KATJA JESENKO, 1.Å¡ Mentor vsebine - II. gimnazija Maribor

II. GIMNAZIJA MARIBORProjektna naloga pri predmetu INFORMATIKAAvtor: KATJA JESENKO, 1.šMentor vsebine: Mirko PEŠEC, prof.Mentor oblike: Mirko PEŠEC, prof.Maribor, maj 2009

Katja JESENKO, 1.ŠKAZALO VSEBINE:1. UVOD .......................................................................42. FOTOGRAFSKI POJMI ...............................................52.1 Osvetlitev ............................................................................................ 52.2. Osvetlitveni čas ................................................................................. 52.3 Objektivi in ostrenje........................................................................... 62.4 Zaslonka.............................................................................................. 72.5 Uporaba bliskovke .............................................................................. 83. FOTOGRAF ...............................................................94. DOBRA FOTOGRAFIJA ...............................................94.1. Motiv .................................................................................................. 94.2 Kompozicija ...................................................................................... 104.3 Svetloba ............................................................................................ 115. ZAKLJUČEK ............................................................ 126. VIRI....................................................................... 127. POVZETEK .............................................................. 14KAZALO SLIK:Slika 1: meritev........................................................................................................................... 5Slika 2: kamera z zumskim objektivom in LCD zaslonom ........................................................ 6Slika 3: širokokotni objektiv ...................................................................................................... 6Slika 4: zaslonka ......................................................................................................................... 7Slika 5: bliskovka ....................................................................................................................... 8Slika 6: fotograf .......................................................................................................................... 9Slika 7: grafična podoba določitve ........................................................................................... 10Slika 8: fotoaparat s svetlobnim odbojnikom ........................................................................... 11Male skrivnosti dobre fotografije2

Katja JESENKO, 1.Š1. UVODDa naredimo dobro fotografijo moramo poznati osnovne fotografske pojme in jihseveda uporabljati v praksi. V začetni fazi je pomemben izbor motiva, natokompozicija in seveda svetloba. Najpomembneje pa je, da je fotografija izvirna inda se seveda pri tem upoštevate vse zakonitosti dobre fotografije.Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine, kemično,mehansko ali digitalno. Beseda izhaja iz grških besed photos - svetloba graphis -pisalo ali γρφη: graphê - risanje s svetlobo. Fotografova prva naloga je, dapozna delovanje in funkcije celotnega fotoaparata, saj le tako naredi posnetek,kakršnega ţeli. Redko katera slika je na terenu tako dobro posneta, da ne bipotrebovala korekcij.»Dobra fotografija ni narejena le z glavo, temveč tudi s srcem. V veliko pomoč jeobčutek za razpoloženje, jasen koncept, prepričljiva komunikacija in zanesljivaoprema.«Jo van Berg 11 Nemški fotograf, rojen v BrusljuMale skrivnosti dobre fotografije4

Katja JESENKO, 1.Š2. FOTOGRAFSKI POJMI2.1 OsvetlitevKljub številnim programskim orodjemzelo teţko odpravimo posledice slabeosvetlitve. Dobra osvetlitev jerezultat pravilnega ravnoteţja medsvetlimi in temnimi območji slike.Preveč ali premalo svetlobe močnovpliva na podrobnosti slike ter nanjeno tonsko in barvno reprodukcijo.Vsaka digitalna kamera ima vgrajensvetlomer, namenjen samodejniregulaciji osvetlitve. Boljše kamerepa omogočajo tudi ročno nastavitevosvetlitve. Svetlomer meri svetlostnevrednosti na motivu ne glede navelikost, ostrino in barvo.Slika 1: meritev2.2. Osvetlitveni časOsvetlitveni čas ali čas osvetlitve je čas, ko svetloba med zajemanjem fotografijepada na tipalo. Čas ko svetloba pada na tipalo, določa zaklop, elektronski alimehanski. (Pečenko, 2005, 79). Kadar je svetlobe manj mora biti zaklop odprtdlje časa, da bo do tipala prišlo dovolj svetlobe za pravilno osvetljen posnetek.To je recimo zvečer ali v slabo razsvetljeni sobi. Kadar pa je svetlobe veliko npr.ob lepem sončnem dnevu, mora biti tipalo osvetljeno samo kratek čas, sicer boslika presvetla. Z uporabo daljših časov omejitve lahko doseţemo zanimiveučinke.Gibajoči se elementi motiva postanejo usmerjeno zamegljeni, kar ustvari vtisgibanja in akcije. Objekte ki se gibljejo naj bi vedno fotografirali od strani, kajtitako zajamemo tudi smer gibanja. Večina fotoaparatov omogoča čase osvetlitveod nekaj sekund do 1/1000 sekunde, naprednejši pa omogočajo čase od 30sekund do 1/4000 sekunde. Krajši kot je čas zajema, manj časa ima aparat, danajde svetlobo. Če torej izberemo čas 1/4000 sekunde, bo fotoaparat zelo hitronaredil sliko in bo zato zelo temna. Daljši kot izberemo čas, več svetlobe bomospustili na tipalo, svetlejša bo slika. S krajšim časom tudi »zamrz nemo« gibanje(pri fotografiranju ljudi, ali stvari, ki se premikajo). V sončnem dnevu ponavadinastavimo čas nekje okrog 1/250 sekunde. Paziti moramo tudi na goriščnoMale skrivnosti dobre fotografije5

