njemu specifičen, zelo privlačen način prim. dr. ViktorŠvigelj. Precej razprave je bilo tudi o tem, ali in kdaj invazivno(endovaskularno ali nevrokirurško) zdraviti nerupturirano možganskoanevrizmo, ali pa jo prepustiti naravnemu poteku. Osnovnovodilo pri tem naj bo zavedanje, v kakšnem odstotku lahko pridedo spontane rupture in kakšen je odstotek zapletov pri invazivnemposegu.Ob odprtju srečanja je akademikinja prof. dr. Vida Demarinizročila prim. prof. dr. Erihu Tetičkoviču priznanje Referenčnegacentra za nevrovaskularne bolezni Ministrstva za zdravje in socialoRepublike Hrvaške ter Nevrološke klinike Kliničke bolnice »Sestremilosrdnice« v Zagrebu – Srebrni grb Zagreba za dolgoletnoizjemno strokovno sodelovanje in razvoj tesnih kolegialnih inprijateljskih vezi tudi med mladimi kolegi obeh mest.Da bi se spomnili tistih lepih časov, ko smo se znali poveseliti innazdraviti kakšnemu uspehu, smo zvečer prvega dne pripravilisvečano večerjo s plesom ob zvokih imenitnega ansambla Export –B. Pozno v noč so se na plesišču vrteli ne samo mladi, marveč tuditakšni z že sivimi glavami. Veselje je bilo pogledati, kako se družijomladi iz Slovenije z vrstniki iz Evrope, ZDA in celo Indije!In to vliva upanje, prepričanje, da bodo tovrstna srečanja vsaka štirileta v Mariboru ohranila svojo tradicijo. Sicer pa, kot sem zapisal vpredgovoru knjigi na pot: »Treba je verjeti v ideje, le-te ne delujejo,če vanje ne verjameš. In tisto, česar ne moreš vrniti, je izgubljeničas.«SiNAPSA, slovensko društvoza nevroznanostOsebna izkaznica društvaBlaž Koritnik, Jure Bon, Maja BresjanacSiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost (www.sinapsa.org), je bila ustanovljena leta 2003 in je od istega leta članicamednarodne organizacije za raziskovanje možganov, IBRO(angl. International Brain Research Organization), in Zvezeevropskih nevroznanstvenih društev, FENS (angl. Federationof European Neuroscience Societies). Društvo se je oblikovalo napodlagi interesa strokovnjakov različnih panog, ki se v svojemraziskovalnem in strokovnem delu ukvarjajo z možgani inživčevjem. Poslanstvo društva vključuje spodbujanje razvojanevroznanosti v Sloveniji skozi znanstveno-raziskovalna instrokovna srečanja, sodelovanja z mednarodnimi in nacionalnimiorganizacijami s podobnimi cilji, zbiranje in posredovanjestrokovnih informacij strokovni in širši zainteresirani javnosti,spodbujanje nevroznanstvenega izobraževanja, seznanjanje76 Revija ISIS - December 2011

MedicinaPomembne pozitivne (rdeča) in negativne (modro-zelena)povezave med ključnimi področji treh možganskih omrežij,vpletenih v kognitivni nadzor, in mirovnega omrežja (angl.default mode network) med izvajanjem naloge delovnegaspomina (avtor: Grega Repovš).javnosti in splošno izobraževanje o naravi raziskovalnega dela,o dosežkih in pomenu novih nevroznanstvenih odkritij inspoznanj, spodbujanje splošne zavesti o preventivi pred različnimiboleznimi in okvarami živčevja in seznanjanje upravnein zakonodajne oblasti z dosežki nevroznanosti in z njihovimpomenom za napredek znanosti in medicine ter za splošnodružbeno dobrobit.Na odprtju Sinapsine nevroznanstvene konference 2011 vCankarjevem domu smo za nekaj minut vstopili v svet sanjin razmišljanj umetnice ter v živo slišali in videli, kakšna jeelektrična aktivnost njenih možganov (na fotografiji AphraTesla in Rok Koritnik, foto: Blaž Konec).SiNAPSA danes šteje malo več kot 100 članov. Med njimi sotako akademiki kot mladi, ki med študijem šele ubirajo prveraziskovalne korake na najrazličnejših področjih nevroznanosti.Skozi delo v posameznih projektnih skupinah organiziramoznanstvena, strokovna in poljudna srečanja ter izobraževalnedogodke po vsej Sloveniji. SiNAPSA je doslej organizirala trimednarodne konference, odmevno mednarodno poletno šoloin vsakoletni Teden možganov. Od leta 2006 ima SiNAPSAstatus društva v javnem interesu na področju znanstvenoraziskovalnegadela. Pod okriljem SiNAPSE smo ustanoviliSlovenski svet za možgane, koordinacijo društev strokovnjakovin društev bolnikov z motnjami v delovanju živčevja. SiNAPSAje vzpostavila štipendijski sklad za mlade nevroznanstvenike,izdaja spletno revijo eSinapsa (www.sinapsa.org/eSinapsa) innovičnik, ki ga prejema že več sto naročnikov. SiNAPSA svojeaktivnosti v celoti financira iz donacij in sredstev, pridobljenihna javnih razpisih.Sinapsina nevroznanstvenakonferenca 2011Zveza evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS) je leta2009 pričela z organiziranjem regijskih nevroznanstvenihkonferenc (FENS Featured Regional Meeting), ki se na dve letiizmenjujejo s FENS-forumom, največjo evropsko nevroznanstvenokonferenco. Za leto 2011 je FENS izbral projekt, ki smoga pri SiNAPSI pripravili skupaj s hrvaškimi in italijanskimikolegi. Tako je od 22. do 25. septembra v Cankarjevem domu vLjubljani potekala najpomembnejša evropska nevroznanstvenakonferenca v letošnjem letu, SiNAPSINA nevroznanstvenakonferenca ’11 (SNC ’11; www.sinapsa.org/SNC11).Kot že pri prejšnjih dveh konferencah, smo tudi tokrat programzasnovali tako, da so bile uravnoteženo predstavljene različnebazične in klinične nevroznanstvene vsebine, raziskovalniprispevki pa so se dopolnjevali z izobraževalnimi vsebinamiin s preglednimi predavanji vrhunskih nevroznanstvenikov.Poleg devetih plenarnih in posebnih predavanj so osrednji delprograma sestavljali tematski simpoziji, izbrani na razpisu. Zelopomemben del konference so bile tudi predstavitve plakatov,kjer je svoje delo prikazalo okoli 200 avtorjev iz Slovenije,Evrope in sveta.Program konference se je začel s predavanjem v spomin prof.Andreja O. Župančiča. Prof. Palmer Taylor je predaval obeljakovinah v holinergični sinapsi, s poudarkom na acetilholinesterazi.Prof. Pasko Rakic je predstavil migracijo nevronov,ki poteka v razvoju možganov. Dogodek, poimenovanNevroznanost in družba: etične dileme v nevroznanosti, je bilodprt za javnost in je med poslušalci vzpodbudil razmišljanja indebato o temah, kot so posegi v delovanje možganov, uporabamatičnih celic in poskusi na živalih. Prof. Colin Blakemore jepredstavil mehanizme in pomen plastičnosti živčevja, prof. LuizPessoa pa odnos med emocijami in kognicijo. Dr. Lea Siksou jeprejela nagrado za najboljši članek v reviji European Journal ofRevija ISIS - December 201177

MedicinaNeuroscience in ga predstavila v predavanju o presinaptičnemzorenju in pripravi sinaptičnih mešičkov. Prof. Richard Frackowiakje predaval o uporabi novih metod slikanja možganov pridiagnostiki bolezni možganov in predavanje končal z navdihujočimpogledom v prihodnost nevroznanosti. Prof. MariaGrazia Spillantini pa je govorila o vlogi agregacije beljakovinpri nevrodegenerativnih boleznih. Prof. Donald Sanders je vpredavanju v spomin dr. Janeza Faganela predstavil biomarkerjeza miastenijo gravis. Konferenca se je zaključila z zanimivimplenarnim predavanjem prof. Barryja Dicksona o nevrobiološkihmehanizmih spolnega vedenja vinskih mušic.V tematskih simpozijih so predstavili molekulske mehanizmeepileptogeneze, strukturo, funkcijo in plastičnost kortikalnihomrežij, internevrone v neokorteksu, novejše načine uporabeelektroencefalografije (koregistracija z magnetno stimulacijo,vmesniki med možgani in računalnikom), molekulske mehanizmenekaterih motenj skeletnih mišic, podprocese v delovnemspominu in z zdravili inducirano nevroplastičnost prefrontalnegakorteksa. Govorili so tudi o nevronskih omrežjih, odopaminski disfunkciji, o vlogi nevro-endokrino-imunskegasistema pri Alzheimerjevi bolezni, o translacijskem pristopu kdemencam, o amigdali in uravnavanju strahu, o vlogi endokanabinoidovv plastičnosti možganov ter o razlikah možganov invedenja med spoloma.Program konference so dopolnjevali tudi spremljevalni dogodki.Prvi dan je na Medicinski fakulteti v Ljubljani potekal forummladih nevroznanstvenikov, Young Neuroscientists ForumLjubljana 2011. Mednarodni tečaj o elektromiografiji, mikroelektromiografijiin ultrasonografiji živcev je organiziral Inštitutza klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centraLjubljana v sklopu letnih nevrofizioloških simpozijev. Na tečaju,ki je vseboval tudi veliko praktičnega dela, je sodelovalo okoli50 nevrofiziologov in drugih klinikov. Izobraževalna delavnicao afektivni nevroznanosti je bila namenjena predvsemPrizor s Tedna možganov, vsakoletne prireditve v tretjem tednu marca, ki je namenjenanajširši javnosti in na poljuden način predstavlja metode in izsledke raziskovanja živčevja(foto: SiNAPSA).specializantom nevrologije, psihiatrije in klinične psihologijeter podiplomskim in dodiplomskim študentom. Predavatelji sopredstavili nevrobiološke osnove emocij ter psihopatologijo inklinične vidike afektivnih motenj. V satelitskih simpozijih pa soslovenskim klinikom spregovorili strokovnjaki o odkrivanju inzdravljenju demenc, o nevroplastičnosti pri duševnih motnjahin o rezistentnih epilepsijah.Brez pretiravanja lahko rečemo, da je več kot 100 predavateljev,okoli 200 predstavljalcev plakatov in skupaj preko 500 udeleženceviz 44 držav v Ljubljani konec septembra 2011 ustvarilonajvečji nevroznanstveni dogodek v zgodovini slovenske nevroznanosti.To je gotovo lep uspeh osemletnega dela SiNA-PSE, predvsem pa spodbuda za spopadanje z novimi izzivi vprihodnjih letih.Strategija razvoja: Raziskovanje,izobraževanje in preventivabolezni živčevjaV začetku oktobra 2011 so v Evropskem parlamentu podokriljem Evropskega sveta za možgane predstavili izsledke novevseevropske raziskave o stroških bolezni možganov »Cost ofdisorders of the Brain in Europe 2010«. Skupni stroški več kot19 največjih skupin nevroloških in psihiatričnih bolezni dosegajoneverjetnih 800 milijard evrov letno, izračunani pa so bili skupajza 30 evropskih držav. Avtorji, med katerimi so nekateri najboljugledni evropski epidemiologi in zdravstveni ekonomisti, pritem poudarjajo, da so upoštevali konzervativne, ožje kriterije zaposamezne bolezni, zaradi česar so realni stroški verjetno še višji.Stroške delijo v neposredne stroške medicinskega zdravljenja,neposredne stroške nemedicinske oskrbe in posredne stroške, kijih povzročajo izguba produktivnosti in zgodnje invalidske upokojitvebolnikov. Ker je razmerje med neposrednimi in posrednimistroški glede na druge telesne bolezni izrazito pomaknjenov smer posrednih stroškov (40 odstotkov),avtorji sklepajo, da boleznimožganov zdravimo prepoznoin premalo intenzivno. Zaradi njihvsaj enkrat v življenju trpi tretjinaevropske populacije 514 milijonovljudi, kot bolniki ali njihovi svojciin skrbniki. Skupni stroški boleznimožganov daleč presegajo stroškekardiovaskularnih (192 milijardevrov) in onkoloških bolezni (150do 250 milijard evrov). Ker seevropska populacija stara, predstavljajobolezni možganov največjizdravstveni, ekonomski in socialniizziv za evropsko družbo, že danesin v prihodnje. Stroški posameznihbolezni lahko zelo variirajo, v povezaviz razširjenostjo posameznih78 Revija ISIS - December 2011

Medicinabolezni pa dosegajo omenjene visoke številke. Najdražja jeskupina motenj razpoloženja, ki vključuje depresivno in bipolarnomotnjo in povzroča 113 milijard evrov stroškov letno.Sledijo jim demence s 105 milijardami in psihotične motnje s93 milijardami evrov letno, za njimi pa se uvrščajo anksioznemotnje, odvisnosti in cerebrovaskularne bolezni, vsaka skupinas stroški nad 60 milijardami evrov letno. Ker uporabljeni statističnimodel v raziskavi omogoča tudi ocene stroškov za državez nepopolnimi podatki o razširjenosti in obravnavi boleznimožganov, lahko v kratkem pričakujemo natančnejši razrezocen stroškov posameznih bolezni tudi za Slovenijo. Zaenkratje znano, da v skupnem merilu povzročajo 1.200 evrov stroškovletno na posameznega prebivalca Slovenije, v primerjavi s 1.550evri evropskega povprečja.Avtorji raziskave opozarjajo, da so bolezni možganov velikproblem za evropsko družbo, tempirana bomba, na katero seprepočasi in slabo odzivamo. Izzive vidijo v prizadevanjih zaustreznejše financiranje raziskav bolezni možganov. Vlaganjev raziskave te vrste namreč glede na velikost letnih stroškovbolezni možganov predstavlja najboljši potencialni donos navložena sredstva. Še posebej pomembno postaja tako vlaganjev luči postopnega umikanja farmacevtske industrije iz raziskavbolezni možganov, ki se dogaja v zadnjih letih zaradi relativnovisokih stroškov in predolgih in zapletenih birokratskihpostopkov razvoja posameznega zdravila. Neustrezno je tudiizobraževanje v medicinskih in drugih zdravstvenih ustanovah,kjer študijski programi pogosto ne sledijo hitremu napredkunevroznanosti, obenem pa študenti v nevroloških in psihiatričnihklinikah preživijo le 8 odstotkov časa svojega izobraževanja.Tretje pomembno področje je razvoj preventivnega dela pripreprečevanju bolezni možganov v populaciji, kjer zaenkratše manjkajo bolj usmerjena in ustrezna priporočila po vzorupreventivnih dejavnosti na področju drugih bolezni. Skupenvsem prizadevanjem pa je poziv, da je nujno združiti interesevelikega števila različnih strokovnih in bolniških organizacij stega področja. Organizacije bi morale poenotiti svoja stališčain sporočila, ki jih posredujejo širši javnosti, da bi lažje dosegliustreznejšo umestitev in razumevanje celotne razsežnostiproblema bolezni možganov v družbi. V skladu s to dolgoročnostrategijo si SiNAPSA in Slovenski svet za možgane tvornoprizadevata za oblikovanje nacionalnega akcijskega programaza zvečanje vlaganja v raziskovanje, izobraževanje in preventivobolezni možganov v Sloveniji.Mednarodno srečanjeShizofrenija VIISodelovanje pri zdravljenjuPia LapajnePo štirih letih premora je bilo ponovno organizirano mednarodnosrečanje o shizofreniji, že sedmo po vrsti. Tokratnatema je bila sodelovanje pri zdravljenju. Shizofrenija jekronična bolezen, s pogostimi poslabšanji in potrebnimdolgotrajnim, večkrat dosmrtnim zdravljenjem. Bolezen sepogosto pojavi pri mladih, jih ovira pri šolanju, zaposlitvi,zmanjšuje njihovo samostojnost. Pri bolnikih so pogostejšetelesne bolezni, večja je umrljivost zaradi njih in samomorilnosti.Prav zato je sodelovanje bolnika, njegovih svojcevter širše socialne skupnosti pri zdravljenju zelo pomembno.Strokovnjaki so prikazali dejavnike, ki vplivajo na sodelovanjepri zdravljenju.Andrej Žmitek: Pred 37 leti je Van Putten prikazal neželeneučinke antipsihotikov kot razlog za nesodelovanje pri zdravljenjubolnikov s shizofrenijo. Po uvedbi atipičnih antipsihotikovse sodelovanje bolnikov ni bistveno izboljšalo. Raziskaveso prikazale, da je sodelovanje bolnika večvzročni pojav, kizajema dejavnike, vezane na bolnika, režim zdravljenja, bolezen,odnos zdravnika in bolnika ter klinično okolje. Sodelovanje prizdravljenju ima odnosno in vedenjsko komponento. Ukrepi zaizboljšanje le-tega so odvisni od vrste in stopnje nesodelovanja.Brigita Novak Šarotar: Prodromalni simptomi so nespecifični,ugotavljamo jih večinoma retrogradno pri bolnikih ob prvipsihotični epizodi. Zaradi etičnih dilem še ni soglasja, ali prodromalnisindrom opredeliti kot klinično entiteto in jo umestitiv klasifikacijo bolezni DSM-V. Sedaj ni jasnih priporočil, kdajin kako zdraviti prodome. Uporabljajo se številna psihotropnazdravila (antidepresivi, anksiolitiki, stabilizatorji razpoloženja,antipsihotiki) in psihosocialne intervencije, psihoedukacija,učenje premagovanja stresa, različne oblike psihoterapij. Priosebah z večjim tveganjem za nastanek psihoze se le pri tretjinioseb dejansko pojavi akutna psihoza. Zaenkrat sicer še ni dovoljdokazov, da zdravljenje z antidepresivi lahko prepreči prehod vpsihozo, boljše pa je sodelovanje pri zdravljenju zaradi ugodnejšegaprofila stranskih učinkov antidepresivov v primerjavi zatipičnimi antipsihotiki.Urban Groleger: Klinična slika akutne psihoze zajema različnostopnjo izraženosti pozitivnega, dezorganizacijskega, negativnega,razpoloženjskega, vedenjskega in kognitivnega sindroma.Pestrost simptomatike vpliva tudi na spreminjanje bolnikovegasodelovanja. Ukrepi za izboljšanje sodelovanja so individualnoprilagojeni, pri njih sodeluje celoten tim strokovnjakov, ki soRevija ISIS - December 201179

Medicinavključeni v obravnavo bolnika. Včasih je potrebno tudizdravljenje mimo bolnikove volje ali proti njej zaradibolnikovega ogrožanja sebe, drugih ali povzročanjapomembne škode.Aleš Kogoj: S staranjem populacije se povečuje številostarejših bolnikov s shizofrenijo. Njihova simptomatikaje drugačna, v ospredju so rezidualni simptomi,motnje spoznavnih sposobnosti. Le-te se lahkostopnjujejo do demence. Starejši bolniki potrebujejoveč podpore pri vsakodnevnih aktivnostih, jemanjuzdravil. Pogostejše so telesne bolezni, ki potrebujejozdravljenje. Zaradi spremenjene farmakokinetike infarmakodinamike je potrebno prilagoditi zdravljenjez zdravili, večkrat zmanjšati odmerke antipsihotika,ukiniti nekatera zdravila. Neželeni učinki zdravil lahkoiatrogeno poslabšajo bolnikovo psihično in telesnostanje.Anton Grad: Prikaz podobnosti med pomanjkljivimuvidom pri bolnikih s shizofrenijo in različnimivrstami anozognozije, ki pomeni nezavedanje alizanikanje lastne okvare, kar nastane večinoma kotposledica možganske kapi. Med anozognozijo inpomanjkljivim uvidom so tudi razlike. S funkcionalnoMRI so prikazane nevroanatomske spremembe, kiso vezane na pomanjkljiv uvid pri bolniku. Stopnjouvida zmanjšujejo tudi kognitivne motnje, ki so pribolnikih s shizofrenijo pogoste in to posledično slabšasodelovanje pri zdravljenju.Janez Mlakar: Stopnjo okvare kognitivnih funkcij prishizofreniji lahko z določenimi preiskavami natančnodoločimo. S sedanjimi raziskvami še niso dovoljzanesljivo prikazali, katere kognitivne funkcije sonajpomebnejše pri sodelovanju in katere so napovednidejavnik stopnje sodelovanja pri zdravljenju.Zoran Vodopivec: Uvid v psihiatriji pojmujemo kotzavedanje bolezni in je večdimenzionalna ter večstopenjskakategorija, ki ga lahko določimo z ocenjevalnimilestvicami. Dober uvid izboljša sodelovanje prizdravljenju ter splošno funkcioniranje. Višja stopnjauvida pa je povezana z višjo stopnjo depresivnosti.Zaupanje, ki nastane v terapevtskem odnosu medbolnikom in zdravnikom, izboljša sodelovanje prizdravljenju psihične in telesne bolezni, kar je še posebejpomembno pri bolnikih s pomanjkljivim uvidom.Matej Kravos: Na sodelovanje pri ambulantnemzdravljenju bolnika s shizofrenijo vplivajo bolnikoveznačilnosti (diagnoza, simptomi, kognitivna oslabitev,funkcionalna oslabitev), značilnosti zdravljenja (intenzivnostzdravljenja, uporaba zunanjih služb), zdravila(način jemanja, vrsta in oblika zdravila), modelprepričanj o zdravju (uvid, sprejamanje, razumevanjekoristi, ovire, motiv), značilnosti družine ali skrbnika(podpora in pomoč pri zdravljenju), socialni dejavniki(družbenoekonomski status, družbeno okolje).Marga Kocmur: V akutni fazi shizofrenije je vfrontalnem možganskem režnju hipoperfuzija, kise po zdravljenju z antipsihotiki izboljša. Pri bolnikihs kronificirano shizofrenijo je prisotna globalnahipoperfuzija. Podatki so bili pridobljeni v slovenskiraziskavi s SPECT (single photon emission computedthomography).Chris Bushe: Pri bolnikih s shizofrenijo je povečanaumrljivost. Ni dokazov, da bi atipični antipsihotikipovečevali umrljivost. Nekatere raziskave so prikazalecelo zmanjšanje umrljivosti ob zdravljenju z njimi.Istvan Bitter: Neprijaznost, sovražno naravnanost, nezaupljivost,napadalnost, cinizem združujemo v pojmuhostilnost, ki je bolj izražena pri bolnikih s shizofrenijo.Stopnja hostilnosti določa sodelovanje bolnika prizdravljenju, a v manjši meri kot uvid.Menim, da nam bodo nova spoznanja o sodelovanjubolnika s shizofrenijo pri zdravljenju omogočilaizboljšanje našega kliničnega dela z bolniki. Veselimose prihodnjega srečanja.80 Revija ISIS - December 2011

MedicinaUdeleženci 40. sestanka Evropske delovne skupine za kakovost v družinski medicini v Zagrebu.40. sestanek Evropskedelovne skupine za kakovostv družinski mediciniJanja OjsteršekV odsevu toplih jesenskih barv smo se člani Evropske delovneskupine za kakovost v družinski medicini (EQuiP) sestaliv prestolnici Hrvaške – Zagrebu, na Školi javnog zdravljadr. Andrije Štamparja. V imenu Slovenije sem se srečanjaudeležila prvič, skupaj z asist. dr. Zaliko Klemenc Ketiš. Kotnekdanji član skupine in aktualni predsednik EURACT-ase je sestanka udeležil tudi prof. dr. Janko Kersnik. Od 3. do5. novembra 2011 smo bili osredotočeni na osrednjo temotokratnega srečanja, tj. akreditacijo v družinski medicini.Ozračje je bilo nabito s pozitivno energijo, delovali smokonstruktivno. V dveh in pol res aktivnih dneh smo naredilikar nekaj dobrih zaključkov.Tokratni sestanek je bil poseben, saj smo prvič v zgodovinisestankov določili tudi njegovo glavno temo, okoli katere se jesukalo tudi delo v skupinah. Prvič je bil del sestanka namenjenodprti konferenci, ki je prav tako potekala na temo akreditacijesplošnih ambulant. Akreditacija v različnih državah potekarazlično. Ponekod poznajo akreditacijo ambulant, ponekod paakreditacijo zdravnikov. Prostovoljna ali obvezna akreditacija jeprisotna v približno polovici evropskih držav. Večinoma (v 80odstotkih držav) akreditacija ni obvezna, poteka pa v 3-letnihciklusih. Ambulante v večini (80 odstotkov) za izvajanje akreditacijeniso finančno stimulirane, kar v 30 odstotkih evropskihdržav pa si morajo same financirati akreditacijski postopek.Na sestanku smo člani delovne skupine sprejeli nekaj pomembnihodločitev, ki so povezane z nadaljnjo usodo te delovneskupine. V ime delovne skupine bo dodana beseda »varnost«– delovna skupina za kakovost in varnost v družinski medicini.Soglasno smo potrdili odprtje delovne skupine navzven. Dosedaj je bila namreč skupina zaprta za individualne člane – članskupine je lahko postal le tisti, ki so ga določile nacionalneorganizacije (v našem primeru Združenje zdravnikov družinskemedicine). Sedaj pa bodo lahko člani postali tudi drugizdravniki.V četrtek popoldne smo po uvodnih besedah gostiteljic ZlateOzvačić Adžić in Venije Cerovecki ter pozdravnem govoru aktivnihčlanov in predstavitvi novih članov začeli s programom.Andree Rochfort iz Irske nam je predstavila rezultate kratkeankete o prisotnosti akreditacije splošnih ambulant v evropskihdržavah, na katero smo nacionalni predstavniki odgovarjali predsrečanjem. Nato so predstavniki Belgije, Švice in Estonije predstaviliakreditacijske sisteme, ki jih izvajajo v svojih državah.V ožjem pomenu besede smo bili osredotočeni predvsem naakreditacijo ambulant, ne posameznih zdravnikov.Naslednji dan smo nekaj časa namenili poročilu o delu vsehpodskupin EQuiP-a. Dogovorili smo se, da bodo skupine zakazalce kakovosti, za zdravje zdravnikov in za orodja ter metodezaključile svoje delo ter svoje dosežke predstavile na spletnistrani EQuiP-a. Najdete jih na http://www.equip.ch/flx/home/.Sledil je odprti del srečanja, ki je bil namenjen tudi gostom in jeprav tako potekal na temo akreditacij splošnih ambulant. Gledena lokacijo so bili to seveda pretežno hrvaški kolegi. KolegicaRevija ISIS - December 201181

MedicinaHelen Lester iz Anglije in kolega Rob Diekstra iz Nizozemskesta predstavila svoje uveljavljene akreditacijske sisteme inizkušnje z njimi. Sledila je predstavitev novih rezultatov v zveziz metodo akreditacije EPA, ki jih je predstavila raziskovalkaiz Aqua inštituta, Sara Willms iz Nemčije. Nato je hrvaškiakreditacijski sistem predstavil kolega Hrvoje Tiljak. Na koncuje kolegica iz Estonije Katrin Martinson prikazala, kako potekaakreditacija pri njih. Sledila je odprta razprava s predavatelji, kiso analizirali in kritično ocenili akreditacijski sistem na Hrvaškem.S tem smo zaključili odprti del srečanja.Po kosilu smo nadaljevali z delom. Od osrednje teme smo senekoliko odmaknili k organizacijskim. Potrebno je bilo dodelatiosnutek statuta združenja, načrtovati teme razprav na naslednjihsestankih. Določili smo termin našega naslednjega srečanja,ki bo potekalo od 12. do 14. aprila 2012 v Stockholmu.Zadnji dan smo se sveži in polni idej razdelili v dve skupini,od katerih je imela vsaka svojo nalogo. V prvi, tematski, sonaredili osnutek oz. ogrodje za pripravo članka o akreditaciji.Druga skupina pa je pripravila predloge študij primerov (casestudies) obstoječih akreditacijskih sistemov v različnih državah.Dogovorili smo se, da podrobnejšo analizo pripravijo kolega izPortugalske in kolegici iz Estonije, kjer imajo dovršen sistemakreditacije, ki je v veljavi od leta 2009. Glede na raznolikostposameznih nacionalnih akreditacijskih programov smo seodločili, da na kratko opišemo program vsake sodelujoče državein tako očrtamo trenutno stanje akreditacije splošnih ambulantv Evropi.EQuiP organizira tudi poletne šole, ki se jih lahko udeležijomladi zdravniki družinske medicine. Do sedaj je bil poudarekna raziskovanju, vendar smo zaradi potreb po širjenju znanja okakovostni obravnavi bolnika soglasno dosegli dogovor, da bodoodslej delavnice potekale na temo zagotavljanja kakovostneobravnave bolnikov.S sestankom in zaključki glede osrednje teme ter splošnimidogovori smo bili zadovoljni. Namenili smo si aplavz – za potrditevdobrega in za spodbudo našemu nadaljnjemu delu.Naslednje srečanje bo potekalo od 12. do 14. aprila v Stockholmuna Švedskem.Iz revije The LancetJe že čas, da postane cepljenjezdravstvenih delavcevproti gripi obvezno?Zakaj so zdravstveni delavci po vsem svetu tako nenaklonjenicepljenju proti gripi in drugim nalezljivim boleznim?Delež zdravstvenih delavcev, cepljenih proti gripi, je v mnogihbolnišnicah in domovih za dolgotrajno oskrbo v ZDA in drugodv povprečju pod 50 odstotkov. Zdi se, da slabo sprejemanjecepljenja pri zdravstvenih delavcih ni posledica slabega delazdravstvene administracije in drugih državnih organov. Pravtako ni posledica pomanjkanja cepiva ali denarja.Vsako leto se pojavljajo pozivi, naj se tisti, ki skrbijo za druge,cepijo tako zaradi lastne zaščite kot tudi zaradi zaščite svojihbolnikov. Kljub velikemu trudu, da bi se zdravstvenim delavcemčim bolj približali s cepljenjem na delovnem mestu in številnimipromocijami, se precepljenost ni povečala.Kljub dokazom, da cepljenje zdravnikov in medicinskih sesterščiti bolnika pred okužbo ter vpliva na obolevnost in smrtnost,se zdravstveni delavci z neštetimi izgovori izogibajo cepljenju.Nekateri pravijo, da ne zbolijo za gripo, drugi trdijo, da seizogibajo stiku z bolniki, kadar so bolni, spet drugi, da ostanejodoma, ko zbolijo.Zdravstveni delavci, tako kot vsi ostali, zbolijo za gripo. Tudi čene zbolijo z značilnimi bolezenskimi znaki, so še vedno kužni.Dejstvo je, da je človek z gripo kužen že 24 ur, preden se pojavijosimptomi.Ali ni, glede na neuspeh prostovoljnega cepljenja in nizko precepljenjostzdravstvenih delavcev, ki skrbijo za ranljive bolnike,napočil čas, da se, kot pogoj za zaposlitev in opravljanje delazdravstvenih delavcev, zahteva cepljenje proti gripi in drugimnalezljivim boleznim? Dejstvo, da je cepljenje proti gripi varnoin učinkovito, ni zadostna motivacija za doseganje visoke precepljenosti.Čas je, da se končno pojasnijo etični razlogi za obveznocepljenje zdravstvenih delavcev in da se jih promovira v vsehzdravstvenih ustanovah in klinikah.Prvič, vsak etični kodeks, ki velja za zdravstvene delavce, zelojasno opredeljuje, da so interesi bolnika pred vsemi drugimi.Jasno je, da imajo novorojenčki, starejši in imunsko oslabljenimočan interes/pravico, da jim tisti, ki za njih skrbijo, ne povzročajoškode. Osebna pravica do izbire je v hierarhiji profesionalnihvrednot za pravicami bolnika, razen v primeru, da obstajazdravstvena kontraindikacija za cepljenje. Vsi etični kodeksi, kidajejo prednost bolnikovemu interesu/pravicam, hkrati podpirajoobvezno cepljenje kot pogoj za zaposlitev.82 Revija ISIS - December 2011

MedicinaDrugič, vsi zdravstveni delavci so dolžni spoštovati temeljno medicinsko načelo,ki pravi »najprej ne povzročaj škode«.Glede na to, da sta preprečevanje bolezni scepljenjem in prenos na ranljive dokazana ter da cepljenje zdravstvene delavceohranja zdrave, je to eden najbolj temeljnih moralnih argumentov v prid obveznemucepljenju proti gripi.Nazadnje, zdravstveni delavci imajo posebno dolžnost do ranljivih, ki se nemorejo sami zaščititi. To je dolžnost, ki je splošno priznana v etičnih kodeksih.Novorojenčki, dojenčki in osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom vbolnišnicah, domovih za ostarele in v domači oskrbi lahko le malo storijo zasvojo zaščito.Zelo malo bolnikov ve, ali so zdravstveni delavci, ki za njih skrbijo, cepljenioz. si jih to upa vprašati.Zdravstveni delavci imajo dolžnost, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da neprenašajo bolezni na tiste, ki se sami ne morejo zaščititi. To je moralna obveza, kiima prednost pred osebno izbiro in je obveza tako kot druge delovne obveznosti.Obstaja pa še en močan moralni razlog za uvedbo obveznega cepljenja za vse, kidelajo v zdravstvu. S tem, da zdravstveni delavci odklanjajo cepljenje, vzbujajostrah pred cepivi, krepijo odpor do cepljenja in dajejo slab zgled javnosti. Sklicevanjena pravico do osebne izbire proti bolnikovi pravici do zaščite in ignoriranjedejstva o varnosti cepljenja je samo podpora tistim, ki cepljenje odklanjajo.Ali ni v času, ko se zaradi staršev, ki odklanjajo cepljenje svojih otrok, pojavljajoizbruhi ošpic, oslovskega kašlja, mumpsa, dolžnost vsakega zdravstvenega delavca,dajati dober zgled?Na Univerzi v Pensilvaniji, v bolnišnicah in pridruženih otroških bolnišnicahje cepljenje proti gripi obvezno. Izjema so samo tisti z zdravstvenimi kontraidikacijami.Delež precepljenosti je zdaj več kot 98-odstoten. Tudi tisti, ki nisostrokovni delavci, so že motivirani zaradi visoke precepljenosti zdravnikov inmedicinskih sester, s katerimi sodelujejo, in se tudi sami želijo cepiti proti gripi.Le peščica delavcev se zaradi napačnih predstav o cepivu ni cepila proti gripi intako so ostali brez zaposlitve. Podpora obveznemu cepljenju, kljub izgubi osebneizbire, je še vedno zelo močna.Ključnega pomena za uspeh uvedbe obveznega cepljenja je, da zdravstvenidelavci v celoti razumejo tako empirične kot tudi moralne razloge za takšno zahtevo.Brez etičnih temeljev uvedba obveznega cepljenja naleti na močan odpor.Uvedba obveznega cepljenja mora biti za vsako delovno mesto dobro premišljena,potreben je celovit izobraževalni program, v primeru dvomov in bojazni pa jepotrebno zagotoviti svetovanje. Novi zaposleni morajo razumeti, da je cepljenjepogoj za zaposlitev in razloge za to.Že v zdravstvenih izobraževalnih ustanovah mora biti jasno povedano, da soza poklice, kot so zdravniki, medicinske sestre, in za druge zdravstvene poklicecepljenje proti gripi in drugi varnostni in higienski ukrepi obvezni.Cepljenje je dolžnost, ki jo človek prevzame, ko postane zdravstveni delavec.Obveznost cepljenja je v skladu s poklicno etiko, prinaša veliko koristi, vključnoz nekaterimi, ki se nanašajo na zdravstvene delavce in njihovo zaščito, in ohranjadelovno zmožnost zaposlenih. Je zgled, ki omogoča pošteno sodelovanje medtistimi, ki delajo v bolnišnicah, in širšo javnostjo in omogoča izobraževanje okoristnosti cepljenja. Čas je, da cepljenje proti gripi postane poklicna dolžnost ins tem obvezno za zdravstvene delavce.Vir: The Lancet, Volume 378, Issue 9788, Pages 310–311, 23 July 2011Prevod in priredba: Tatjana FrelihHierarhija poddrobnogledomIzsledki novejših raziskav, ki so jihizvedli v ZDA in Kanadi, pričajo, daje odnos do hierarhije v zdravstvuzelo občutljiv in spremenljiv, nenehnona prepihu. Večina zdravnikov, ki sokot prostovoljci sodelovali v ameriškištudiji na zvezni ravni, je ob vprašanju»Kakšen je vaš odnos do avtoritete indo hierarhije?«, porabilo kar precej časaza razmislek. Le redki so bili pripravljeniin sposobni takoj odgovoriti nanjbrez premisleka in potem svoj odgovortudi dovolj zavzeto, tehtno in določnoargumentirati. Raziskovalci z nove celinev svojem poročilu navajajo zanimivo(in tudi pričakovano) ugotovitev, da jeglavnina mlajših zdravnikov pristaševsodobne ploske, horizontalne hierarhičneureditve. Večina njihovih starejšihkolegov v belem pa meni, da je tudi včasu nenehnih sprememb, ki zahtevajohitro prilagajanje nestabilnim pogojem,še vedno boljša tradicionalna, vertikalnahierarhija, ki utrjuje položaje na vrhu intiste pod njim postavlja v (vsaj formalno)podrejen položaj. Na vprašanje, kakšenhierarhični sistem bi uvedli v svoji organizacijioziroma ustanovi in kakšen je ponjihovem prepričanju najbolj primerenza zdravstveni sektor, pa je glavnina postreglaz ne povsem določnim odgovorom,ki dopušča možnost različne interpretacijein praktične izvedbe: »Odvisnood trenutnih zahtev in pogojev.«Ob vprašanju, koliko avtoritete invnaprej določene, »predpisane« hierarhijeprenese demokratično vodenje,upravljanje in delovanje v zdravstvu, paso se spet lomila kopja med pragmatičnimitradicionalisti in »oportunističnimineoliberalci«, saj prvi zagovarjajotrdno, vnaprej definirano in predpisanohierarhično strukturo, drugi pa prisegajona svobodo, sprotno prilagajanje inpotrebne oziroma ustrezne in smiselnespremembe ad hoc.Viri: HealthToday, Health ManagementNina MaziRevija ISIS - December 201183

ObletnicaPrvih sto letOb stoti obletnici ustanovitve internega oddelka slovenjgraške bolnišniceFranc VerovnikBolnišnica v Slovenj Gradcu leta 1900.V »mestecu med gorami«, kot je Slovenj Gradec slikovito imenovalpisatelj Ksaver Meško, ima skrb za obolele in siromašneže dolgo tradicijo. Leta 1419 je oficial slovenjgraške gosposkeJanez iz Loke ( Johann von Laak) ustanovil mestni špital, ki jebil bolj nekakšen azil za ubožne in ne prava bolnišnica. Stal jenedaleč stran od zdajšnje bolnišnice, ob cerkvi Svetega Duha,ki je znana tudi kot Špitalska cerkev in jo je prav tako zgradilJanez iz Loke. Ubožnica je svojemu namenu služila do končanedruge svetovne vojne. Proti koncu 19. stoletja se je več krajevpo slovenskem delu Štajerske potegovalo za ustanovitev javnebolnišnice v današnjem pomenu besede. V Slovenj Gradcu je bilpri teh prizadevanjih najbolj uspešen takratni okrajni zdravnikdr. Hans Harpf (1866–1938). Že leta 1896 je v poslopju, kimu ga je podarila okrajna hranilnica (Bezirksparkasse), ustanovilzačasno okrajno bolnišnico. Po prizadevanju dr. Harpfa,vplivnih meščanov in deželnih poslancev so 18. februarja 1898na zasedanju deželnega zbora vojvodine Štajerske v Gradcu sposebnim zakonom povzdignili zasilno bolnišnico v javno, karje še isto leto 14. junija potrdil cesar Franc Jožef I. z zakonomenake vsebine. Prav tako so tega leta začeli graditi poslopje novebolnišnice v neposredni bližini že obstoječe zasilne ustanove.Dograjena je bila 23. decembra 1899, v njej je bilo 110 bolniškihpostelj. Hkrati z njo so postavili še posebno izolirno barakoz 21 posteljami. Še isti dan so preselili bolnike v nova objekta.Tega dne je zapeljal mimo bolnišnice tudi prvi vlak na noviprogi Dravograd–Velenje.V prejšnji zasilni bolnišnici je negoval in hranil bolnike en samstrežnik, zdravnik je prihajal od zunaj. Novozgrajena javnabolnišnica pa je dobila stalnega zdravnika, ki je poleg tega imelše zasebno ordinacijo. To je bil že omenjeni prim. Harpf, kirurgin splošni zdravnik. Pri delu na kirurškem in na tako imenovanemsplošnem oddelku so mu sprva pomagali razni sekundariji.Opravljali so manjše kirurške posege, na večje pa so moralibolniki v Maribor ali Gradec. Bolnike so negovale usmiljenesestre iz reda sv. Vincencija iz Gradca.Leto 1911 lahko štejemo za uradni začetek delovanja internegaoddelka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ustanovili so ganamesto dotedanjega splošnega oddelka in za njegovega prvegapredstojnika je bil s 1. januarjem 1911 imenovan prim. FerdoKunej (1877–1933), po rodu iz Oplotnice na Pohorju, ki se jeleto dni prej zaposlil v bolnišnici. Že čez tri leta so z izbruhomprve svetovne vojne v bolnišnici prevladali kirurški bolniki, kerso v njej zdravili ranjence, obseg dela na internem oddelku pa seje zelo skrčil. Po koncu vojne so prim. Harpfa zaradi njegoveganemškega porekla in drugačnih nazorov precej neljubeznivoodslovili. Vodenje bolnišnice in kirurškega oddelka je leta 1919prevzel prim. Vinko Železnikar (1877–1936), ki je takoj uvedelslovenščino kot uradni jezik. V bolnišnici je poskrbel za nadaljnjistrokovni razvoj, dozidali so upravno poslopje in nabavilinekaj za tiste čase sodobne opreme, med drugim leta 1929 novrentgenski aparat, ker je bil prejšnji iz leta 1905 že dotrajan. Nainternem oddelku je prim. Kunej ostal predstojnik do 31. maja1932, ko se je upokojil.Leta 1933 je uprava bolnišnice povabila dr. Franja Radšla(1899–1987), rojaka iz bližnjih Pameč, da prevzame vodstvointernega oddelka. Tisto leto je namreč na Golniku opravilizpit iz interne medicine in ftiziologije. Težko je privolil, ker jeimel na Golniku boljše možnosti za strokovni razvoj, opravitipa je želel še dodatno strokovno izpopolnjevanje na internemoddelku v Mariboru in na interni kliniki na Dunaju. Prim.Franjo Radšel je vodil interni oddelek zelo uspešno od 12. julija1934 do 5. julija 1937. Začeli so z rentgensko diagnostiko pljuč,srca in prebavil, leta 1936 so namesto prejšnje v zasilni barakizgradili novo izolirnico za tuberkulozne bolnike. V Črni naKoroškem je leta 1936 ustanovil protituberkulozni dispanzer,kamor je hodil delat enkrat tedensko. Končno se mu je leta1937 uresničila njegova velika želja, da bi postal ftiziolog vmariborski bolnišnici, kjer je bil to leto ustanovljen samostojniodsek za zdravljenje tuberkuloze. Postal je njegov predstojnik inhkrati eden od pomembnih organizatorjev boja proti tuberkuloziv severovzhodni Sloveniji.Po njegovem odhodu je predstojništvo internega oddelkaprevzel dr. Lojze Simoniti (1901–1957), obenem pa še vodenjebolnišnice, ker je prim. Vinko Železnikar nekaj mesecevpred tem nenadoma umrl. Na kirurškem oddelku pa je postalpredstojnik prim. Stane Strnad (1902–1979), specialist kirurg.Tudi prim. Simoniti je do premestitve delal na Golniku, kjer jeleta 1935 opravil specialistični izpit iz pulmologije in leta 1937iz interne medicine. Z družino se je preselil v Slovenj Gradec84 Revija ISIS - December 2011