Katja JESENKO, 1.Šrazdaljo. Če fotografiramo pri 300 mm, izberemo čas 1/250 ali 1/500 sekunde.Če fotografiramo na 50mm, izberemo čas 1/50 ali 1/60 sekunde. Pri uporabifunkcije »avto« bo fotoaparat sam izbral vse nastavitve. Če ţelimo sami določitičas izberemo funkcijo Tv (ponekod S). Sami bomo izbrali čas osvetlitve,fotoaparat pa bo sam prilagodil ISO in zaslonko. Zadeva je uporabna, kadar smorecimo v avtomobilu in ţelimo poslikati nek objekt mimo katerega se peljemo(nimamo časa nastavljati več stvari). Izberemo čas npr. 1/1000 sekunde, dazamrznemo gibanje, fotoaparat pa bom sam priredil ostale nastavitve.2.3 Objektivi in ostrenjeSlika 2: kamera z zumskim objektivom in LCD zaslonomKoliko motiva lahko zajamemo z LCD zaslonom določa goriščna razdaljaobjektiva. Veliko kamer ima zumski objektiv s spremenljivo goriščno razdaljo,npr. 35-105 mm. Na krajšem koncu ima objektiv širok zorni kot in zajemanajvečji del motiva. Na daljšem koncu pa objektiv deluje kot teleobjektiv, kiprepušča le ozek del motiva. Zumski objektiv omogoča veliko svetlobe pridoločanju kompozicije posnetkov, saj lahko motiv optično pribliţamo, ne da bi sepri tem premaknili s trenutnega stojišča.Slika 3: širokokotni objektivMale skrivnosti dobre fotografije6

Katja JESENKO, 1.ŠŠirokokotni objektiv pa uporabljamov utesnjenih prostorih ali prifotografiranju bliţnjih motivov. Taobjektiv navidezno odmakne motivod kamere.Z njim lahko oddaljene motivenavidezno pribliţamo. Zaradi majhnihpopačenj je zelo uporaben tudi priportretni fotografiji. Samodejnoostrenje pa odpravlja človeškonapako pri fotografiranju. Samodejnoostrenje ne more izostritinekontrastnega motiva alienobarvne ploskve.2.4 ZaslonkaZaslonka je okrogla odprtina v notranjosti objektiva, ki določa količino svetlobe,ki pade na svetlobno tipalo.Slika 4: zaslonkaZaslonka nam omogoča nadzor nad globinsko ostrino. Bolj, ko pripiramozaslonko,več imamo globinske ostrine pri isti oddaljenosti od objekta. Posebnopri makro in bliţinski fotografiji je nadzor s pomočjo zaslonke silno pomemben inravno od nadzora nad globinsko ostrino je odvisno, koliko nam je posnetek uspel.Nadzor globinske ostrine s pomočjo zaslonke je izrazitejši, kolikor je objekt bliţjeobjektivu. Pri ekstremno bliţinskih posnetkih imamo včasih opraviti samo z nekajmilimetri globinske ostrine. Globinska ostrina je strokovni izraz, ki opisujeobmočje na ravnini med najbliţjim in najbolj oddaljenim delom fotografije, vkaterem je slika ostra.Zaslonka je tudi pomembna pri določanju časa osvetlitve. Bolj, kot pripiramozaslonko, daljši čas osvetlitve potrebujemo za ţeleno osvetlitev. Posebno prišportni fotografiji, kjer potrebujemo kratke čase osvetlitve, je silno pomembnasvetlobna moč objektiva. Nekaj z DSLR tehniko pridobimo z višjo ISOobčutljivostjo, a še vedno je koristna velika svetlobna moč. Ţal so močniteleobjektivi z veliko svetlobno močjo kar precej dragi (tudi cene preko 500.000ali 1.000.000 sit niso tako redke ). Na fotoaparatu je odprtina zaslonke podana zobratno vrednostjo razmerja premera odprtine in goriščne razdalje. Te vrednostiMale skrivnosti dobre fotografije7