ObletnicaPrim. dr. Ferdo Kunej. Prim. dr. Franjo Radšel. Prim. dr. Lojze Simoniti.Dr. Otto Korschitz.2. julija 1937 in nemudoma prevzel nove dolžnosti, ki jih jeopravljal do 2. maja 1941, ko so Nemci odpustili oba predstojnika.Poleg njega je na oddelku delal še zdravnik sekundarij,npr. leta 1940 dr. Peter Lenče, kasnejši profesor farmakologijena ljubljanski medicinski fakulteti. V Slovenj Gradcu je prim.Simoniti že leta 1937 ustanovil protituberkulozni dispanzer. Ssvojo strokovnostjo in organizacijsko sposobnostjo je dosegelvidne uspehe pri zdravljenju in preprečevanju pljučne tuberkuloze,ki je bila tiste čase med najpogostejšimi vzroki smrti.Med drugo svetovno vojno so okupatorji v bolnišnici zaposlilisvoje ljudi na vsa vodilna mesta. Od maja 1941 do kapitulacijejo je vodil prim. Herbert Schwarz iz Brucka na Muri,predstojnik internega oddelka je postal dr. Otto Korschitz(1905–1944). Njegovo nagrobno ploščo je mogoče videti nazidu dvorišča nekdanje Wolfove rojstne hiše, kasnejše glasbenešole in zdajšnjega Muzeja Huga Wolfa. Bil je nečak slavnegaglasbenika, njegova mati je bila Arienne Wolf, poročena Koršič(1867–1923), sestra Huga Wolfa. Marca 1944 je naletel napartizansko patruljo v bližnjem kraju Podgorje in v spopaduizgubil življenje. Nadomestil ga je dr. Karpf, o katerem razenpriimka niso znani nobeni drugi podatki. Med vojno so Nemcimodernizirali operacijske prostore in nabavili nov Siemensovrentgenski aparat, ki so ga uporabljali vse do leta 1964. Zaposleniso ga imenovali slamoreznica, zaradi ropota, ki ga jepovzročal med delovanjem. Na njem so preiskave opravljaliinternisti in kirurgi.Prim. Lojze Simoniti je moral septembra 1941 na prisilno delov bolnišnico v mesto Breslau (danes Wroclaw), od koder jeuspel februarja 1945 pobegniti domov in se povezati s partizani.Ko je 9. maja 1945 Nemčija kapitulirala, je še istega dne prim.Schwarz poklical oba predvojna predstojnika, prim. Simonitijain prim. Strnada, ter jima predal bolnišnico in bolnike. Prim.Strnad je ponovno prevzel vodenje kirurškega oddelka, prim.Simoniti pa vodenje bolnišnice in internega oddelka, čeprav jezaradi religioznosti veljal za »politično neprimernega«, saj jebilo v njegovi karakteristiki zapisano, da je »ideološki nasprotnik,ki ga ni mogoče pridobiti«. Leta 1946 se je na oddelkuzaposlil specializant interne medicine dr. Feliks Kosec, ki je pospecialističnem izpitu leta 1951 postal predstojnik internegaoddelka novomeške bolnišnice. Po letu 1950 pa so prišli prvizdravniki s takrat že popolne ljubljanske medicinske fakultetein začeli s specializacijami, saj na oddelkih razen predstojnikovni bilo nobenih specialistov. Hkrati se je postopoma večaloštevilo medicinskih sester. Leta 1948 so namreč morale usmiljenesestre, ki so opravljale delo bolničark, nenadoma zapustitibolnišnico, medicinskih sester pa sploh ni bilo. Ker je po vojnipostala bolnišnica premajhna, so v letih od 1948 do 1952zgradili zasilno stavbo, tako imenovani paviljon, v katerega sonamestili pljučni oddelek in del kirurškega. Nabavili so tudinovo opremo, med drugim leta 1954 prvi aparat za snemanjeEKG. Pred tem so morali bolniki na snemanje EKG v Celje aliLjubljano, kar je pomenilo večurno vožnjo z vlakom tja in nazaj.V okviru internega oddelka so ustanovili lastno lekarno, laboratorijin transfuzijsko postajo. Slednjo je vodil dr. Stane Zupančič,specialist internist, kasnejši predstojnik internega oddelkanovogoriške bolnišnice. Ker je v teh letih hitro padalo številonalezljivih bolezni, so leta 1955 ukinili infekcijski oddelek.Februarja 1957 je zaradi posledic prometne nezgode nenadomaumrl prim. Simoniti, zato je vodenje bolnišnice 16. februarjaprevzel prim. Strnad. Predstojništvo internega oddelka jezačasno, do 28. februarja 1958, opravljal specializant internemedicine dr. Bogdan Dolenc, ki je bil zaslužen za ustanovitevambulante za diabetike na internem oddelku v letu 1956. Bilaje med prvimi v Sloveniji in je delovala enkrat mesečno. Obnjeni ustanovitvi so obravnavali sedem diabetikov, štirje od njihso potrebovali stalno zdravljenje z inzulinom. Po opravljenemspecialističnem izpitu iz interne medicine je dr. Dolenc postalpredstojnik internega oddelka bolnišnice v Črni na Koroškem.Začasna predstojnica je postala specializantka interne medicinedr. Sonja Masle, dokler ni 19. maja 1958 predstojništvaprevzel dr. Ivo Raišp (1926–2009), specialist interne medicine zRevija ISIS - December 201185

Obletnicadoktoratom znanosti, ki ga je obranil 6. junija 1957 na Medicinskifakulteti v Ljubljani.V tem času so se v bolnišnici dogajale pomembne spremembe.S 1. januarjem 1958 sta bila ustanovljena otroški oddelek,ki ga je vodil prim. Miloš Lužnik, in ginekološko-porodniškioddelek, ki ga je začasno vodil prim. Strnad, od leta 1961 daljepa prim. Dimitrij Mikuš. Zaradi povečanega števila bolnikovin obsega strokovnega dela je bilo potrebno zgraditi dodatnestavbe. V času od 1959 do 1964 je bilo zgrajeno novo poslopjeza kirurgijo in ginekologijo s porodništvom. Interni oddelek jeostal v stari stavbi iz leta 1899 z dotrajanimi prostori. Zato sov letih od 1968 do 1972 zgradili prizidek k tej stavbi in vanjpreselili del internega oddelka, v pritličje pa laboratorij. Sledilaje prenova stare stavbe, ki je bila zahtevna, ker delo na internemoddelku ni smelo trpeti. Komaj so se v del prenovljene stavbepreselili bolniki, že so začeli rušiti drugi del in ga graditi nanovo. Bolnike je bilo treba včasih oskrbovati kar čez zasilnehodnike in jih prenašati na nosilih po stopnicah, ker ni bilodvigala. Obnova je bila končana leta 1979, povsem pa je biloddelek obnovljen leta 1982.S prihodom prim. dr. Raišpa se je na oddelku nadaljeval strokovnirazvoj, ki je v 31 letih njegovega predstojništva dosegelvelike razsežnosti. Uvedel je številne nove metode prepoznavanjain zdravljenja bolezni. Leta 1961 je opravil prve biopsijejeter. Za začetek so zdravniki na oddelku drug drugemu punktiralijetra. Pri tem je prof. Raišp nehote napravil prvo biopsijoledvic. Svojemu kolegu je sicer punktiral jetra, histološki izvidpa se je glasil »tkivo normalne ledvice«. Kasneje se je naučilpravilno punktirati ledvice pri prof. Radoniću v Zagrebu innato prenesel to znanje na svoje sodelavce. Poskusili so tuditransplantirati kostni mozeg in opravili celo nekaj kateterizacijsrca. Prav tako so opravljali bronhoskopije s togim bronhoskopomin gastroskopije s poltogim gastroskopom. Po opravljenempodiplomskem študiju iz nuklearne medicine leta 1961 je prof.Raišp s tehnikom in kasnejšim zdravnikom Janezom Burnikom,dr. med. (r. 1937), ustanovil radioizotopni laboratorij, ki mu jebila od vsega začetka pridružena ambulanta za bolezni ščitnice.Leta 1971 so v njem začeli opravljati še renografije. Iz tega laboratorijase je leta 1974 razvila samostojna enota za nuklearnomedicino, ki jo je do svojega odhoda v novogoriško bolnišnicoleta 1979 vodil dr. Burnik, nato nekaj časa prof. Raišp, od leta1981 dalje pa jo vodi Mitja Sterle, dr. med. (r. 1948).Leta 1962 se je od oddelka ločila transfuzijska postaja, dve letikasneje še laboratorij in rentgen, nastale so samostojne enote.Na internem oddelku so že leta 1963 uredili poseben prostorza zdravljenje ogroženih bolnikov, tako imenovano šok sobo,zametek kasnejše enote za intenzivno nego in zdajšnje intenzivneterapije. Za njegov strokovni razvoj in za razvoj kardiologijena oddelku je vestno skrbela že omenjena specialistka internemedicine prim. Sonja Masle, dr. med. (1922–2007). Ko se jeleta 1987 upokojila, je odšla kar za devet let na Madagaskar kotlaična misijonarka zdravnica.Med prvimi v Sloveniji so leta 1971 slovenjgraški internistizačeli z dializami. Največ zaslug pri tem je imel prim. Jurij Simoniti,dr. med. (r. 1931), specialist interne medicine, sin prim.Lojzeta Simonitija. Istega leta so nabavili fleksibilni gastroskop,ki je bil pogoj za nadaljnji razvoj endoskopije na internemoddelku, za kar se je najbolj zavzemal Tone Ravnikar, dr. med.(1934–2005). Pričele so se diagnostične in terapevtske gastroskopije,leta 1975 pa še koloskopije. Pomemben mejnik pomenileto 1977, ko so začeli vstavljati začasne spodbujevalnike srcain leto dni kasneje tudi trajne, ki jih je s pomočjo internistov inanestezistov vstavljal prim. Drago Plešivčnik, dr. med. (r. 1929),specialist kirurg in dolgoletni uspešni direktor slovenjgraškebolnišnice. Iz različnih razlogov so morali z vstavljanjem trajnihspodbujevalnikov žal kmalu prenehati.Zaradi velikega števila bolnikov z nevrološkimi težavami se jev letu 1984 na internem oddelku zaposlil specialist nevrologPrim. Sonja Masle, dr. med.Prim. prof. dr. Ivo Raišp,dr. med.Prim. mag. Franc Verovnik,dr. med.Prim. Davorin Benko,dr. med.86 Revija ISIS - December 2011

ObletnicaFranc Kotnik, dr. med. (r. 1949), in njegova strokovna pomoč jebila internistom zelo dobrodošla. Uspešno se je vključil v delona oddelku in v novoustanovljeni nevrološki ambulanti, takoda se je lahko večina nevroloških bolnikov iz regije zdravila vdomači bolnišnici. Ker se je obseg znanja iz interne medicineskokovito povečal, se je začela deliti na razne specialnosti. Zatoje bilo nujno potrebno uvesti posamezne subspecialističneambulante namesto dotedanje ene same, tako imenovane internističneambulante. Leta 1984 je bil ustanovljen tudi diabetičnidispanzer, ki je bil z drugačnim načinom in večjim obsegomdela med bolniki dobro sprejet. Zaslužen za to je bil njegovvodja, prim. Leopold Budna, dr. med. (1921–2003), avtorštevilnih feljtonov z naslovom Vrabčki z naše strehe, ki jih je večlet objavljal v tedanjem Zdravstvenem vestniku. Gre za sestavkev rimani prozi, v katerih je prim. Budna pod psevdonimomLe-A-Bu na duhovit način kritiziral družbene razmere, zlasti vzdravstvu. Škoda, da sestavki niso bili nikoli zbrani in objavljeniv knjižni obliki.Vzporedno z razvojem znanja so se pojavljale tudi nove preiskovalnemetode in aparature. Med drugim je bilo potrebnoposodobiti kardiološko dejavnost, kar se je zgodilo leta 1981 znakupom cikloergometra in leta 1984 z uvedbo ehokardiografskihpreiskav – sprva sicer na skupnem ultrazvočnem aparatuz rentgenologi, od leta 1993 pa na lastnem ehokardiografu.V enoti za nuklearno medicino je bila leta 1989 nameščenasodobna gama kamera, podprta z računalniško obdelavo.V času predstojništva prim. dr. Raišpa se je oddelek okrepil tudikadrovsko. V tem obdobju je opravilo specializacijo iz internemedicine enajst zdravnikov, ki so večinoma ostali na oddelku.Po ukinitvi poklica bolničarka v sedemdesetih letih se jepovečalo število medicinskih sester, večine s končano srednjozdravstveno šolo, ki je bila leta 1975 za te namene ustanovljenav Slovenj Gradcu. Interni oddelek je postal učna baza zaspecializante različnih smeri zlasti potem, ko je bil prim. dr.Raišp leta 1965 v Zagrebu habilitiran za docenta, leta 1976 naMedicinski fakulteti v Ljubljani za izrednega profesorja, leta1986 pa za rednega profesorja interne medicine. Predaval jeizbrana poglavja iz interne medicine, večinoma endokrinologijoin diabetes. Prof. dr. Raišp je na oddelku spodbujal tudi raziskovalnodejavnost, zdravniki so sodelovali na številnih strokovnihsrečanjih, kongresih doma in v tujini, njihovi strokovni članki sobili objavljeni v raznih strokovnih publikacijah.Prof. dr. Raišp se je upokojil 31. maja 1989. Predstojništvo je s1. junijem prevzel prim. mag. Franc Verovnik, dr. med. (r. 1947),in ga opravljal štirinajst let do 15. junija 2003, ko ga je nasledilzdajšnji predstojnik prim. Davorin Benko, dr. med. (r. 1961). Vtem obdobju se je oddelek uradno preimenoval v Oddelek zainterno medicino. Zaposleni so uspešno sledili vsem trendomrazvoja sodobne interne medicine doma in v svetu – tako gledestrokovnega dela kot glede sodobne opreme. Razmah računalništvaje omogočil povsem drugačne dimenzije pri obravnavanjubolnikov in njihovih bolezni. Obseg znanja se je močno povečal,strokovne informacije pa so postale dostopnejše. Oddelekje zdaj izpopolnjen s strokovnimi kadri, z ustrezno opremo, sprimernimi prostori, tudi bivalni pogoji za bolnike so bistvenoboljši, kot so bili pred desetletji. Nadaljujejo se znanstvena,pedagoška in publicistična dejavnost, o čemer priča zajetnabibliografija, ki jo je mogoče videti na spletni strani www.sb-sg.si/UserFiles/File/bibliografijaInternegaOdd.pdf.Pomemben dosežek za oddelek predstavlja ustanovitev Centraza zdravljenje bolnikov s Fabryjevo boleznijo 22. oktobra 2004.Center uspešno vodi asist. prim. Bojan Vujkovac, dr. med. (r.1962), in je edini te vrste v Sloveniji, po rezultatih pa edenvodilnih v Evropi. Fabryjeva bolezen je redka, na moški spolnikromosom X vezana dedna bolezen, pri kateri so zaradi pomanjkanjaencima v presnovi lipidov prizadeti vsi organi. Prvibolnik s to boleznijo je bil odkrit v slovenjgraški bolnišnici leta1991 po naključju. Pregledan je bil pri internistu zaradi sumana petehije, ki so imele nevsakdanji videz. Zato je bil bolniknapoten še na konziliarni pregled k strokovno zelo dobropodkovani specialistki dermatologije v bolnišnici Jožici Kotnik,dr. med., ki je na podlagi kožnih sprememb postavila sum naFabryjevo bolezen. S kasnejšimi preiskavami je bila diagnozapotrjena in v bolnikovi rodbini je bilo kasneje ugotovljenih kar17 članov s to boleznijo. Do danes je bilo v Sloveniji odkritih44 takih bolnikov, od teh jih živi še 38. Bolniki, zlasti moški, soumirali sorazmerno mladi, dokler ni bilo uvedeno nadomestnoencimsko zdravljenje z umetnim encimom. V centru so s takimzdravljenjem začeli že leta 2003 in si s skrbnim sledenjembolnikov nabrali veliko izkušenj. Poleg tega se trudijo ozaveščatijavnost, predvsem strokovno, o pomembnosti zgodnjegaodkrivanja bolezni – že v otroštvu, ko organi še niso usodnoprizadeti.Ne nazadnje je potrebno omeniti še vse tiste, ki so poleg zdravnikovna oddelku prispevali pomemben delež k uspešnemuzdravljenju bolnikov. Gre za številne vestne in marljive sodelavke– medicinske sestre, zadnje čase tudi medicinske tehnike,administratorke in strežnice. Gre za specialiste drugih vej medicine,predvsem kirurge, urologe, ginekologe, dermatologa inostale specialiste iz drugih ustanov, ki so bili vedno na voljo zastrokovne nasvete. Velik pomen za uspešno delo lahko pripišemotudi zavestnemu ustvarjanju in vzdrževanju dobrih medčloveškihodnosov med zaposlenimi in njihovemu spoštljivemuodnosu s pravo mero empatije do bolnikov. Le v takem sožitjujih je bilo mogoče v tem dolgem obdobju optimalno zdraviti.In kakšen bo nadaljnji razvoj internistike v slovenjgraškibolnišnici v naslednjih stotih letih? Vsi si želimo, da bi uspešnoprestala vse družbene in gospodarske pretrese – tako kot jih je včasu od ustanovitve oddelka do danes – da se bo lahko še naprejnemoteno strokovno razvijala. S tem bo omogočeno osnovnoposlanstvo zaposlenih na oddelku: čim hitreje prepoznati inuspešno pozdraviti bolezni pri bolnikih, ki se prihajajo zdravitz velikim zaupanjem in prepričanjem, da bodo deležni ustreznezdravstvene pomoči, kakor so je bili v preteklih stotih letih.Revija ISIS - December 201187

S knjižne policeHvalniceAlojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesuCankarjeva založba, Ljubljana, 2011, 137 str.Brina Svit: Hvalnica ločitviCankarjeva založba, Ljubljana, 2011, 98 str.Vinko Möderndorfer: Hvalnica kožiCankarjeva založba, Ljubljana, 2011, 100 str.Na hrbtni strani zadnje platnice urednik takole predstavizbirko:»Hvalnice so kratka besedila, ki jih znane osebnosti,predvsem iz sveta umetnosti in znanosti, pišejona izbrane teme. Življenjske prelomnice, poklicneizkušnje, intimne zgodbe so izhodišča za iskrena,pogosto provokativna razkrivanja najbolj osebnihpogledov ...«Ko sem šel kupovat Ihanovo knjigo, vsega tega sevedanisem vedel. A ko sem v knjigarni skoraj hkratizagledal vse tri, mi je bilo samoumevno, da sem vsetri tudi takoj kupil. In skrbno sem pazil, da ne biprebral kake ocene o zbirki, preden je ne bi prebralvse.Ne vem, zakaj sem se za zapis o Ihanovi knjigi (ISIS2011; 20 [11]: 62-63) odločil, še preden sem prebralostali dve. Zamisel, vse tri predstaviti hkrati, pa seje pojavila med branjem druge in se utrdila medbranjem tretje knjige.Brina Svit meni, da je življenje pravzaprav sestavljenoiz ločitev. Kar je mogoče razumeti na dvanasprotujoča in izključujoča se načina. Kot: človekodide zato, da se vrne – ali nasprotno: človek se vrnezato, da odide. Se pravi: kaj pomeni oditi – in kajpomeni vrniti se? In v tem kontekstu je zanimivonjeno stališče o prijateljstvu. Da so dobri (dobri!)prijatelji tisti bivši ljubimci, pri katerih ob razhodu,ob razpadu ljubimske zveze ni nastalo preveč škode.Zakaj torej ločitev (razhod)? Zakaj ločitev kot pogojza nastanek prijateljstva?Vinko Möderndorfer pa meni, da se na tem svetu vsedogaja na koži, mejni površini med človekom (njegovonotranjostjo) in njegovim okoljem (zunanjimsvetom). Se pravi, gre za dva dela, morda celo dvepolovici, ki pa lahko delujeta (živita?) le kot celota.Naj obračam tako ali drugače, vse tri knjige obravnavajočloveka in njegov(e) odnos(e). Da so z odnosomsami križi in težave, a brez odnosa ne gre.V njihovem opisovanju se mi zdi Brina Svit najboljeksplicitna tako, da morda najbolj poudari zelokonkreten žensko-moški odnos. Pravzaprav dva: svoj(ženski) odnos do moža (soproga, zakonca) in doljubimca (str. 84; ki ga je spoznala, ko – ker? – je obnjej na klopi v parku bral zgodbo z naslovom Novaljubezen). Pravzaprav je vsa njena knjiga opis, kakosta se z ljubimcem spoznala, srečevala, se ljubila,si pošiljala esemese in kako se je vse stopnjevalo,dokler on njej ni sporočil, da je konec, da izstopa iznjene zgodbe. Ki je pravzaprav ni bilo; če o zgodbi nizapisa, je ni:... Oddalji se za nekaj korakov, najde mirenprostor, da lahko še enkrat zbrano prebere zadnjiesemes. Nenadoma začuti, kako ji vsa kri izgine izobraza. Preveč komplicirano? Umika se iz njenegaživljenja? ... Ji bo povedal jutri. Saj ne bosta prekinilakar tako, po telefonu (str. 18). ...... Kaj pravzaprav ženske ljubijo na moških, sesprašuje in vročično išče zvezek, kamor je prepisalanjegove esemese, kot da bi lahko v njem našlaodgovor (str. 44).... V postelji si bova povedala vse, kar je treba, pomisli,ko stopita v hotelsko poslopje in se vzpnetapo stopnicah do drugega nadstropja. V postelji jevse lažje. V postelji mi bo razložil, kaj se je zgodilo.Saj bo še vse v redu, saj bo vse tako kot prej, sajne more biti drugače, si ponavlja, ko se znajdeta vceneni in žalostni hotelski sobi... (str. 60).Ljubiti morda pomeni to: želeti si pripadatinekemu telesu, spolu, ustom, pomisli nenadoma,kot bi šlo za odkritje. Pripadati njegovemu telesu,njegovim ustom, njegovi koži, njegovemu vonju ...si ponovi in začuti, kako ji zadrgeta, zaihti v grlu.Kaj se dogaja? Pa menda ne misli jokati zdaj, ko jekončno v njegovem objemu? ... (str. 66).Möderndorfer pa je bolj zakrit. Seveda opisuje tudisebe – kot otroka, mladostnika in odraslega – vospredju pa je ženska. Vendar ne kot neka konkretnaoseba, temveč kot pojem o ženskosti, o večni privlačnostiza moškega. Ki pa se ob vsaki konkretni ženskirazblini in moški začne svoje iskanje vedno znova;moška predstava o ženski je tako osebna, tako individualnomoška, da je nezdružljiva z vsako zemeljskožensko. Ta zgodba se prizemlji le enkrat, v opisusrečanja in spoznavanja ženske z imenom Sidra vLondon, ki pa se je štela za Sikhinjo (str. 75–78):... Rekla je: Tudi z drugimi spim. Ljubim pa lahkole svoje ljudi. Nekaj časa sva gledala skozi okno.Prižgale so se ulične svetilke. ... V kopalnico grem,je rekla in odšla preko sobe. Sedel sem na posteljo.Nisem vedel, kaj naj si mislim. V kopalnico grem.Je to to? ... Prišla je. Stala je pred mano in si slekla88 Revija ISIS - December 2011

S knjižne policebluzo. V žarenju televizijskega ekrana se je zasvetilanjena modra koža. Črni bradavici in vsa golota domladega popka. ... Vstala je in se slekla do konca.V hipu sem stal nag pred njo. Imaš? me je vprašala.Kaj? sem jo vprašal. Saj veš, kondom? Nočem, da seme tvoja koža dotakne od znotraj ... To je rekla na posebennačin ... Z gnusom? Mogoče. Ne vem. Takrat,s stoječim kurcem v roki, sem ji oprostil njen gnus.... Spomnil sem se, da sem videl v pubu na koncuulice kondomat. ... Ona, da me bo počakala, pravi.... Kondomi so v vseh barvah kože in tudi v barvah,v katerih ni nobena človeška koža. Zlata, zelena,roza. ... Tečem k njej. K sikhovski lepotici. Potihose priplazim v stanovanje. Tema je. Samo televizorje prižgan. Ona, Sidra, leži na kanapeju, s kockastoodejo je pokrita do vratu, in spi. Obraz spokojen inmiren. Blag. Sedem poleg nje. ...Tako se mi zdi, da tu Möderndorfer ponovi zgodbo,ki jo je zapisal že nekoč prej, v Nekaterih ljubeznih. Kipa tudi tokrat ne dosega njegove najboljše, Nespečnost.Tako kot tudi Brina Svit v nekem smislu obnoviOdveč srce, in ki tudi ne dosega njene najboljše zgodbe,Con brio, izvrstnega parafraziranja znamenite Ženskain pajac (oz. Ženska in možicelj) Pierra Louÿsa.Vse tri knjige torej obravnavajo heteroseksualni odnos.Ihan bolj načelno, ostali dve knjigi pa kar konkretno:z več partnerji, zapored ali hkrati. Četudi precej inžensko zadržana, je najbolj eksplicitna Brina Svit tako,da je nekako v ozadju zakon, zakonski soprog in družina(klasična žensko-moška zveza »za vse življenje«),tej zgodbi vzporedno pa ljubimec (ljubimci). Se pravi,vsak vsakokratni par po svoje opredeli etiko za svojčas. In če zadeva deluje »s kar najmanj škode«, tj. danihče od udeleženih ne pozna vse in cele zgodbe, je vselepo in prav. A le Ihan pove, kaj je »tisto«, zaradi česarzveza razpade in se nato nastajanje in razpadanje zvezponavlja vse življenje.Do pojma svoboda se implicitno opredeli le Brina Svit,češ da je le bivši ljubimec lahko dober prijatelj. Kar sevedapomeni moškega, ki ji je čustveno in izkustvenodovolj blizu – a hkrati ne preveč blizu – da se z njimona, ženska, lahko pogovarja svobodno, brez omejitev.To implicitno pomeni, da sta moški in ženska kotprijatelja (kot to opredeli Brina Svit) svobodna, kotljubimca pa ne. Mar ni to svojevrsten paradoks?Po moji presoji vse tri knjige opisujejo ne kaj ljubezenje, temveč kaj ljubezen ni.Kaj je torej maksima Möderndorferjeve teze, da grepri človeku za dva dela, morda celo dve polovici, ki palahko delujeta (živita?) le kot celota. Kaj išče človek,ki deluje v (heteroseksualnem) paru? Manjkajočopolovico zunaj sebe? Drugega človeka? Ki pa je pravzato obsojen na neuspeh – kot meni Vladimir Bartol vsvoji noveli Samo kratek račun?Menim, da je odgovor preprost: v odnosih, še najboljpa v odnosu ženska - moški človek išče sebe. Išče tistidel svoje identitete, ki zajema sočloveka. Se pravi,išče svojo socialno identiteto in znotraj slednje svojospolno identiteto. Zato, ker• moški lahko svojo moško identiteto izgradi (izpolni)samo z žensko;• ženska lahko svojo žensko identiteto izgradi (izpolni)samo z moškim.Celoto svoje spolne identitete človek ne more graditi zodlomki, ki jih dobi pri različnih partnerjih v različnihčasih.Dograjevanje (svoje) identitete hkrati pomeni osvobajanje.V človeku je vse manj strahu; vse manj je t. i.prepovedanih ali zapovedanih tem; je brez t. i. rdečečrte ne le v sebi, temveč tudi med njim in sočlovekom.Če to zožim na odnos ženska - moški, kaj ljubezen je,je takole:Ženska lahko svobodno razmišlja, razpravlja in seodloča. In v odnosu do moškega, ki je dosegel istostopnjo razvoja svoje identitete, sta oba hkrati vse:človeka, prijatelja, ljubimca.Marjan KordašNadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice SlovenijeV želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualneinformacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev,smo se na Zdravniški zbornici Slovenije lotili projekta»Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnegain internetnega portala.Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi bazamizbornice in vam tako preko spletnega portala omogočilidostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev,zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatkelahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (nadesni strani).Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime ingeslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, seobrnite na Milana Kokalja (milan.kokalj@zzs-mcs.si), ki vambo kreiral novo geslo.Revija ISIS - December 201189

Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpis90 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjaDecember1.–2. • XLII. MEMORIALNI SESTANEK PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA Z MEDNARODNIMSIMPOZIJEM: »TUMORJI V POVEZAVI Z OKUŽBO S ČLOVEŠKIMI VIRUSI PAPILOMA(HPV)« podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Korytkova 2vsebina: strokovni sestanek je namenjenvsem zdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Inštitut za patologijoMF v Ljubljani, prof. dr. Nina Gale, dr.med.1.–3. ob 7.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORTprijave, informacije: prijave: E: vlasta.krfogec@mf.uni-lj.si,informacije: Vlasta Krfogec, T: 01 543 71 03, F: 01 543 71 01kraj: IG, IC URSZR št. udeležencev: 16 kotizacija: 900 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Zdravniško društvoATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://atls.si/, E:roman.kosir@siol.com, informacije: Roman Košir, T: 031 5412022. ob 9.30 • MINIMALNO INVAZIVNI POSTOPKI V ZDRAVLJENJU STRESNE URINSKEINKONTINENCE PRI ŽENSKI – IZKUŠNJE IN NOVI VIDIKI podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, predavalnicastare porodnišnicevsebina: simpozij organizator: Društvo za uroginekologijo, Ginekološkaklinika UKC Ljubljanašt. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: E: info@medip.si2.–3. • XX. STROKOVNO SREČANJE SEKCIJE ZA ARTERIJSKO HIPERTENZIJO podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: 200 kotizacija: 90 EUR, kotizacije ni zaštudente, sekundarije, upokojencevsebina: strokovno srečanje je namenjenodružinskim zdravnikom, specialistominterne medicine, kardiologije,nefrologije, specializantomorganizator: Sekcija za arterijskohipertenzijo, asist. mag. Jana BrguljanHitij, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: E: tina.mali@hipertenzija.org,informacije: Tina Mali, asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr.med., T: 01 522 55 18, 01 522 54 95, F: 01 522 56 002.–3. ob 8.30 • PSIHIATRIČNI UTRINKI, PRVI PSIHIATRIČNI DNEVI ZA ZDRAVNIKE SPECIALISTEIN SPECIALIZANTE SPLOŠNE IN DRUŽINSKE MEDICINE podroben program na spletni stranizbornicekraj: MARIBOR, Oddelek za psihiatrijo,UKC Mariborvsebina: predavanje zdelavnicami je namenjenozdravnikom splošne in družinskemedicinešt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Oddelek zapsihiatrijo, UKC Maribor,asist. Jure Koprivšek, dr. med.prijave, informacije: prijave: UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo, Ob železnici30, 2000 Maribor, s pripisom: Psihiatrični utrinki, informacije: UKC Maribor,Oddelek za psihiatrijo, Ob železnici 30, 2000 Maribor, Jure Koprivšek, dr. med.,Andreja Čelofiga, dr. med., T: 02 321 11 33, E: jure.koprivsek@ukc-mb.si2.–3. ob 16.00 • XXV. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGA NEFROLOŠKEGA DRUŠTVAkraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje s področja nefrologije,dialize in transplantacije ledvice je namenjenonefrologom, internistom, transplantologom,pediatrom nefrologom, specialistom družinskemedicineorganizator: SZD - Slovenskonefrološko društvo,prof. dr. Rafael Ponikvar, dr.med.3. ob 9.00 • CISTIČNA FIBROZA PRI OTROCIH IN ODRASLIHkraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, velika predavalnicavsebina: pregled novejših spoznanjo cistični fibrozi – pogled iz različnihsubspecialnosti je namenjen pediatrom,pulmologom internistom in zdravnikomdružinske medicineprijave, informacije: prijave: Mida Kandus, TajništvoKO za nefrologijo, UKCL, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,informacije: doc. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., T: 01522 31 21, 01 522 33 28, F: 01 522 22 97, 01 522 24 08, E:andreja.marn@kclj.sišt. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Sekcija za pediatričnopulmologijo, alergologijo, revmatologijoter klinično imunologijo,Združenje za pediatrijo, SZD, asist.Uroš Krivec, dr. med.prijave, informacije: prijave: Uroš Krivec, Pediatričnaklinika, Pulmološki oddelek, Bohoričeva 20, 1000 Ljubljana,informacije: asist. Uroš Krivec, dr. med., mag. Marina Praprotnik,dr. med., E: uros.krivec@gmail.comRevija ISIS - December 201191

Strokovna srečanjaDecember5. 12.–16. 2. • SPECIALIZIRANI INTENZIVNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ZDRAVNIKE INZOBOZDRAVNIKE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:ni omejenovsebina: Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Centrom za slovenščinokot drugi/tuji jezik organizira specializirani tečaj slovenščine za zdravnikein drugo medicinsko osebje. Našim članom, zdravnikom in zobozdravnikom,pretežno tistim, ki prihajajo iz drugih držav, želimo namreč ponuditi možnost,da izpopolnijo svoje znanje slovenskega jezika.kotizacija: 525 EUR (z vključenim DDV), vključuje tečaj,učbenik in dodatno gradivoorganizator: Zdravniškazbornica Slovenije v sodelovanjus Centrom za slovenščinokot drugi/tuji jezikk. točke: ***prijave, informacije: prijave:E: branka.gradisar@ff.uni--lj.si. Prijavnico najdete nanaši spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.8. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: ATRIJSKA FIBRILACIJA – KAJ JE NOVEGA? – SANOFIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 5059. ob 9.00 • GLAVOBOL IN NEVROPATSKA BOLEČINA S KLINIČNIMI PRIMERI podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel Lev, Vošnjakova1vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikomdružinske in splošne medicine, nevrologom,algologom, farmacevtom, medicinskemu osebjuin vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje napodročju obravnave bolnikov z glavobolomin nevropatsko bolečino ali izvedeti več o temsimptomušt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Sekcija za glavobol – Združenjenevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvuin Društvo za preprečevanje možganskih in žilnihbolezni ob strokovnem sodelovanju zdravnikovUKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskihin tujih strokovnjakov, dr. Bojana Žvan, dr. MarjanZaletelprijave, informacije: prijave:Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana,informacije: Andreja Merčun, E:andreja@glavobol.com, T: 0590 11234,F: 01 430 23 149. ob 9.00 • MATIČNE CELICE V REPRODUKTIVNI MEDICINI: OD GAMETOGENEZE IN VITRO DONASTANKA RAKA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika,Šlajmerjeva 3vsebina: znanstvenosrečanješt. udeležencev: ni podatka kotizacija: za zdravnike specialiste je100 EUR (z DDV), za specializante in drugozdravstveno osebje 50 EUR (z DDV)organizator: Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Slovenskodruštvo za reproduktivno medicino, Slovensko društvoza tkivno in celično inženirstvo9. ob 14.00 • 30 LET SEKCIJE ZA ŠOLSKO IN VISOKOŠOLSKO MEDICINOkraj: LJUBLJANA, predavalnica Krke,Dunajska 165vsebina: srečanje je namenjeno specialistom šolske invisokošolske medicine, pediatrom, zdravnikom splošnemedicine, zdravnikom družinske medicinek. točke: vpostopkuprijave, informacije: Martina Pečlin, T: in F: +386 1 522 6020, +386 1 439 75 90, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.sišt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Sekcija za šolsko invisokošolsko medicinoinformacije, prijave: informacije:asist. dr. Mojca Juričič, dr. med., E:juricic.mojca7@gmail.com9.–10. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: ZREČE, Terme Zreče št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11vsebina: Učne delavnice so namenjenesedanjim in bodočim mentorjem študentov inspecializantov s področja družinske medicine.Namen delavnic je udeležencem pomagati razumetipomen profesionalnega odnosa zdravnikado bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi ininstitucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si92 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjaDecember9.–10. ob 8.00 • TEČAJ ULTRAZVOKA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA podroben programna spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, URI Soča, predavalnica,IV. nadstropjevsebina: tečaj je namenjen specialistomin specializantom radiologije,fizikalne in rehabilitacijske medicine,revmatologije in ortopedije, ki obvladajoosnove UZ-diagnostike in ultrazvok žeuporabljajo pri vsakdanjem delušt. udeležencev: 24 kotizacija: 500 EUR (z DDV) k. točke: ***organizator: Univerzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije -Soča, asist. dr. Primož Novak, dr. med.,asist. Vladka Salapura, dr. med.9.–11. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOPprijave, informacije: prijave: Vesna Grabljevec, URI Soča,Tajništvo klinike, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, informacije:Vesna Grabljevec, Primož Novak, Vladka Salapura, T: 01 47582 43, F: 01 437 20 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.sikraj: IG, IC za zaščito in reševanje št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40212.–14. • EUROPEAN CORRELATION CONFERENCE »GETTING OUT OF THE MARGINS –CHANGING REALITIES AND MAKING THE DIFFERENCE« podroben program na spletni stranizbornicein13. • 5. SIMPOZIJ »OKUŽBA Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI UŽIVALCIH DROG VSLOVENIJI« podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: Predstavitve bodo osredotočene nametode in strategijo za izboljšanje zdravja tersocialnega blagostanja najbolj ranljivih in obrobnihskupin prebivalcev Evrope: uživalcev drog,mladih s tveganim vedenjem, migrantov, moških,ki imajo spolne odnose z moškimi, in oseb, ki seukvarjajo s prostitucijoorganizator: Correlation Network – EuropeanNetwork Social Inclusion & Health, supported byEuropean Commission, DG Sanco, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja, Univerzitetniklinični center Ljubljana, Koordinacija centrov zapreprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drogprijave, informacije: Simona Rojs,Klinika za infekcijske bolezni invročinska stanja, Japljeva 2, 1525Ljubljana, T: 01 522 42 20, 01 522 2110, E: simona.rojs@kclj.si13.–14. ob 16.00 • DNEVI RAZISKOVANJA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta,Korytkova 2vsebina: izobraževanje – predavanjain predstavitev raziskovalnih nalog – jenamenjeno vsem zdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Društvo Medicinskirazgledi, Bogdan Vidmar14. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEVkraj: LJUBLJANA, Očesna klinika inSimulacijski center, UKC Ljubljanavsebina: učenje učiteljev je namenjenomentorjem specializantov, študentovprijave, informacije: inofrmacije: Društvo Medicinskirazgledi, T: 01 52 42 356, F: 01 52 42 356 , E: info@medrazgl.sišt. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: 7organizator: Svet za izobraževanje,UKC Ljubljana, prof. dr. Živa NovakAntoličprijave, informacije: prijave: E: ziva.novak@guest.arnes.si,informacije: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana,Zaloška 11, 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 59015. • MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE (šola traja 6 mesecev) podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Fakultetaza šport Ljubljana, Inštitutza šport, Gortanova 22, 1110Ljubljanavsebina: šola je namenjena zdravnikom,zobozdravnikom ter absolventommedicine in stomatologiješt. udeležencev: 15 kotizacija: Cena šolanja znaša 1.800 EUR. Možnost plačila v šestihmesečnih obrokih. Plačilo posameznega obroka je 3 dni pred začetkomvsakega tedenskega predavanja. Seminarsko delo, individualnekonzultacije ter praktični del pouka ni vračunan v ceno šolnine.organizator: Katedra za medicinošporta Fakultete za šport v Ljubljanik. točke: ***prijave, informacije: prijave: Fakulteta za šport Ljubljana,Inštitut za šport, Gortanova 22, 1110 Ljubljana, F: 01 520 7750, E: miha.kurner@fsp.uni-lj.si, informacije: Miha Kürner, T:01 520 77 52Revija ISIS - December 201193