Katja JESENKO, 1.Šoznačujemo z vrednostmi, kot so f 1.4, f 1.8… pa vse do f 36 ali več. V praksi topomeni, da je goriščnica 1.4 do 36-kratnik odprtine. Včasih je za izbiro zaslonkeskrbela mehanika na obroču objektiva, a danes to počnemo s številčnico aliposebnim gumbom in vrednost odčitamo na zaslonu. Odprtini zaslonke tudirečemo svetlobna moč.2.5 Uporaba bliskovkeVgrajena bliskovka je zelo uporabno orodje digitalne kamere, in ne le prifotografiranju ob slabi svetlobi.Slika 5: bliskovkaVečina digitalnih kamer ima vgrajeno bliskovko, ki jo lahko proţimo na različnenačine. Uporabljamo jo predvsem v zaprtih in slabo osvetljenih prostorih. Ko josproţimo s kratkotrajnim snopom močne svetlobe osvetli motiv, pri tem paskoraj izniči vpliv preostale svetlobe v prostoru. Bliskovka ponavadi delujesamodejno in se tudi same izklopijo, ko se do njih vrne odbita svetloba. Nasplošno ne povzročajo posebnih teţav.Najpogostejša napaka pri uporabi bliskovke sta rdeče oko in čezmerni svetlobniodsevi. Rdečin v očeh oseb se pojavi pri uporabi bliskovke ob slabi svetlobi. Tonevšečnost preprosto rešimo z vklopom odpravljanj rdečih oči- bliskovka predglavnim bliskom nekajkrat poblisne, zaradi česar se zenice skrčijo. Svetlobniodsevi pa se pojavijo zaradi odboja svetlobe iz bliskovke od svetleče ali gladkepovršine. Npr: okna, očala, okvirji... Najlaţje se jim izognemo če kamera niusmerjena pravokotno na odsevne površine.Male skrivnosti dobre fotografije8

Katja JESENKO, 1.Š3. FOTOGRAFFotografova prva naloga je, da pozna delovanje infunkcije celotnega fotoaparata, saj le tako narediposnetek, kakršnega ţeli. S fotografijo nam skuša odkritistanje, ki je trajalo le delček sekunde:‣ udarec na gol,‣ zmaga kolesarja‣ dogodki, ki so potekali dalj časa, npr. fazesončnega mrka, »potovanje« ţoge v gol).Slika 6: fotograf4. DOBRA FOTOGRAFIJA4.1. MotivBrez dobrega motiva ni dobre fotografije. Vsa tehnična dovršenost jenamreč zaman, če posnetek ni zanimiv, če gledalcu ne pripoveduje zgodbe in jedolgočasen. Seveda pa je lahko dober tako rekoč katerikoli motiv, če ga leznamo dobro predstaviti.Enostavnega recepta, po katerem bi vsakdanjefotografske motive spreminjali v zanimive fotografije, ţal ni. Zelo dobro je, čenpr. izberemo nenavaden zorni kot ali se osredotočimo na podrobnosti, ki jihdrugače sploh ne bi opazili. S tem lahko tudi vsakdanjo stvar na fotografijipredstavimo tako, da bo pritegnila pozornost.Koristno je, če motiv, ki ga nameravamofotografirati, dobro poznamo. Samo tako ga bomo namreč znali najboljepredstaviti. Zaradi tega večina dobrih fotografije nastane naključno, temveč soplod trdega in dolgotrajnega fotografovega dela. Zato si je potrebno dobroogledati motiv in razmisliti, kako bi ga lahko s fotografijo najzanimivejepredstavili drugim.Da postanefotografija zanimiva pa lahko uporabimo nekaj fotografskih trikov. S spremembopoloţaja kamere lahko fotograf skoraj popolnoma izniči moteče ozadje. Glavnielement motiva lahko izpostavimo z uporabo široko odprte zaslonke, kar močnozamegli ozadje. Zanimiv miselni obrat lahko tudi doseţemo, če namestosvetlobno teţavnega motiva posnamemo njegovo silhueto-temni obris nasvetlem ozadju.Najprimernejša pa je seveda svetloba ob koncu dneva, ki ob skrbnonastavljeni osvetlitvi zagotavlja najboljše rezultate. Z razporeditvijo izstopajočihelementov in linij pa lahko določimo smer branja fotografije, naše oči nezavednosledijo oblikam in linijam, podobno kot ob določanju poti na cestni karti. Pravzaradi tega nas takšne fotografije bolj pritegnejo.Male skrivnosti dobre fotografije9