Strokovna srečanjaDecember15. ob 15.30 • PRAKTIČNA DELAVNICA O MULTIPLI SKLEROZI podroben program naspletni strani zbornicekraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: do 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: praktična delavnica je namenjenanevrologomorganizator: UKC Maribor, Oddelekza nevrološke bolezni, doc. dr. TanjaFabjan Hojs, dr. med.prijave, informacije: prijave: E: duska.knez@higiea.si,informacije: Duška Knez, T: 01 589 72 23, 041 556 697januar 201210. ob 14.00 • III. TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTERIN PATOLOGOVkraj: LAŠKO, Kongresni center ThermanaLaško, Zdraviliška cesta 6vsebina: sestanek je namenjen ginekologom, medicinskim sestram, patologomin presejalcem celjske regije ter ginekologom in medicinskim sestram izvenregije, ki sodelujejo z Oddelkom za patologijo in citologijo SB Celješt. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Zavod zazdravstveno varstvo Celje inOddelek za patologijo in citologijoSplošne bolnišnice Celjeprijave, informacije:Milojka Kandorfer,T: 03 425 11 44 ali E:milojka.kandorfer@zzv-ce.si12. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: EKSTRAKORPORALNA MEHANSKA OKSIGENACIJAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50513.–14. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58vsebina: Učne delavnice so namenjenesedanjim in bodočim mentorjem študentov inspecializantov s področja družinske medicine.Namen delavnic je udeležencem pomagati razumetipomen profesionalnega odnosa zdravnikado bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi ininstitucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi13.–14. • ŠOLA NEVROSONOLOGIJE 2012št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11organizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekkraj: LJUBLJANA, Društvo za preprečevanje možganskih inžilnih bolezni, Mala ulica 8vsebina: Šola nevrosonologije – prvi od štirih tečajev diagnostike žil vratu inglave z ultrazvočno metodo – je namenjena nevrologom, radiologom, internistomin zdravnikom drugih specialnosti, ki v diagnostiki uporabljajo ultrazvočnepreiskave vratnih in možganskih žil. Šola velja po merilih Slovenskega zdravniškegadruštva za dodatno znanje, kandidati pa bodo po opravljenem izpituprejeli certifikat zdravniškega društva o dodatnem znanju.prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, p.p.2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.sišt. udeležencev: do 25 kotizacija: še ni določena k. točke: ***organizator: Sekcija zamožganskožilne bolezni priSZD, Društvo za preprečevanjemožganskih in žilnihbolezni, prim. doc. dr. BojanaŽvan, dr. med., višja svetnicaprijave, informacije: prijave:Društvo MŽB, Mala ulica 8,1000 Ljubljana, informacije:Andreja Merčun, E: andreja@mozganska-kap.info, T: 059011234, F: 01 430 23 1419.–21. ob 9.00 • PROBLEMI MENOPAVZNE MEDICINE DANES – KAKO JIH REŠITI? podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel Sava,kongresni centervsebina: posvet je namenjen specialistomin specializantom ginekologije inporodništvašt. udeležencev:200organizator: Slovensko društvo zamenopavzo, asist. dr. Damir Franić,dr. med.kotizacija: 150 EUR + DDV, specializanti, medicinske sestre,upokojenci 100 EURk. točke: ***prijave, informacije: Bon-Ami Rogaška Slatina, ErnaMarinc Gobec, T: 03 819 02 21, F: 03 819 02 22, W:www.menopavza.org94 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjajanuar 201220. ob 8.30 • PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILIkraj: LJUBLJANA, predavalnica Ginekološkeklinike, UKC Ljubljanavsebina: strokovno srečanjeje namenjeno specialistom inspecializantom ginekologijein porodništvašt. udeležencev: 80 kotizacija: še ni določena k. točke: ***organizator: Ginekološka klinika – Sodelujoči center SZO zaraziskovanje in izobraževanje na področju reproduktivnega zdravja,UKC Ljubljana, Evropsko združenje za kontracepcijo in reproduktivnozdravje (ESC), Združenje za perinatalno medicino, SZD, doc. dr. NatašaTul Mandić, dr. med., Andreja Štolfa Gruntar, dr. med.prijave, informacije:prijave: Martina Pečlin, E:martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si,informacije: Martina Pečlin, E:martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, NatašaTul Mandić, E: natasa.tul@guest.arnes.si20.–21. ob 14.00 • ZDRAVNIKI IN STRES III podroben program na spletni strani zborniceKraj: RIBNO – BLED, Hotel Ribno št. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje jenamenjeno specialistom medicine dela,družinskim zdravnikom in vsem, ki jihzanima dogajanje na delovnem mestu vpovezavi s stresomorganizator: Združenje za medicinodela, prometa in športa, mag. IrenaManfredo, dr. med.prijave, informacije: prijave: Korint, d. o. o., Pod kostanji40, Ljubljana, informacije: Metka Jovanovič, mag.Irena Manfredo, dr. med., T: 041 714 848, 01 429 58 11, E:metka.korint@gmail.com26. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: VENSKI TROMBEMBOLIZMI IN HEPARINkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50527. ob 14.30 • KRONIČNA KORONARNA BOLEZEN ZA VSAKODNEVNO PRAKSOkraj: LJUBLJANA, hotel Mons št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: posvet je namenjen splošnim zdravnikom, zdravnikom družinske medicine,specialistom internistom in specializantom, teme: medikamentozna terapijakronične koronarne bolezni, diagnostika kronične koronarne bolezni, invazivnaterapija koronarne bolezni, kirurško zdravljenje kronične koronarne bolezni,medikamentozna terapija po revaskularizaciji, kirurški posegi in antiagregacijska/antikoagulantna zaščita, antiagregacijska zaščita: pogled hematologaorganizator: Društvoza širitev znanjain raziskovanja,prof. dr. MatjažBunc, dr. med.prijave, informacije: prijave: MEDICONS kardiologija d. o. o., Kandijska c.4, 8000 Novo mesto, informacije: BorisKrajačič, dr. med., T: 07 332 25 50, E:medicons@siol.net27.–28. • MEDNARODNI KONGRES OB 25. OBLETNICI TEČAJEV RAZVOJNO-NEVROLOŠKEOBRAVNAVE V SLOVENIJIkraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 300 kotizacija: na spletni strani k. točke: ***vsebina: teme razvojno-nevrološkeobravnaveorganizator: Akademija za razvojnomedicinoprijave, informacije: Milivoj VeličkovićPerat, E: mvelic4@guest.arnes.si27.–28. ob 17.00 • KORAK NAPREJ V EHOKARDIOGRAFIJI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: strokovnosrečanjeorganizator: Združenje kardiologov Slovenije, Kardiološkaakademija, Delovna skupina za ehokardiografijo,Slovenska šola ehokardiografije27.–29. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: najkasneje do 20. januarja 2012,Združenje kardiologov Slovenije, ga. Saša Radelj, Štukljevac. 48, 1000 Ljubljana, T: 01 434 21 00, F: 01 434 21 01, E:sasa.radelj@kclj.si.kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402Revija ISIS - December 201195

Strokovna srečanjafebruar 20129. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE– PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljanav sodelovanju z Društvom mladih kardiologovSlovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist.Gregor Poglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627,Gregor Poglajen, T: 041 346 50510.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočimmentorjem študentov in specializantov s področjadružinske medicine. Namen delavnic je udeležencempomagati razumeti pomen profesionalnega odnosazdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi ininstitucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinskomedicino Univerze v Mariboru, Združenjezdravnikov družinske medicine – SZD, prim.prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. MatejaBulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. MarijaPetek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek16. ob 8.30 • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVUkraj: LJUBLJANA,Ginekološka klinikašt. udeležencev:ni omejenovsebina: strokovno srečanje je namenjenospecializantom in specialistomginekologije in porodništvakotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za študente in sekundarijekotizacije niorganizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo (IGRE),Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr. Borut Peterlin, dr.med., svetnik17.–19. ob 14.00 • TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKEkraj: TREBNJE,ZD Trebnje, Golievtrg 3št. udeležencev:30vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinskemedicine, fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod,diagnoza, lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, kliničnapreiskava, artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije – injekcije, koleno: anamneza,klinična preiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije – injekcije, kolk:anamneza, klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije– injekcije)kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškemjeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskemjeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.)organizator: ZD Trebnje,Elizabeta Žlajpah, dr.med., specialistka splošnemedicineprijave, informacije: AnaArtnak, Medicinska fakulteta, Katedraza družinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.sik. točke: ***prijave, informacije:Luca Lovrečić, E:lucalovrecic@gmail.comk. točke: ***prijave, informacije: prijave:ZD Trebnje, Goliev trg3, 8210 Trebnje, informacije:Elizabeta Žlajpah, 041 319578, Jožica Zupančič, 07 34817 8223. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE –PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50523. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar)kraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, kiželijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dvehdelavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja.kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRRpri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002(delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja.Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s sebojorganizator: Zdravniškazbornica Slovenijek. točke: 5,5prijave, informacije: prijave: E:mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T:01 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.si96 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjafebruar 201224. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)*kraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanjein tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj za udeležbona delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanjedrugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniškazbornica Slovenije25. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)*kraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševatikonfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodnaudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj zaudeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniškazbornica Slovenije29. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)*kraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanjein tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj za udeležbona delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanjedrugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniškazbornica Slovenijek. točke: 6prijave, informacije:prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.sik. točke: 6prijave, informacije:prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.sik. točke: 6prijave, informacije:prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.simarec 20121. ob 8.00 • OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.1. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)*kraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševatikonfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodnaudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj zaudeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si,E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniškazbornica Slovenijek. točke: 6prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 3072 191, E: mic@zzs-mcs.siRevija ISIS - December 201197

Strokovna srečanjamarec 20121.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnicje udeležencem pomagati razumeti pomenprofesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov,sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij vokolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si2.–3. ob 9.00 • ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOVPROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKUkraj: PORTOROŽ, Kongresni centerhotelov LifeClass, Hotel Slovenijašt. udeležencev: 30 za kadavrskitečaj, za udeležence teoretičnih predavanjni omejitvevsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in specialistom splošnekirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bo imel tri sklope:teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s plastičnimi kostmi in demoimplantati (v hotelu), kadavrsko preparacijo in implantacijo implantatov, trijetečajniki na en preparat (na patologiji v izolski bolnišnici))2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrskitečaj), ostali 50 EUR + DDVorganizator: Splošna inučna bolnišnica Celje, Medicinskafakulteta UL, Društvotravmatologov SlovenijeSZD, prof. dr. Radko Komadina,dr. med., svetnikk. točke: ***prijave, informacije: prijave:E: sbcrdi@guest.arnes.si,informacije: prof. dr. RadkoKomadina, dr. med., svetnik,T: 03 423 30 96, F: 03 423 3988, E: sbcrdi@guest.arnes.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W:www.szum.si, E: info@szum.si, informacije:Monika Grünfeld, T: 041 607 4028. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTIALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEMkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.8.–10. ob 9.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJAkraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, predavalnica 1vsebina: podiplomska nefrološka šolaje namenjena zdravnikom v osnovnemzdravstvu, specializantom interne medicinein nefrologijeprijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: SZD, Slovensko nefrološkodruštvo, prof. dr. Damjan Kovač,dr. med.12.–14. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOPprijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKCLjubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr.Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc.dr. Jernej Pajek, dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med.,T: 051 388 352, E: damjan.kovac@guest.arnes.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40298 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjamarec 201216. ob 9.00 • DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽIkraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,I. nadstropjevsebina: učna delavnica je namenjenakirurgom, splošnim zdravnikom,anestezistom, pulmologom, reševalcem,medicinskim sestramšt. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: UKC Ljubljana, Kliničnioddelek za torakalno kirurgijo, UKCLjubljana, v sodelovanju s SZD, prof.dr. Miha Sok, dr. med.prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalnokirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 3968, F: 01 522 24 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si22. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljanav sodelovanju z Društvom mladih kardiologovSlovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist.Gregor Poglajen, dr. med.23. ob 9.00 • DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJAkraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,I. nadstropjevsebina: učna delavnica je namenjena intenzivistom,anesteziologom, kirurgom, pulmologom,internistom, otorinolaringologom, medicinskimsestramprijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T:041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za torakalnokirurgijo, v sodelovanju s KO za anestezijo inintenzivno terapijo, Nevrološko kliniko, UKCL inSZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med.prijave, informacije: UKC Ljubljana,KO za torakalno kirurgijo, Zaloška7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T:01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E:ksenija.potocnik@kclj.si23.–24. ob 8.30 • 23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH INPREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije (URI – Soča), Linhartova 51, predavalnicav 4. nadstropjuvsebina: srečanje je namenjenozdravnikom specialistom in specializantomdružinske medicine, fizikalne inrehabilitacijske medicine, ortopedije,travmatologije, nevrologije in drugimzdravstvenim delavcem ter ostalimstrokovnjakom s tega področjašt. udeležencev:ni omejenoorganizator: URI – Soča v sodelovanjus Katedro za fizikalno in rehabilitacijskomedicino MF v Ljubljani,asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr.Helena Burger, dr. med.30.–31. ob 8.30 • AKUTNA MOŽGANSKA KAP VIIkraj: LJUBLJANA št. udeležencev: do 350 in po predhodniprijavivsebina: tradicionalno strokovno srečanje zmednarodno udeležbo je namenjeno zdravnikomdružinske in splošne medicine, nevrologom,internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom,intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijoizpopolniti svoje znanje s področja obravnavebolnikov z akutno možgansko kapjokotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 k. točke: ***EUR (za en dan), 100 EUR (za specializantein sekundarije)prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvostrokovne direktorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana,E: ela.loparic@ir-rs.si, informacije: asist. dr. Nika Goljar,dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43,01 475 84 41, F: 01 437 65 89kotizacija: še ni določena k. točke: ***organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni pri Slovenskemzdravniškem društvu in Društvo za preprečevanjemožganskih in žilnih bolezni ob strokovnem sodelovanjuzdravnikov UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskihin tujih strokovnjakov s področja možganskožilnih bolezni,prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnicaprijave, informacije:prijave: Društvo MŽB, Malaulica 8, 1000 Ljubljana, informacije:Andreja Merčun,E: andreja@mozganska-kap.info, T: 0590 11234, F: 01 43023 14Revija ISIS - December 201199

Strokovna srečanjaapril 201212. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: CRT UPDATE - KRKAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50513.–14. • 17. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVIkraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: zobozdravniki 280 EUR,ustni higieniki 150 EUR, zobne asistentke100 EURvsebina: strokovno srečanje za zobozdravnike,ustne higienike in zobneasistentkeorganizator: Združenje za ustnebolezni, parodontologijo in stomatološkoimplantologijo, akad. prof. dr.Uroš Skalerič13.–15. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: izr. prof. dr. Erika Cvetko, E:erika.cvetko@mf.uni-lj.si, T: 030 253 200k. točke: ***kraj: še ni podatka št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40220.–21. ob 16.00 • 23. SPOMLADANSKI ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOVSLOVENIJEkraj: OTOČEC, Šport hotel, konferenčnadvorana Optimusvsebina: srečanje je namenjenozasebnim zdravnikomin zasebnim zobozdravnikomšt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenijein Zdravniška zbornicaSlovenijeprijave, informacije: prijav ni potrebno pošiljati, rezervacijo za nočitev in/alivečerjo pošljite neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta162, 1000 Ljubljana in Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000Ljubljana, T: SZZZZS: 01 433 85 35, ZZS: 01 307 21 2326. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: MEHANSKA CIRKULATORNA PODPORA – NOVITRENDI - KRKAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505maj 201211.–13. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.12. • 17. MEDICINSKI DUATLON IN STROKOVNI SIMPOZIJprijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402kraj: UDEN BORŠT PRI KRANJU št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: na spletni strani W:http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/vsebina: promocija zdravega načinaživljenjaorganizator: TK Triglav in Medicus prijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E:mvelic4@guest.arnes.sik. točke: ***100 Revija ISIS - December 2011

Strokovna srečanjamaj 201225.–26. • XIII. NOVAKOVI DNEVI: PSIHIATRIČNE IN SRČNE BOLEZNI V NOSEČNOSTI,NOVOROJENČEK PO OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJOXX. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA PERINATALNO MEDICINO podroben program naspletni strani zbornicekraj: RIMSKE TOPLICE, Rimske terme št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: še ni določena k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje je namenjeno specialistomin specializantom ginekologije in porodništva,pediatrije, kardiologije, psihiatrije, družinske medicine,neonatologom in babicamorganizator: Združenje za perinatalno medicinoSlovenije, Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološkeklinike v Ljubljani, Univerzitetni klinični centerLjubljanaprijave, informacije: nipodatka*** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.DelovnA mestAInštitut za mikrobiologijoin imunologijoMedicinska fakulteta Univerze v LjubljaniZaloška 4, 1000 LjubljanaIščemo kandidata za mesto zdravnikaspecializanta klinične mikrobiologije(m/ž).Izbrani kandidat se bo takoj vključil vraziskovalno in pedagoško delo s področjaklinične imunologije in začel specializiratiklinično mikrobiologijo.Od kandidata pričakujemo vpis napodiplomski doktorski študij Biomedicina,interes za raziskovalno, pedagoško instrokovno delo s področja kliničneimunologije ter predanost timskemu delu.Kontakt: E: alojz.ihan@mf.uni-lj.siZavod za zdravstvenozavarovanje Slovenijeje javni zavod, ki slovenskim zavarovancemzagotavlja uresničevanje pravic izobveznega zdravstvenega zavarovanja. Zusposobljenimi in motiviranimi sodelavciin učinkovito tehnologijo dela želimozavarovancem, partnerjem v zdravstvu indrugim strankam ponuditi odlične storitve.K sodelovanju vabimokomunikativne in dinamične sodelavce nadelovnih mestih1. Nadzorni zdravnik I (m/ž), 2 mesti, za:• odločanje o pravicah zavarovancev vskladu z zakonom in pravili,• izvajanje nadzora izvajalcev teropravljanje izvedenskega dela.Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom,pričakujemo, da prijavljeni kandidatiizpolnjujejo naslednje pogoje:• specializacija v zdravstvu: doktormedicine specialist medicine dela,prometa in športa ali druga ustreznasmer,• 48 mesecev delovnih izkušenj,• veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,• strokovni izpit iz splošnega upravnegapostopka (kandidat, ki ob prijavi tegaizpita ne bo imel opravljenega, gaje dolžan opraviti najkasneje v rokušestih mesecev od dneva zaposlitve oz.do imenovanja na Upravnem odboruZZZS),• poznavanje dela z osebnimračunalnikom (urejanje besedil inpreglednic) in e-pošte ter 1. stopnjajezikovnih znanj.2. Nadzorni zdravnik II (m/ž), 1 mesto, za:• odločanje o pravicah zavarovancev vskladu z zakonom in pravili,• izvajanje medicinskega nadzora.Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom,pričakujemo, da prijavljeni kandidatiizpolnjujejo naslednje pogoje:• doktor medicine,• 36 mesecev delovnih izkušenj,• veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,• strokovni izpit iz splošnega upravnegapostopka (izbrani kandidat, ki ob prijavitega izpita ne bi imel opravljenega, gaje dolžan opraviti najkasneje v rokušestih mesecev od dneva zaposlitve oz.do imenovanja na Upravnem odboruZZZS),• poznavanje dela z osebnimračunalnikom (urejanje besedil inpreglednic) in e-pošte.Delovno razmerje bomo sklenili zanedoločen čas, s polnim delovnim časom intrimesečnim poskusnim delom.Pisne prijave s predstavitvijo dosedanjegadela in delovnih izkušenj ter dokazila oizpolnjevanju pogojev pošljite do 12. 12.2011 na naslov ZZZS – OE Ljubljana,Pravno-kadrovski oddelek, Miklošičeva c.24, 1507 Ljubljana, ali E: zaposlitev@zzzs.si.Mali oglasiOddamoOddamo prenovljen svetel prostor v pritličju,s pogledom na Ljubljanico, grad in novosprehajališče pod kostanji, primeren zaordinacijo ali pisarno, na Bregu, v elitnempredelu centra Ljubljane (prenovljen levibreg Ljubljanice):• 70 m 2 ,• talno ogrevanje,• klima, alarm ...,• visoki stropovi 3,80 m,• v temeljito prenovljeni velikistaromeščanski hiši (marmor ...).Informacije: T: 070 633 191Revija ISIS - December 2011101

Strokovna srečanjaUredništvu revije IsisDunajska c. 162p.p. 4391001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente102 Revija ISIS - December 2011

Zdravniki v prostem časuKako brez kitajščinerazumem Kitajce(popotniški zapiski – do volitev in naprej)Alojz IhanNaj začnem s fizikalnim dejstvom: življenje ni stabilno stanje.Vsako živo bitje je energetska anomalija – nelogična koncentracijaenergije, materije in organizacije, ki nasprotuje entropijskimzakonom in zato ne more trajati, ampak je obsojena na razpad.Samo razpad je ravnovesjeSamo razpadlo stanje je resnično ravnovesje, mir, nirvana. Čeje pri življenju kaj logičnega in naravnega, je to nenehna hojapo robu smrti. In če preskočim na biologijo: vsaka vrsta, ki sena našem prehransko revnem planetu bojuje za preživetje, imav svoji ekološki niši zgolj minimalno rezervo, ki jo loči od smrtiin izumrtja. Ni pomembno, ali gre za plenilca ali morebitniplen, v boju za preživetje oba nenehno, od rojstva do smrti,delujeta na robu svojih zmogljivosti, le korak do smrti.Če enemu ali drugemu zaradi poškodbe ali bolezni zmanjkasamo petina njegove moči, hitrosti, vida, sluha, to navadno žepomeni prestop črte in konec. In zato logičen sklep: v življenjuje čudežen uspeh že preživetje samo. Pričakovati od življenjamir, stabilnost in varnost je zunaj logike in pameti.Za nas se bojuje družbaAmpak dobro, ljudje smo malo posebni. Iz dediščine socialneživali smo skonstruirali kulturo plemen, skupnosti, družb. Stem smo našo smrtno tanko rezervo na videz odmaknili dalečproč od sebe na rob, ki ga v naši ekološki niši za nas bojujenaše pleme, naša družba. Zato imamo lahko v družbi na primerinvalide, ki v naravi ne bi mogli preživeti niti enega dneva. Stem, ko invalidov ne pustimo umreti, pa ne delamo usluge tem,ampak naši lastni družbi, saj je prav solidarnost tisto lepilo, kicementira stene naše varovalne kletke, ki jo imenujemo družba.Čeprav te stene včasih čutimo kot zapor, se v solidarni družbenikletki predvsem počutimo varni in sproščeni kot v letalu, ki nadesetih kilometrih višine leti v dokaj brezzračnem prostoru inv mrazu, ki bi nas usmrtil v nekaj minutah. Mi pa samo desetcentimetrov oddaljeni od tega vesoljskega pekla mirno meditiramov copatah in kratkih rokavih. In se ob tem navadimopozabljati, da z združevanjem v skupnost še vedno nismo pobegniliosnovnemu naravnemu zakonu: da je naše življenje hojapo robu preživetja, da naravno stanje življenja ni sproščena varnost,ampak prav nasprotno: nenehno izmikanje smrti. Za las.Če smo kot posamezniki svojo usodo položili v naročje skupiniin skupnosti, se ta usoda s tem ni spremenila in še vedno ostajaenako negotova hoja po robu. Na katerem, objektivno, enakotesnobno zremo v prihodnost kot katerikoli divji zajec, ki nazačetku zime opazuje, kako prvi sneg prekriva njegov travnik.Kaj vse bi dali za pol manj strahuHočem reči, da ima vsakdo z življenjem hude težave, od posameznikado družbe. Tudi bankirji jih imajo. Tudi bogataši. Intudi Kitajci, naj zveni to še tako presenetljivo. Tudi ti se vsakdan bojijo, da bo vse propadlo. Čeprav njihova industrija ustvarjaogromne presežke in nimajo kam z denarjem, se tudi KitajciRevija ISIS - December 2011103

Zdravniki v prostem časubojijo. Vse bi bili pripravljeni dati, da bi bil ta njihov strah polmanjši. Ampak so enako v pasti, kot smo vsi, ki dihamo zrak inživimo. Razlika je le v tem, da imamo zelo različne pasti, ki nasogrožajo, in zato ne razumemo dejanj drugih.Recimo naš recept za Kitajce je preprost. Zahodnjaki smo jim zglobalizacijo demokratično omogočili proizvajati in sodelovati vglobalni trgovini, Kitajci pa naj z denarjem, ki jim ostaja zaradinizke življenjske ravni (za naše pojme skoraj brez pokojnin,zdravstva, sociale, stanovanjske politike, družbenih gibanj,demokracijskih davkov, standardizirane komunale, kmetijskih,industrijskih in drugih umetniških subvencij ...), razvijejo svojpotencialno neizmerni porabniški trg. Pa bomo vsi srečni inzadovoljni. Če si bo vsaka Kitajka lahko zaželela svoje stanovanjein kuhinjo in pomivalni stroj in hladilnik in ortodonta ...,je težava svetovnega gospodarstva za dolgo časa rešena. In kajje sploh narobe, če tudi Kitajec postane srečni porabnik, enako,kot smo mi?Sreča ni normalno stanjeTako gre naše razmišljanje. Vendar za Kitajce še nikoli v njihovivečtisočletni zgodovini ni bilo normalno, da so srečni porabnikiin da država skrbi za njihove pokojnine, zdravje, komunalo inpodobne porabniške bonbončke. Seveda bi izobraženi mestniKitajci to želeli in se jim cedijo sline po našem udobju, ampakeno so želje redkih posameznikov in drugo tradicija. NaKitajskem so pač že od nekdaj ljudje tisti, ki so služili imperiju,in ne imperij ljudem. Tako so preživeli v krutih tisočletjih inne pozabimo, osnovni čudež življenja je – preživetje. Že toje fenomenalen dosežek. In kdor je to spretnost usvojil, je nemeče proč. In seveda ne eksperimentira, ker je na drugi straniživljenjske črte – smrt. Če je to komu jasno, je Kitajcem – kose pri njih začnejo valiti nekontrolirani cunamiji naravnih alidružbenih pojavov, se posledicam ne reče več katastrofa, ampakkonec sveta. Zato v zvezi z zdajšnjo gospodarsko krizo mislim,da niti ne gre za to, da kitajska partija, ki vodi državo, uživa, kerves svet trepeta pred kitajsko premočjo. No, dobro, mogoče jimobčutek moči na trenutke laska, kdo pa je brez samovšečnegagreha, ampak to so nepomembne malenkosti.Strah, da strahu kmalu ne bo večDvomim pa, da kitajsko partijo radosti, ker v svetu nastajajotako kritična gospodarska in finančna neravnotežja, ki silijo vesplanet na rob prepada. Ampak tudi Kitajci si ne upajo ukrepatizunaj svojih tradicionalnih navad, ker se preprosto bojijo, da bise lahko zgodile nepredvidljive in smrtonosne posledice, če nenadomadopustijo, da Kitajci postanejo srečni porabniki. Lahkona primer pljuskne demokracija. Kaj to pomeni na Kitajskem?Revolucije? Nemiri? Ropanja? Klanja? Vrnitev zgodovine vkameno dobo?Kitajci so enako v stiski, ker jim ostajajo gore denarja, kot jev stiski zahod, ki mu denarja manjka in se dobesedno trga odnuje po konkurenčnosti Kitajski in po drugi strani od pričakovanjsocialno in porabniško razvajenih zahodnjakov. Ampak ali104 Revija ISIS - December 2011

Zdravniki v prostem časulahko Kitajska na ljubo naših glavobolov tvega prehod v nekaj,česar nikoli v zgodovini ni izkusila? Ne, tudi Kitajci hodijopo robu smrti, čeprav z naše perspektive lahkotno in ciničnokopičijo denar in moč in surovine in kupujejo ves svet s svojimipresežki. Ki jih nočejo porabljati doma.Ne zato, ker ne privoščijo sreče svojim ljudem, ampak nasprotno– ker se bojijo. In ne bodo tvegali, čeprav jim je jasno, da stem zahod silijo k rešitvam, ki bodo ena slabša od druge. Da naprimer zahod občutno spusti življenjsko raven svojih razvajenihporabnikov, kar zna biti pošasten prehod. Ali da zahod ekonomsko,vojaško ali kako drugače nasilno spet osami in izoliraKitajsko od svojega ekosistema. Kar tudi utegne biti pošastnonevarno. Ampak po drugi strani zna biti pošastna tudi Kitajska,če v njej nenadoma zabrbotajo spremembe. In to je to, hoja porobu smrti, ki je normalno stanje življenja. Ki se ga tudi Kitajcinervozno oklepajo v strahu, da ga kmalu več ne bo.Slovenski strah pred samim saboIn kaj je naš trenutni strah in naše pasti? Je to negotovost, kogaizbrati na volitvah? Seveda to ni resnična dilema, ker če bonaša bodočnost odvisna od novih zamisli novega mandatarja,kateregakoli že, nam bo trda predla. Politiki ne izumljajo idej,ampak z obstoječimi idejami trgujejo; vsak politik je osebnostnolicitator, organizator, paranoično pozoren na tisoč podrobnosti,ki bi lahko sfižile njegovo parado ponosa, njegova gesla,logotipe, mandat. Kar pomeni, da se bodo vsa nova sporočila innapotila za spremembe (če jih potrebujemo) morala izoblikovatimed nami, volilci – tako jasno, da si mandatar enostavno nebo drznil ravnati drugače. Mandatar bo naša marioneta, in mimu bomo ukazovali (kot smo mu v preteklih 20 letih, dajmo sevendar strezniti!), kaj naj spremeni, če si tisto želimo in se namljubi. Če se nam ne, bo to vsakemumandatarju znak, da nam paše šenaprej po starem. Da nam torejše naprej paše ne izrekati o sebimarsikaj, kar počnemo, pa nam jenerodno o tem govoriti. Zato tegav preteklosti raje nismo govoriliin se delali nore. Ker razumete,politiki so v popolnosti naše marionete– ne le v tistem, kar javnokričimo, ampak še bolj v tistem,o čemer zardevajoče ali lenobnomolčimo. Podobno kot na primermolčijo starši, ko otroci po tlehrazmečejo igrače in obleke in sepotem starši v želji po počitku brezbesed raje na hitro sklonijo in vpetih sekundah vse poberejo, ker jeto enostavneje kot zbrati dodatnoenergijo za deset minut zbranegain prijaznega pogovora za učenjesvojih malčkov. Saj je »opravičljivo«,naporna služba, živčnost,komu se ljubi! Ampak vseeno pa delo ni opravljeno. Potem pačez pet let očitki otrokom o razvajenosti – pa so v resnici staršiz lastno lenobo naredili svoje otroke invalide, ker jim niso daliprilike naučili se neko nujno življenjsko veščino.Kot smo mi tiho pustili politike, da so po osamosvojitvi nam naljubo ohranjali vse naše socialistične privilegije, od stalnih službdalje – moto je bil, da nihče ne sme izgubiti nobene socialističnepravice, ki jo je usodnega leta 1991 imel. Kaj pa tisti, ki sobili takrat še »premladi za pravice« ali pa se niso še niti rodili?Hm, pa ravno za njih smo socialistični borci gradili krasni, novi,tekmovalni, kapitalistični svet – ampak bog ne daj, da bi gatvegali občutiti na lastni koži, to pa ne! Za nas je delo za nedoločenčas morala ostati zajamčena pravica. Mladi in priseljencipa so na ta račun crkovali na parmesečnih pogodbah. In bi izteh dejstev postalo vsakemu opazovalcu očitno, da Slovencinimamo radi svojih otrok! Obožujemo in malikujemo jih kotpodaljške sebe, pogojev za samostojnost pa jim nočemo urediti,raje jih pohabimo v nebogljene kriplje, to je del naše kajžarskekulture, travmatičnih dram z dedovanjem tiste edine njive, kismo jo od vekomaj imeli. In ista kajžarska mentaliteta je postaladel naše urbane realnosti, poglejte zadnjih 20 let, ko smo gradilidružbo po lastni fantazmi brez ukazujočega gospodarja. In smokoristoljubno molčali, ko je bila »osamosvojitvena generacija«po Jazbinšku upravičena do smešno poceni stanovanj, da morajozdaj manj srečne generacije pristati na 30-letne kredite aliostati v odvisniškem razmerju do svojih »dobrotljivih« staršev.In ista »Jazbinškova generacija« se je molče in s figo v žepu strinjalaz bizarnim, certifikatskim lastninjenjem državnih podjetijv upanju, da ji bo kaj kapnilo v denarnice. In ista generacija jemolče in s figo v žepu nadgradila socialistično tog sistem državneuprave, katerega namen ni učinkovitost, ampak umestitevRevija ISIS - December 2011105

Zdravniki v prostem časuvsakogar, ki je imel srečo biti obpravem času na pravem mestu,v nepogrešljivo sistemsko bratovščino,ki se reproducira v tisočihnepotrebnih sistemskih funkcijah.Slovenec brez »sistemskih rešitev«namreč ne zna niti trikrat dihniti,kaj šele izreči eno samo, čepravnajpreprostejšo odločitev, sistemje nadomestek gospodarja, tistega,zaradi katerega človeku ni trebamisliti z lastno glavo, tistega, kismo ga izgubili s padcem komunizma.Zato raje vsak problemodložiti, dokler zadeva ne bo»sistemsko urejena«, to je mantra,ki nam prinaša mir.Sistemi, sistemi,tudi zdravstveniZato smo navajeni koristoljubnomolčati in z molkom dajatinavodila našim političnim marionetam. In vprašanje je, če smodovolj jasno spregledali mučne posledice takega molčečegavrtiljaka, da bomo zdaj znali novo vlado in nova ministrstvadobesedno potisniti v radikalno samoukinitev glede vseh – inmislim prav vseh – razpisov in arbitriranj glede plasiranjadenarja. Ministrstvo ne zmore in ne zna biti organ za poslovneodločitve, njegova kompetentna funkcija je izključno regulatorna.Danes imajo ministrstva iz komunizma ohranjen ogromenkup slamnatih pooblastil, za katera pa nimajo ljudi z znanjem,ki bi razumeli, za kaj gre. Zato tudi nimajo operativnega interesa,motivacije, veselja. Pa se člani tisočih ministrskih komisijvseeno želijo vtikati prav v vsako investicijo ali nabavo ali zaposlitevdržavnih podjetij ali zavodov, na primer neke bolnišnice.Namesto da bi odločanje in hkrati odgovornost, od pravne dofinančne, prenesli tja, kjer se procesi odvijajo in kjer je znanje onjih največje – med zavarovalnico, bolnišnico in zavarovance, kijih vse skupaj najbolj zadeva. Ampak če bi ministrstvo distribuiralooperativne odločitve proč od sebe, potem ne bi imelepolitične glave občutka, da imajo vse pod kontrolo. Čepravta slamnata »kontrola« v resnici pomeni, da z njo odvezujejovodstva institucij, od bolnišnic dalje, za odgovornosti gledeposlovanja, nabav, v končni fazi tudi zdravljenja. Če nakupmilijonske aparature ni del bilance in odgovornosti bolnišnice,ampak politično-planersko »podarjen« denar, ki ga ne bo trebav bodočnosti »povrniti« iz zaslužka pri opravljanju storitev, jegospodarnost pri načrtovanju investicij v zdravstvu vnaprejizgubljena. Podoben je problem informatizacije zdravstva. Gre vresnici za hud problem, ker kljub računalnikom vsa dokumentacija,izvidi, laboratorijski rezultati... še danes obtičijo v papirnatiobliki in so praktično nedostopni že različnim oddelkomiste bolnišnice, kaj šele med ustanovami. Zato je ogromnoponavljanja preiskav, prepisovanja podatkov, izvidov, zelo nepotrebnoin potratno. Ampak tudi pri tako koristnem projektuje absurdna ideja, da mora to urejati Ministrstvo za zdravje, kinima tozadevnega znanja, niti strokovnjakov, niti izvršne močipri zdravstvenih organizacijah. Pa gredo desetine milijonov zarazpise in projekte, informatizacija pa ne pride nikamor, kerso vsi nezainteresirani razen računalničarjev, pa še ti samo dotočke, ko zmagajo na tem ali onem razpisu in si zagotovijodenar. Potem pa se v praksi izkaže, da je vsaka bolnišnica inzdravstveni dom država zase, ker E-lokalci poskrbijo, da stvariniso povezljive, čeprav bi jih vsak Jure iz 3. letnika računalništvaznal povezati v dveh urah. Mogoče pretiravam, ampak vseenoje informatizacija zdravstva nemogoč projekt, dokler ga vodiministrstvo – v resnici je to projekt za zavarovalnico, ki imavzvode, ki bi prisilili zdravstvene zavode k resnosti in bi se karsami začeli povezovati, če bi jim grozila ukinitev plačil. Ampakpri nas politični razred misli, da mora vse imeti v rokah, čepravs tistim ne zna in ne zmore kaj pametnega narediti. Kaj ni tonaša že tisočkrat videna smrtna past? Vsiliti ljudem sistem –gospodarja, da prek njegovih pravil in ukazov prevzameš njivo,ki niti ni tvoja, niti je ne znaš obdelovati.Zato se mi ne zdi toliko odločilno, kdo bo na volitvah zmagal,pač pa to, če bo resnost situacije in stiska volilce, tudi nas zdravniketorej, primorala k izrekanju doslej zamolčanih skrivnosti –po volitvah. Samo tako bomo sami sebi sestavili in izrekli novistanovski in politični kodeks, brez katerega v prihodnosti ne bomogoče živeti, ampak le životariti.106 Revija ISIS - December 2011

Decembrske pesmiDušan SketPoročiloodgovornegaurednikaSlovenskegamedicinskegaslovarja (SMS)Medicina je umetnost,kjer beseda kaj velja,brez slovarja piscev spretnost,se z jezikom zavozla.Ko z ekrana pregledujemtisoč SMS strani,vratne sklepe raztegujem,rama, roka me boli.Proti jutru se potegnemv posteljo, ki godrnja,ali bo že kmalu konectega avtomučenja.Slave tu ne bo veliko,z d‘narjem se ne bom bahal,k‘teri vrag me (po Molièru)je na to galejo gnal.1/8Če razrežem krogsvojega življenjana osminein pogledam,kaj sem imelin kaj še nimam,vidim na eni stranipreživetih 7/8,na drugi pa 1/8,več ali manj.Moje dosedanje življenjeje bilo 7/8.Tolikšen je bilnjegov čas.Ostala mi je še 1/8,takole statistično,več ali manj.Kaj naj počnem z 1/8?…….Bom že kaj, bom že kaj,več ali manj.BankrotMrzel veter mraz prinaša,ptičkov petja nič več ni,ekran pa kar naprej razglaša,da bankrot nam vsem grozi.To seveda je le šala,ker bankrot je taka reč,da bilanca bo razdala,enim nič, drugim preveč.Moj prvidedek MrazMoj prvi dedek Mraz,tam v petdesetih letih,mi je v očimovem kolektivuprinesel napolitanke.Celo škatlo napolitank.Pojedel sem jih tako,da sem ploščicoza ploščicoluščil od napolitanke.Vsako ploščicosem raztopil na jeziku.Kot hostijo.Na Titovo cestoVčasih smo imeli prhljaj,sedaj je to mimo,parado za 1. majin sneg vsako zimo.Poganjali smo si kolona Titovo cesto,tramvaj pa nam je zvončkljalčez celo mesto.Takrat smo mladi bili,vseh upov polni.Danes stent žilo drži,a nismo bolni.Zdravniki v prostem časuVlažna zemljaAndrej RantVlažna zemlja z razvlečeno meglokot volčja žalost gre z menoj.Ves mračen sem in ves meglen,kot mračna je in žalostna ta jesen.Brest otresel je listje, otresel glavo,izgubljeno zdaj plava po vodi;žerjav bronen v slovoza hip si v njej je omočil pero ...Zvezd dvoje še riše po nebu si pot,brez konca njuni so tiri...Murn utrujen nateza svoj lok,gostuje, piruje, praznuje;kot slutnje glase se skovirji.Kje, kje, kako to, kakokonča se; kje gine vse to?Kdaj se naposled srce mi pomiri?Vdaj se, vdaj, pozabi vse to.Tako in tako – ne gre po izbiri.Prišla bo ura in hkrati z njovlažna zemlja z razvlečeno meglo.GoriAndrej RantPrihajam k tebi razoglav in majhen.Kar me težilo je, zmetal sem vse od sebe,in pustil vse, da brez ovirsem našel pot do tebe,zase in za svoj mir.Poljublja vsaka moja te stopinja,v kamenju ostrem mi srce drhti;po skalah, sredi ruševja in brinja,od tebe, gora, vriska moja kri.Ko truden ležem med kamenje,kjer večno sonce v pečevju rdi,pod mano daleč svet je in hrumenje,v tišini stene molk spregovori...Zahaja sonce ... Ti jutri spet ga boš objela;jaz pa ne vem, kolikokrat uzro ga še oči...A ni me strah, da me zagrne noč –ker vem, nekoč me vase boš sprejelain bova isto – jaz in ti.Revija ISIS - December 2011107