Katja JESENKO, 1.Š4.2 KompozicijaUravnoteţeni postavitvi elementov slike, njihovega ospredja in ozadja vdoločenem okvir pravimo kompozicija.Motiv mora biti postavljen tako, da bo slika uravnoteţena oziroma da bokompozicija najboljša. Tu je predvsem pomembna estetska spretnost vsakegaposameznika.Začetnikom se navadno zdi, da je sredina najboljše mesto za najpomembnejšidel motiva, pa še fotoaparati ponavadi ostrijo in merijo svetlobo v sredini slike.Vendar to praviloma ni najboljša izbira. Glavni predmet v sredini, še posebno, čeje tam vedno deluje precej dolgočasno, kompozicija pa neuravnoteţeno. Velikohuje pa je, če je glavni predmet preveč na eni ali na drugi strani. Velikokrat sevprašamo kam ga postaviti.S podobnimi teţavami so se ubadali ţe antični umetniki in pri tem opazili zlatirez. Ugotovili so namreč, da se človeškim očem zdi najlepša in najbolj skladnatista delitev, pri kateri je razmerje med večjim in manjšim delom enako razmerjumed celoto in večjim delom. Ţe stari Egipčani so z zlatim rezom poskrbeli zaskladnost piramid, do popolnosti pa so ga razvili stari Grki. Do danes pa ostajavprašanje zakaj se nam prav takšno razmerje zdi najlepše.Razmerje zlatega reza je pribliţno 1 proti 0,618 kar je pri snemanju precejnepraktična številka. Zato so snemalci zadevo poenostavili in spremenili v pravilotretjin. Pravilo tretjin pri fotografiranju vidimo nekako takole. Fotografsko slikopo višini in širini s po dvema navideznima črtama razdelimo na tretjine. Na slikidobimo štiri presečišča teh črt in to so točke, na katerih naj bi bilinajpomembnejši deli motiva. Te črte je dobro imeti v mislih, ko določamo izrez,saj bodo tako naši posnetki malce boljši.Slika 7: grafična podoba določitvePri nekateri fotoaparatih lahko na zaslonu LCD vklopimo pomoţne črte, ki zaslonrazdelijo na tretjine in s katerim si pomagamo pri določanju kompozicije.Najpomembnejše pa je, da posamezni elementi fotografije ne odvračajopozornosti od osrednjega motiva. Najpogostejša napaka, ki jo opazimo nafotografijah, so namreč prav moteči elementi. To so lahko različni predmeti.Velikokrat se zgodi, da moti ostro ozadje, ker odvrača pozornost od glavnegapredmeta v ospredju.Male skrivnosti dobre fotografije10