Zdravniki v prostem časuJelenAndrej RantZbežal čez jaso si prostrano,v dolgih skokih si jo preletel;v skelečem ognju pleče razcefrano,srce otrplo, gnal je žgoči strel.V očeh širokih, v zenicah razprtzarisala tvoj strah je smrt.Vse bliže že je psov sopenjein lajež reže ti kosti,v hrbtišču čutiš zob drhtenje,ko hlastajo; meso hromi...Majavo sonce se na nebu ustavlja,megleno jutro se mrači,sončna iskra se v očeh poslavlja,njen lesk izginja in motni ...Čez travnik v rosi rdeča sled se vleče,raztrgan vran zakrakal je grozeče.Balkanskaelegija1993Andrej RantPod črnim nebom črn svet ležiin duša strta v gnevu se duši;vse, vse, kar danes vidiš,so solze le in smrt in znoj in kri.Vse gore so že potemnele,vse vode že zakrvavelein polja opustela so,livade onemele,vse ptice padle so z neba ...Ko strah zareže grlo,ko v srcu je že vse odmrlo,ko cerkve so mrtvašnice postalein v njih ni več Boga –ko ni več kletev in je zmanjkalo solza,ko komunisti molijo in ko duhovnik psuje,ko mladec umirajočega blagruje,ko živi vpitja ranjenih ne čujein je pod črnim nebom črni svet,si grizeš ustnice in nimaš več besed…Hotela semDraženka LatinovićHotela sem biti dobra hčera,pa študij medicine in zdravnikovanje,za to nista bila pravšnja mera.Hotela sem biti dobra sestra,pa so me od teh lepih občutkov oddaljilivalovi in jadra poklicnega vetra.Hotela sem biti dobra mati,pa se z zdravniškim poklicemmaterinstva ni moglo dovolj dati.Hotela sem biti dobra žen’ca,pa sem z delom v ambulantahpoklicu žena postala le senca.Hotela sem biti dobra zdravnica,pa sem v bolezenskem svetu ostala ujeta,kot zlomljene peruti ranjena ptica.Hotela sem do zdravja z zdravo hrano,pa so me vpeljali v nadomestni svetprehranskih dodatkov in morja tablet.Hotela sem biti kdaj srečnica,pa sem ob izlitju te pesmipostala zdravnica – pesnica.Sestanek Medikohistorične sekcije inZnanstvenega društva za zgodovinozdravstvene kulture Slovenije v MariboruElko Borko, Aco KruščićV soboto, 1. oktobra 2011, je bil v Mariboru celodnevni strokovnisestanek Medikohistorične sekcije SZD (MHS SZD)in Znanstvenega društva za zdravstveno kulturo Slovenije(ZDZZKS). Sestanek obeh stanovski organizacij, ki sta sorodnipri raziskovanju in proučevanju zgodovine zdravstva,je bil pomemben, saj sta se sestanka slovenskih medikohistorikovudeležila tudi gosta iz avstrijske Koroške, predsednikDruštva slovenskih zdravnikov na avstrijskem Koroškem dr.Franz Wutti in prof. Anton Schellander. S tem smo ponovnoobudili sodelovanje slovenskih zdravnikov v Sloveniji in slovenskihzdravnikov na avstrijskem Koroškem, ki je potekalože v osemdesetih letih preteklega stoletja.Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec med predavanjem o protituberkuloznemboju v Sloveniji med letoma 1890 in 2007.108 Revija ISIS - December 2011

Zdravniki v prostem časuDirektor UKC Maribor prim. asist. Gregor Pivec pozdravljapredsednika zamejskega Društva slovenskih zdravnikov naavstrijskem Koroškem dr. Franza Wuttija.Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož prof. Aleš Arihpred Puhovo domačijo v Sukošaku s skupino udeležencevsrečanja.Gospodje Vurberški (v srednjeveških oblekah Gabrovec,Borko, Janžekovič) podeljujejo koncesijo za izpiranje zlata izDrave županu Dupleka gospodu Janezu Ribiču. Drugi z leveje župan Maribora gospod Franc Kangler, četrti prof. AntonSchellander (Celovec), zadnji pa prof. Aleš Arih, direktorPokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.Sestanek se je začel ob napovedani uri pred približno 70udeleženci. Po pozdravnih nagovorih predsednika MHSSZD Elka Borka, predsednika Zdravniškega društva MariborDavorina Dajčmana in gostitelja direktorja Gregorja Pivca se jezačel strokovni del. Prof. Zvonka Zupanič Slavec je predstavila»Protituberkulozni boj v Sloveniji«. Zanimivemu in s filmskimiarhivskimi posnetki dopolnjenemu predavanju, polnemstatističnih podatkov, je priključila še krajšo predstavitev knjigeTuberculosis (1860–1960) in si za svoj nastop prislužila dolgoodobravanje zadovoljnih poslušalcev.V nadaljevanju je dr. Franz Wutti predstavil organiziranost indelo slovenskih zdravnikov v Avstriji, ki delujejo v Društvuslovenskih zdravnikov na avstrijskem Koroškem, ki ga priznavatudi Avstrijska zdravniška zbornica. Po predavanju je vrazpravi predsednik Društva slovenskih zdravnikov na avstrijskemKoroškem dobil zagotovila, da njihovo združenje lahkopričakuje vso pomoč od stanovskih organizacij v Sloveniji.Zaradi pomembnosti prikaza dela zdravnikov v okviru Društvaslovenskih zdravnikov na avstrijskem Koroškem bomo poročilodr. Franza Wuttija, ki je praktični zdravnik v Borovljah, objaviliv celoti.Strokovni sestanek je zaključil Gregor Pivec s predavanjem»Vurberški sanatorij 1921–1941«, saj le malo zdravstvenihdelavcev pozna zgodovino tega najmanjšega zdravilišča zatuberkulozo v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno leta 1921, skorajsočasno kot naš najbolj poznani sanatorij na Golniku.Kot običajno je sledila strokovna ekskurzija z ogledi in dodatnimipredavanji. Poln avtobus in dodatni osebni avtomobil udeležencevizleta je obiskalo Pokrajinski muzej na Ptuju. Direktormuzeja nam je v grajski vinski kleti predstavil vinogradniškozbirko in pojasnil namen in uporabo razstavljenih predmetov.Sledila je vožnja proti Zavrhu, med katero je akademikinjaZinka Zorko predavala in sočasno predstavila svoj film oMaistrovi Katici, ki je letos umrla. Na Zavrhu, tik ob razglednemstolpu, smo obiskali Maistrovo spominsko sobo, kjer jeudeležence strokovnega izleta pozdravil župan Lenarta gospodFranc Kramberger, ki je spregovoril tudi o razmerah ob bojihza našo severno mejo leta 1918. Po ogledu tega pomembnegazgodovinskega objekta smo imeli v gostilni Vinska trta v Voličiniokusno in bogato kosilo in se okrepčali z odličnim domačimvinom vinogradnika Marjana Fekonje.Sledila je vožnja proti Sukušaku pri Juršincih in med vožnjoje Elko Borko predaval o dr. Metodu Špindlerju, ki je bil prvizdravnik talec, ki so ga nemški okupatorji ustrelili že 30. oktobra1941, ker je pošiljal sanitetni material prvim partizanom naPohorju, in ki je zapustil ženo in tri otroke.V Sukušaku nam je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormožprof. Aleš Arih predstavil Puhov muzej in predaval o arhitekturnihznačilnostih stavb v Slovenskih goricah in svoj nastopzaključil z odličnim filmom o usodi slovenskega izumiteljaJaneza Puha.Revija ISIS - December 2011109

Zdravniki v prostem časuKljub precej napetemu programu smo se na poti proti Mariboruustavili še v Dupleku, kjer nas je v znani gostilni Veronikapozdravil župan občine Duplek gospod Janez Ribič in nam pripravilsprejem, na katerem smo razpravljali o usodi in načrtih zaoživitev Vurberka. V zahvalo so udeleženci strokovnega izleta vstarinskem načinu podelili županu koncesijo za izpiranje zlataiz Drave. Sočasno pa je prof. Franc Janžekovič predstavil zgodovinoin način izpiranja zlata iz Drave, s katerim se je še medobema svetovnima vojnama preživljalo letno do 600 prebivalcevPodravja.Strokovni izlet smo zaključili v Mariboru ob načrtovani uriin z zahvalami sponzorjem srečanja mestni občini Maribor,Zdravstvenemu domu Maribor in UKC Maribor ter z željo popodobnih, bogato in z raznovrstnimi prispevki pripravljenihsestankih.Zdravnici s harmonikoin slikarsko paletoKsenija SlavecNovembrsko prireditev Kulturno-umetniškega društvaKliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani(KUD) v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana sozaznamovali vedri ritmi etno glasbe z Balkana. Izvajala jo jeVokalno-instrumentalna skupina Katanija, ki jo je v osrednjoslovensko bolnišnico pripeljala njihova harmonikarica,mlada in temperamentna zdravnica Marija Gačić. Ustvariliso imenitno vzdušje, publiko pritegnili k sodelovanju, samipa žareli od ognja navdušenja in veselja nad muziciranjem inprepevanjem.Želja po obujanju ljudskega glasbenega izročila Slovenije inBalkana vodi vokalno-instrumentalno skupino Katanija priustvarjanju že od leta 2003. Katanija (kar je v srbskem jezikuizraz za konjenico) se pod okriljem ZKUD Tine Rožanc razvijaizključno iz veselja in navdušenja nad ustvarjanjem lastniharanžmajev ljudskih pesmi s področja celotnega Balkanskegapolotoka – od Slovenije do Bolgarije. Nekateri bolj, drugi malomanj glasbeno poučeni, vendar zato nič manj glasbeno nadarjeničlani te velike skupine z neverjetno energijo in zagonomvedno znova odkrivajo nove načine, kako iz pesmi izvabitičutnost, torej veselje ali žalost, in kako privabiti publiko s svojoenergijo. Prav nič se ne bojijo nastopov na velikih in malihodrih Slovenije, kot so Cankarjev dom, Španski borci, Creinativain Zlati zob, festivalih, kot so Carniola in MareziJazz, patudi nastopov v tujini, igranja na ljubljanskih ulicah ali na RTVSlovenija ne; ravno nasprotno, njihova energija je najboljša, kojo lahko delijo s publiko, in ravno zato so prišli tako daleč in šenaprej rastejo. Skupino sestavljajo pevci Nataša Jovanović, SabinaKlakočer, Maja Kostadinović, Karolina Verbič; harmonika –Marija Gačić, kontrabas – Borut Mavrič, kitara – Damir Rapić,violina – Dunja Šegrt, bisernica – Matej Oštir, tolkala – VojkoKokot; Sabina Potočnik in Iztok Repovž.V osrednji galeriji se je s svojimi slikami predstavila diplomiranaslikarka Kristina Vencelj iz Šempetra pri Gorici, kije povedala: »Ne spomnim se, kdaj sem prvič vzela čopič vroke. Rišem in slikam že celo življenje.« Že v gimnaziji je kotšestnajstletnica obiskovala sprva začetni, nato pa nadaljevalnitečaj risanja in slikanja pod mentorstvom akademskega slikarjaFranca Goloba in tudi prvič skupinsko razstavljala. Svojo prvosamostojno razstavo je imela pri devetnajstih letih pod mentorstvomistega slikarja.Izobraževalna pot jo je sprva vodila na študij umetnostnezgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Želja po likovnemizražanju pa je bila močnejša, zato je sledila svojim sanjam inse je vpisala na Šolo za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je diplomiralapri akademskem slikarju spec. grafiku Daretu Birsi ininženirju arhitekture Jaki Bonča na temo Ornament v slikarstvu(s poudarkom na cvetu lokvanja). Med študijem in po njem seje Kristina udeleževala tako skupinskih kot tudi samostojnihrazstav, sodelovala na ex-temporih in prirejala likovne delavnice.Razstavljala je različne slikarske cikluse.Slikarka Kristina Vencelj je povedala: »Sicer pa se moja delaod prvotnih – iz leta 1993 – izrazito ekspresivnih slik, temeljitorazlikujejo, saj me nenehna iskanja po pletenju vzorca inornamentalno obarvanega lista ter samega lokvanja, kot mojeganajljubšega cveta, ženejo naprej. Geometrizacija mi omogočaRazstavljali sta anesteziologinja Judita Mandelc Kunčič (desno)in diplomirana slikarka Kristina Vencelj iz Šempetra priGorici (tretja z desne).110 Revija ISIS - December 2011

Zdravniki v prostem časubrskanje po preteklih in hkrati novodobnih temeljih, kvadrat inštevilo štiri – kot moje življenjsko vodilo – zaznamuje potrpežljivoiskanje sodobnega, še neraziskanega sveta.Prvi – iz leta 1999 – sklop lokvanjev, je narejen v zračni tehnikiakvarela, ki beleži cvet s svežino ter omogoča lebdenje pigmentovv vodi, ki se zrcali v samih motivih. Prav elementi lokvanja,ki so močno pretkani, prepleteni, zbiti med diagonali in razprostrtipo središču ploskve, postopoma začnejo dobivati svojemesto. Izrazitejša postane tudi simetrija, komunikacija medraznobarvnimi cvetovi in koprenami.«Kristina Vencelj je navdušila tudi s svojo ljubeznijo do slikarstva.V mali galeriji se je predstavila anesteziologinja Splošne bolnišniceJesenice Judita Mandelc Kunčič, ki se je v lepem nagovoruzbranim predvsem zahvalila svojima slikarskima mentorjema,akademskima slikarjema Janezu Kovačiču in Brigiti PožegarMulej. Zelo lepo je tudi na glas razmišljala o sproščajočemučinku slikanja po odgovornem in stresnem službenem deluob slikarski paleti in notranji svobodi, ki jo vodi v tiste kotičkenjenega ustvarjanja, kjer pozabil na vsakdanje skrbi in se predaslikarski ustvarjalni sli.Rojena je na Bledu, kjer je preživela otroštvo, mladost in študijskaleta pa je preživela v Kranju, kjer se je ukvarjala s plavanjem.V osnovni šoli Simona Jenka je bil njen učitelj likovnega poukaslikar Edo Mihevc, ki jo je likovno nagovoril. Po končaniMedicinski fakulteti v Ljubljani je delala kot splošna zdravnicav Bohinju, nato pa se je specializirala za anesteziologijo zaSplošno bolnišnico Jesenice, kjer je zaposlena. V Likovno skupinoKUD-a jo je pripeljala njena kolegica in v mnogih ozirihučiteljica, posebej v poklicu, Višnja Grubišić.Judita Mandelc Kunčič slika cvetlične motive, tihožitja, patudi človeško figuro in vedute.O Juditi so zapisali: »Judita Mandeljc se slikarsko udejstvuježe dolgo vrsto let in hvalevredna je njena močna volja, da obnapornem in odgovornem poklicu vzdržuje to svojo drugomočno osebno naravnanost. Ne samo to, v zadnjem času sempri njej zaznala zavidanja vreden napredek. Prva njena dela, kisem jih videla, so bili krajinski ali cvetlični akvareli, v katere jeočitno najbolj spontano izlivala svoje likovne ambicije, ki pajim je največkrat manjkala prostorska trdnost. Sama tehnikaakvarela je ena najtežjih. Zahteva hitre in jasne odločitve, ki sopri amaterskih slikarjih največkrat podložene z intuitivnim uvidomv prostor. Tisto, kar nato bistveno dodaja h kvaliteti dela,se da dejansko priučiti z reflektiranim ukvarjanjem s to bazičnokomponento likovnega dela.Zato sem jo pred nekaj leti uvedla v oljno slikarstvo, prav zato,ker so vsestranske možnosti te tehnike tako velike, da njentehnični aspekt kar izgine oziroma postane z malo prakse takotransparenten, da nudi teren za ukvarjanje samo z bistvenimislikarskimi vprašanji. In ker so se ta v zgodovini evropskegaslikarstva vendarle nanašala na človeško figuro, je dotedanjimžanrom dodala še portret, kot nov velik izziv.Nasploh pa njena olja kažejo izdaten napredek v gradnjislik. Bolj spontane in intuitivne izlive pri akvarelih je v njihKristina Vencelj slika najpogosteje stilizirane cvetove lokvanja.zamenjalo nadzirano mišljenje o obliki in prostoru in predvsemto je pogojilo lepe rešitve, kot so v Tihožitju, Pogledu naKupljenik. Njeni novi akvareli z vidno večjo kompleksnostjo inRevija ISIS - December 2011111

Zdravniki v prostem časuVokalno-instrumentalna skupina Katanija je prizorišče napolnila z radoživostjo balkanskega melosa in vedrih besedil. Prva z desneje mlada zdravnica Marija Gačić, ki energično in srčno igra na harmoniko; ta ima vodilno melodijo pri večini pesmi skupineKatanija.trdnostjo gradnje pa so tudi dokaz, da je dodani bolj reflektiraniin študijski pristop nujen pogoj za umetniško napredovanje.«Zbrani so se ob sklepnih akordih harmonike zdravnice MarijeGačić navdušili, da pridejo tudi na koncert študentov ljubljanskeMedicinske fakultete v Cankarjev dom (21. novembra2011) in koncert zdravnikov v Slovensko filharmonijo (2. 12.2011), nato pa 20. decembra že na božični koncert v ljubljanskemkliničnem centru. Iskreno si želimo, da bi se ob vseh tehlepih in bogatih kulturnih dogodkih vsi napolnili z radostjo innotranjim veseljem.Foto: Tea ŠulekDva dohtarja, dve gori,dvesto konj in MedicinaBianco gratIztok TomazinPiz Bernina je najvzhodnejši štiritisočak v Alpah, med gornikiznan po lepoti in še posebej po legendarnem, za mnoge najlepšemgrebenu v celotnih Alpah, imenovanem Bianco grat – Beligreben. Ta greben s severne, švicarske strani gore v elegantnovaloviti in hkrati vrtoglavo strmi liniji privede točno na izpostavljenivrh, priteguje poglede množice turistov, ki gomazijo podolinah in prelazih okoli Sankt Moritza in Pontresine, sevedapa je tudi zaželeni cilj mnogih alpinistov.Sredi minulega poletja smo se ga lotili tržiški gorski reševalci.Cilj: lepo doživetje, visokogorski trening, team building invse, kar sodi zraven. Za optimistično popotnico nam je bilanapoved lepega vremena. Ko se je zdanilo po mnogo prekratki,zaradi koncerta mednarodnega orkestra smrčačev na skupnihležiščih koče Tschierva slabo prespani noči, smo že kolovratilipo razbiti ledeniški moreni in iskali prehode do grebena. Kljubobetavni vremenski napovedi sem zaskrbljen opazoval oblak, kise je zlovešče širil in spuščal nad vrh Bernine. Niti barvita, odškrlatne do rumene barve prelivajoča se jutranja zarja ni zmanjšalamojega nelagodja. Take oblake alpinisti včasih imenujemo»hobotnica«, saj svoje dolge lovke stegujejo okoli vrha gore inga počasi ovijejo, hkrati nadenj spustijo še zaobljeno telo, kiraste in raste ter slednjič zakrije goro ali vsaj njen vršni del.Mogočen, včasih prav osupljivo lep prizor pa pomeni predvsemmočan veter in sneženje, vihar, katerega pritajeno hrumenje jepogosto možno slišati do najglobljih dolin, kar sem neštetokratizkusil v Himalaji in drugih visokih gorah. Kljub napredku112 Revija ISIS - December 2011

Iztok Tomazin med plezanjem skalnega dela Belega grebena (Biancograt).Foto: Jurij Gorjanc.Jurij Gorjanc in Iztok Tomazin na vrhu Piz Bernine (4.049 m). Foto: neznani alpinist.Zdravniki v prostem časumeteorologije so torej vremenske napovedi vsaj v gorahše pogosto netočne. V urbanem dolinskem okoljuto lahko pomeni razočaranje in manjše nevšečnosti, naprimer odpoved kakšne prijetne aktivnosti in podobno.V gorah pa so taka neprijetna presenečenja lahkozelo resna ali celo usodna. Izkušnjam navkljub semupal, da bomo prehiteli grozeče poslabšanje vremena,da ne bo tako hudo in podobno, vse v luči optimizmain želje, da bi opravili turo, zaradi katere smo prišlitako daleč.Sredi grebena nas je oblak zagrnil, začelo je snežiti,vstal je vihar in postajal vse močnejši. Sanjski vzponpo Belem grebenu se je spremenil v napeto borboz vetrom, z zasneženimi in poledenelimi prepadi inpredvsem z mrazom. Pričakovano plezalno užitkarjenjepo izpostavljenem, slikovitem grebenu se jesprevrglo v borbo za preživetje v himalajskih razmerah,a brez himalajske opreme, predvsem brez dovoljtoplih oblačil. Izkušnja, ki jo je vznemirljivo in nadvselepo preživeti, nikakor pa je ne zavestno iskati ali si ježeleti. Nekakšno ne bodi ga treba vrhunsko doživetje,ki večinoma ni stvar želje ali izbire, pač pa spletaokoliščin, ki bi se mu vsak razumen človek z veseljemizognil, a v gorah se to vedno ne da. Ena od definicijalpinista je vendarle tudi, da je to človek, ki v gorahišče težave, a je vesel, če jih ne najde. Kljub izkušnjamin previdnosti se težave in zapleti včasih zgodijo inpostanejo okvir doživetij, trajno zasidranih v spominu.Seveda pa jih je prej treba preživeti.Enkrat med to kalvarijo, med hitenjem skozi viharpo ostrem grebenu ob skoraj nikakršni vidljivosti, svas soplezalko za trenutek stala na vrhu, a tega se nisvazavedala, preveč sva bila zaposlenaz iskanjem ravnotežja in pravesmeri, s plezanjem in upiranjemmrazu, pravzaprav s preživetjem.Šele mnogo kasneje, na suhem,toplem in varnem, smo ugotavljali,da je naša pot vodila tudi čez vrh,ki ni označen. Kakšna ironija –tako želeni vrh, temeljni cilj našeture, pa niti vedeli nismo, kdaj smostali na njem. Nobenega razgleda,olajšanja, nobenega veselja indrugih doseženemu cilju pripadajočihobčutkov, le želja ostati vpravi smeri, ne se izgubiti v megliin viharju, ne podleči strupenemumrazu, sestopiti v varno zavetjekoče, ki je kdo ve kje globoko spodajskrita v gosti megli in plapolajočihzavesah snežnega meteža. Čeimaš navezano na vrvi tudi nadvseRevija ISIS - December 2011113

Zdravniki v prostem časudragoceno sopotnico, jaz v tem primeru ženo, je dramatičnostvzpona še večja, v igri je silna motivacija in odgovornost za dvetesno povezani življenji.Zgodaj popoldne smo srečno dosegli kočo na italijanski stranigore, zavest o morebitni usodnosti vzpona nas je le oplazila. Čebi kdo padel in se poškodoval ali zašel, bi postalo skrajno resno.Omrzline, podhladitev in vse, kar bi sledilo… Koristna izkušnja,ki v zavest o lastnih gorniških sposobnostih in številnih uspehihponovno trdneje umesti tudi ponižnost. Spoštovanja do goranam alpinistom, ki smo hkrati tudi gorski reševalci, pač nemanjka, prevečkrat smo že bili preizkušeni in premnogo nesrečneževsmo že prinesli v dolino.Dva dohtarja na Belem grebenuTako opevano turo je bilo vsekakor treba ponoviti, eneganajlepših alpskih grebenov sem moral doživeti tudi v jasnini,s prevzemajočim razgledom, z užitkom in sproščenostjo medplezanjem, z jasnim občutenjem vrha in vsem, kar sodi zraven.Za popravni ali bolje rečeno dopolnilni izpit na gori sva se našlaz Jurijem Gorjancem, oba zdravnika, gorska reševalca, gornikain še kaj. Sledilo je že znano mi naporno, a lepo razglednopešačenje do koče, presmrčana prekratka prva polovica noči nahrupnih skupnih ležiščih, v njeni drugi polovici pa sva prešlaledenik in preplezala skalni spodnji del grebena. Sončni vzhodsva pozdravila že visoko nad prepadi, kjer sta nadaljevanje čudovitegagrebena in vreme vabila k nadaljevanju. Dodatno sembil zadovoljen, ker Jurija ni bilo treba pogosto varovati, navezalaŠtiritisočak Piz Bernina z Belim grebenom (Biancograt) na desni.Foto: Iztok Tomazin.Na prelazu Bernina, zadaj Piz Palu. Foto: IztokTomazin.Zasneženi, najlažji in najlepši del Belega grebena (Biancograt). Foto: Iztok Tomazin.114 Revija ISIS - December 2011

Zdravniki v prostem časusva se le na najzahtevnejših mestih, tako je šlo hitreje in boljsproščeno.Že pred poldnevom sva sončila telesi in občutke na 4.049metrov visokem vrhu Piz Bernine. Na najvišji točki gore lahkostoji le en človek, za dva je že premalo prostora, na vse stranise grezijo prepadi, par metrov nižje pa je nekaj polic za počitekin užitek »zmagovalcev«. Kakšno nasprotje doživetju izpredmeseca dni! Čudoviti razgled na razbrazdane kače ledenikovin skrivnostne doline globoko spodaj, pa na visoke pobeljenevrhove vse naokoli. Kar ostal bi… je večni refren takih trenutkovna vrhovih. Ni pretiranega mraza in nebo je brez oblačkater zavest brez posebnih skrbi, seveda pa ne brez resnosti inspoštovanja do preostanka ture. Vrh gore je večinoma vrhunec,pogosto pa manj kot polovica poti, med sestopom se zgodi večnesreč kot med vzponom. Naju je čakalo še precej ne prezahtevnega,a mestoma nevarnega plezanja navzdol v gnilem snegu inkrušljivi skali. V takem terenu za razliko od večine uživam, sajgre za igro ravnotežja, izkušenj, obvladovanja telesa in občutkov,seveda ob popolni zbranosti. Slabosti in napake so drage, včasihnajdražje. Jurij je bil nad sestopom znatno manj navdušen, auro kasneje sva se že sončila in krepčala v koči Marco e Rosa.Izpolnitev želje, cilja, načrta ali kakorkoli imenujemo tisto, kčemur se z veliko zavedno in nezavedno motivacijo poganjamo,nas praviloma zadovolji le za omejen čas. Če se ponudijonove priložnosti, se ta čas lahko zelo skrajša in tako je bilo tuditokrat. Daleč na vzhodu se je bleščala še ena zelo vabljiva gora– Piz Palu, skoraj štiritisočak. Jurij, ki je hitro zaznal, da si želimše na Piz Palu, je predlagal, da se ločiva – on bi sestopil v dolinopo najkrajši poti preko ledenika Morteratsch, jaz pa bi lahkopohitel še na Palu, v dolini bi se pod večer srečala. Seveda nisemsprejel predloga, predvsem zaradi nevarnih ledeniških razpok,ki samohodcu grozijo na katerikoli poti sestopa v dolino. Kotmnogo bolj izkušeni član naveze sem seveda čutil dodatnoodgovornost za oba, soliranje bi pomenilo nesmiselno tveganje.Sprva je kazalo na takojšen sestop, saj je Jurij imel dovolj, bil jeutrujen in zadovoljen z Bernino, a upal sem, da si bo premislilin zbral dovolj motivacije in moči, da bova podaljšala turo.Blaga, vsaj tako sem menil, sugestija z moje strani in prelestendan pa sta povzročila, da sva namesto v dolino vendarlenadaljevala proti Paluju. Spet sva plezala po grebenu, ki pa je bilčisto drugačen od Biancograta, z novimi, drugačnimi razgledi,s prepadi drugačnih vtisov na obeh straneh, s toplo, kompaktnoskalo in edino lepotno napako, zoprno zmehčanim snegom,ki nama je še proti koncu ture grenil sestop. Tik pod vrhomsva imela še nepričakovano doživetje, ko je priletela skupinajadralnih padalcev. Na valovih odlične termike so jadrali okolivrha Paluja, nekateri pa so celo pristali na njem in kasnejespet poleteli. Če jim ponovni vzlet ne bi uspel, bi kot gorskareševalca imela delo, saj niso bili opremljeni za sestop peš. A nasrečo jim je uspelo nadaljevati »sprehod po nebu«. Težko in lepohkrati mi jih je bilo opazovati z mislijo na že precej oddaljenečase, ko sem se tudi sam loteval podobnih in še zahtevnejšihpustolovščin v visokih gorah z zmajem in jadralnim padalom.Trdno so usidrane med najlepšimi spomini.Odvisno od naravnanosti in izčrpanosti je sestop z visokegore po dolgem, napornem vzponu lahko ne bodi jePlezanje v viharju na Belem grebenu Piz Bernine. Foto: Iztok Tomazin.Revija ISIS - December 2011115

Zdravniki v prostem časutreba muka, redkeje nadaljevanje gorniških užitkov,večinoma pa nekje vmes. V gnilem snegu medštevilnimi ledeniškimi razpokami sestopava s Paluja,topla svetloba na zahod tonečega sonca daje tonprihajajočemu večeru, obrazi gora se s postopnimspuščanjem v dolino spreminjajo, drugačna sotudi občutenja nekoliko bolj domačih, a še vednoskrivnostnih velikanov. Pretežno od znotraj paprihajajo tudi manj prijetne stvari – različni odtenkiutrujenosti, žeja, žulji, bolečine v sklepih, potreba popočitku in želja po dolinskem udobju...Po koncu ture,čez različno dolgo časa, pa se ohrani večinoma samolepo in prijetno skupaj z najvrednejšim.In še o konjihKer je pot iz Slovenije do Bernine dolga, razgibana inzanimiva in ker sva oba navdušena motorista, je bilojasno tudi prevozno sredstvo. Jezdila sva vsak svojobavarsko zverino na dolgi poti skozi avstrijske dolinein prelaze do Pontresine in po še daljši poti čez visokešvicarske prelaze in po globokih, zavitih dolinahnazaj domov. Skupaj dva tisoč kubikov, dvesto konj inpredvsem veliko užitka, še posebej med vrnitvijo, ki jebila obogatena s svežimi doživetji Bernine in Paluja.Velika večina motoristov bi bila zelo zadovoljnaali celo izpolnjena že s samo vožnjo tja in nazaj, zogledom mogočnih gora od spodaj, s križarjenjempo razglednih cestah, s polaganjem neštetih ostrihovinkov in razgledi z najbolj znanih alpskih prelazov,kot so Brenner, Bernina in Stelvio. Dovolj za motoriste,a mnogo premalo za gornike. Vožnja, najsi bo šetako hitra, zanimiva in razgibana, je lahko zadovoljujoča,ni pa izpolnjujoča. Brez gibanja in raziskovanja zlastnimi močmi, s pristnim občutenjem in doživljanjemnarave, ni velikega doživetja. Kombinacija intenzivnih,globokih izkušenj gora, vključno z njihovimivrhovi, ki so simbolno in v še kakšnem pogledu lahkovrhunec doživetja, z neobvezno začimbo razigranega,dinamičnega užitkarjenja na dveh kolesih, pa je nekajpovsem drugega. Če bi moral izbirati samo eno, biseveda izbral gore – tiste od blizu, prigarane, priželene,okušene na vse mogoče, včasih tudi vznemirljive,neprijetne ali celo nevarne načine. Gore z vrhovi, kiso simbolno in zares najvišje točke, točke izpolnitvein začetka vrnitve v dolino, v bolj običajno življenje.Vrnitve, ki je tudi počitek in zatočišče pred novimodhodom.In kje je bila Medicina iz naslova? Nosila sva jo sseboj, tako vedno. V nahrbtnikih, v glavi in še kje. Lepotrebovala je nisva ne midva, ne redki ljudje, ki svajih na dolgi poti srečala. Še pogovarjala sva se o njej lemalo, udejanjala pa sva jo v še skromnejšem obsegu,pri oskrbi kakega žulja in opazovanju ter raziskovanjuobnašanja svojih teles na višini, v mrazu in naporu.Takoj po vrnitvi domov pa je prišla na svoje običajno,silno pomembno mesto tudi v času in dejanjih.Na vrhu Piz Palu. Foto: Iztok Tomazin.116 Revija ISIS - December 2011

Predvidevanja za sklic sejekakega odbora Zdravniškezbornice v kaznilnici na DobuV našem vodilnem dnevniku Delo bomo lahko 31.februarja 2016 zasledili naslednjo novico: Uprava zaizvajanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodjeRS je zaskrbljena zaradi naraščanja števila zaprtihzdravnikov. Zato je v državnem proračunu za leto2017 namenila 1.650.000,00 EUR za prizidka vkaznilnici na Dobu in v ženskem zaporu na Igu.Naš komentarPo zgodovinski razsodbi Okrožnega sodišča v Mariboru24. oktobra 2011, po kateri je zdravnica zaradinapačno postavljene diagnoze obsojena na 10 mesecevzapora, lahko pričakujemo eksplozivno rast številazaprtih zdravnikov. Saj med praktično delujočimizdravniki – tako v ordinacijah primarne zdravstvenedejavnosti, kot na bolnišničnih oddelkih – ni nobenega,ki ne bi v času lastne večletne dejavnosti, zlastiv začetku zdravljenja, spregledal in napačno ocenilnaravo bolezni. Upoštevajmo strašljive podatke, zlastiiz ZDA, koliko bolnikov umre v bolnišnicah zaradinezadostnega ali napačnega zdravljenja; to številkolahko pomnožimo, če prištejemo smrti, kot posledicobolnišničnih okužb. Vse te zdravnike, ki so »povzročitelji«hudih posledic zdravljenja, čaka – po precedenčniobsodbi mariborskega sodišča – zaporna kazen. Čebo sodnik(ca) uvideven, morda le pogojna zapornakazen. Če pa upoštevamo še vse večje število namenskousmerjenih odvetnikov, ki podpihujejo prizadetebolnikove sorodnike in skušajo na vse načine pridobitipodatke o zdravljenju njihovega klienta, da bi lahkopredlagali kazensko preganjanje zdravnikov (postopeknaj bi bil čim daljši, da bi bil lahko honorar višji!), tadomneva ni iz trte zvita.Zato ni izključena možnost, da bo ena od sej kakegaodbora Zdravniške zbornice sklicana v kaznilnici naDobu, saj bo pretežna večina naših zdravnikov naodsluženju zaporne kazni. Lahko že danes predvidimobesedilo vabila, ki se bo glasilo približno takole:Sklicujem sejo upravnega odbora ZZS v četrtek 1. aprila2016 ob 5. uri zjutraj v prostorih kaznilnice na Dobuna hodniku pred celicami 30–44 z naslednjim dnevnimredom:1. Razpis za pridobitev zdravnikov iz zakavkaških republikin Kitajske za zapolnitev praznih delovnih mest v626 splošnih ambulantah in 493 bolnišničnih in kliničnihoddelkih, zlasti za potrebe operativnih strok.2. Socialna pomoč družinam zaprtih zdravnikov.3. Podpora vlogam za pomilostitev oz. za skrajšanjezaporne kazni.4. Razno.V postopku je naša vloga upravi kaznilnice, da nam medsejo privošči kavo. Za člane odbora, ki so na prostosti, jezagotovljen vstop v kaznilnico ob predstavitvi članskeizkaznice Zbornice in potrdila, da niso v preiskovalnempostopku zaradi napačnega zdravljenja.Predsednik: dr. Janez Nebodigatreba, l. r.Nam zdravnikom, ki živimo v prvi polovici drugegadesetletja enaindvajsetega stoletja, preostane upanje,da se tako črn scenarij ne bo uresničil.Upokojeni zdravnik Pavle Kornhauser, zvesti članZZSSISIRevija ISIS - December 2011117

ZavodnikTempora mutantur, noset mutamur in illisMarko PokornLetos poleti me je ujelo.Kje drugje kot na dopustu.Že zadnji teden julija, kosem bil še v službi, me jezačelo boleti v prsnemkošu. Sprva sem mislil, dasem se pretegnil. Pa ni inni pojenjalo. Potem sem poslužbeni dolžnosti razširildiferencialno diagnozona zoster in boreliozo inse vsako jutro v kopalniciobračal pred ogledalom,čakajoč mehurčke. In šeleprvi dan dopusta, ko smopozno zvečer končno prišliv Portorož, sem jih zatipal...Zoster, najlepše darilo, ki gadohtar z infekcijske lahkodobi za petinštiridesetirojstni dan. A je po valaciklovirju(Tatjana in Rihard,še enkrat hvala) bolečinaizzvenela v tednu dni... Pato še ni bilo vse: nenadomaso zvečer v postelji črke vknjigah postale premajhnein nobena luč ni bila dovoljmočna, da bi jih razločnovidel brati. Besede sem bolj slutil kot bral in knjige požiral pozno vnoč iz nekakšnega inata, kot bi mi šlo za življenje. Le še lasje so mistali ob strani in vztrajali v kolikor toliko spodobni gostoti tam navrhu kranija (če le sonce ni preveč močno sijalo). In potem je jeseniprišel coup de grâce: ko smo pod prvim snegom našli prve (in žal tudizadnje) letošnje jurčke, mi je ob vrnitvi z Begunjščice še levo kolenoodreklo pokorščino. Takrat me je prešinilo: staram se.Že dolgo opažam, da je čas relativen in z leti teče vedno hitreje.Samega sebe pa še vedno umeščam v obdobje treh do petih let pokončani fakulteti, počutim se starega dobrih trideset let in niti dnevaveč. In le otroka, ki vsak dan rasteta in se spreminjata pred mojimiočmi, mi dasta vedeti, kako hitro čas teče. Ne hitro, tako bliskovito,da starejši sin že nosi moje čevlje in ožje tajlirane majice (ki so meniznenada postale preozke, saj sem nehal rasti v višino in le še širimsvoj kontekst).Načelo relativnosti časa spoštujemo tudi na naši kliniki. Uporabljamoga pri določanju starosti bolnikov, ki so bili sprejeti na klinikoin se o njih poroča na jutranjem raportu. Starostno mejo v našispoštovani ustanovi predstavlja povprečna starost tako imenovane»prostatične« klopi (s kratico PSPK), ki jo grejejo najbolj eminentneglave naše klinike (roko na srce, ne grejejo je ravno glave). Po mojihskromnih opažanjih bolnik velja za mlajšega, če je njegova starostmanjša od ene standardne deviacije pod PSPK, bolniki srednjih letso stari od ene standardne deviacije pod do dveh nad PSPK, starejšipa so onkraj tega, se pravi, so stari več kot dve standardni deviacijinad PSPK. In ker se z leti PSPK zvišuje, se zvišuje tudi starostnameja in prag starosti. Le kje se bo to končalo? Najbrž v večnosti. Kernekateri nikoli ne bodo ostareli, večno bodo mladi oziroma srednjihlet. Rešitev mojih težav je torej na dlani: le v prostatično klop semoram zriniti.V tem duhu sem se s soprogo (ki se v vseh teh letih resnično nispremenila niti za drobec) in starejšim sinom odpravil na romanjev Sveto deželo. Na pot sem poleg Svetega pisma in Briandovegavodnika vzel še zadnjo številko Izide in beležko. Imel sem namrečnalogo napisati zavodnik.Z idejami navadno nimam težav. Pišem novo gledališko predstavo, vbistvu stand-up, zasnovan večinoma na antični mitologiji in klasičniglasbi. V predalu imam pripravljeno novo televizijsko nadaljevanko,ki se dogaja v osemdesetih letih in v njej nastopajo gimnazijci. Da ominulem delu ne govorimo. Za sabo imam že nekaj zavodnikov. Šeen zavodnik? Ni problema, gospa Slavka, mala malca. Važič, kakote ni sram?! A ko smo prišli v Sveto deželo, me je posesalo v vrtinecduhovnih izkustev: Gora Tabor, Nazaret, Karmel, Stella maris, Kana,Galilejsko jezero, Gora blagrov, Tabgha, Kafarnaum, Jeriho, Mrtvomorje, Betlehem, Oljska gora, Betfaga, Getsemani, Jeruzalem podolgem in počez.Kakšen zavodnik neki, napisal nisem niti besede. Kot bi me kdo skolom po glavi. Zvenenje vakuuma, bi rekel Lojze, pesnik.In potem, po vrnitvi, me je prešinilo kot strela z jasnega. Pri pisanjuvedno izhajaš iz sebe, zato tudi oseben zavodnik z omenjenim naslovom.Časi se spreminjajo in mi z njimi oziroma v njih. Pa kaj. Bistvenje vsak trenutek, ki ga moramo izkoristiti po najboljših močeh.Zato je treba čim več delati, in sicer delati drugim to, kar želimo, dabi drugi naredili nam. To je preverjen, dva tisoč let star recept. Dobrodelati dobro je pravzaprav definicija zdravniškega poklica. In pri tembi si želel ohraniti vehemenco profesorja Kordaša, ki v zadnji Izidipopisuje, kako je domačo kuhinjo spremenil v športno-fiziološkicenter odličnosti za preizkušanje lastnih meja in finske tehnologije,želel bi ohraniti lucidnost in duhovitost profesorja Kluna in mordakanček Lojzetove licentiae poeticae.Ampak kdo ve, kako se bo razpletlo. Saj veste, človek obrača, Bogobrne. Bistveno je, da si takrat, ko napoči trenutek, pripravljen in date (kot smo se učili že v rajnki Jugoslaviji) nič ne sme presenetiti. Neglede na to, ali greješ prostatično klop ali ne.118 Revija ISIS - December 2011

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.