Katja JESENKO, 1.Š4.3 SvetlobaFotografija pomeni pisanje s svetlobo (foto pomeni svetloba, grafija pomenipisanje), zato ni presenetljivo, da je svetloba za dobro fotografijo izjemnopomembna.Torej svetloba naj bi bila najpomembnejši del fotografije. Izogibajte se direktnimbliskom z bliskavico, če je to le mogoče, kajti to povzroča ostre sence inmnogokrat tudi preosvetljene slike. Izjema so le zunanji portreti, kje sebliskavica uporablja kot »fill-in flash«, torej le za dosvetlitev, ki zmanjša kontrastmed svetlimi in temnimi deli npr. obraza. Če sonce sije osebi, ki jo fotografiramoz leve strani to pomeni, da ima levo stran obraza precej bolj osvetljeno kotdesno. V tem primeru uporabimo fill-in flash in ta temni del dosvetlimo. V takihprimerih lahko uporabimo tudi svetlobne odbojnike.Slika 8: fotoaparat s svetlobnim odbojnikom»Najboljša luč« je zgodaj zjutraj, ob zmerno oblačnem vremenu ali pa, ko sepričanja mračiti. Izogibajte se direktnega sonca (lahko pa poskusite kaj nastane,če osebo postavimo tako, da ima sonce za sabo in obraz dosvetlimo z bliskavico).Isto velja za notranje portrete - mehčanje svetlobe bo dalo precej bolj prijetenton in učinek fotografiji.Če imamo bliskavico z vrtljivim reflektorjem problem ostre svetlobe lahko rešimotako, da reflektor usmerimo ob steno oziroma strop. Tako dobimo namestosnopa direktne svetlobe soj od stene odbite razpršene svetlobe, ki bo segla tudiizza osebe in zreducirala ostrino sence, prav tako ne bo rdečih oči. Seveda pa sečas potovanja svetlobe podaljša in je zato (odvisno od razdalje) potrebnododatno odpreti zaslonko za kakšno stopnjo. Za specialne učinke nam lahko sluţitudi okenska svetloba, ki povzroči npr. samo delno osvetljenost osebe, kar delujerazpoloţenjsko in prijetno. V studiih svetlobo mehčajo z »deţniki«. S kakšnimkablom, stojalom in deţnikom se da za male denarce pripraviti improvizirandomači studio. Nasploh velja, da se v profesionalni fotografiji uporabljajo trijeizviri svetlobe - glavna luč, zapolnjevalna luč in luč usmerjena v glavo osebe. Vseto v kombinaciji z odbojniki in difuzorji. Pomembna je tudi svetlobna toplota, kinaj bi bila perfektna tam okoli 5600 Kelvinov. Seveda pa ne pozabimo, kogovorimo o svetlobi, imamo ponavadi v mislih tri lastnosti – barvo, smer intrdoto.Barva svetlobe je pomembna zato, ker vpliva na barvo vseh drugih z njoosvetljenih predmetov in ni vseeno, ali motiv slikamo zjutraj ali opoldne. Pravilnaizbira časa je seveda odvisna od vsakega posameznega motiva.Male skrivnosti dobre fotografije11

Katja JESENKO, 1.ŠSmer svetlobe je pomembna predvsem zaradi smeri in dolţin senc. Sence sopomembne predvsem zato, ker na fotografiji doseţemo namesto dveh, trirazseţnosti, brez katerih bi bili videti predmeti nenaravno ploski. Trdota svetlobepa je odvisna od tega, ali je neposredna in prihaja neposredno iz vira svetlobe,ali pa je odbita oz. razpršena. Neposredna svetloba je trda, odbita pa mehka.5. ZAKLJUČEKKo na svet zrete skozi iskalo fotoaparata, se naučite opazovati fotografsko.Ljudje smo namreč narejeni tako, da se lahko osredotočimo samo na pomembnestvari, vse nepomembnosti pa spregledamo, da nas ne motijo. V vsakdanjemţivljenju je to zelo koristno, pri fotografiranju pa precej manj. Zato se moramopri fotografiranju zavestno osredotočiti na celoten prizor in v njem iskati vsemorebitne moteče podrobnosti. V umetnosti, ne samo fotografski, je od nekdajcenjena skromnost in jedrnatost. Zato poskušajte svojo zgodbo povedati čim boljpreprosto in razumljivo.Najpomembneje pa je da je fotografija izvirna in da pri tem upoštevate vsezakonitosti dobre fotografije. Če pa seveda ţelimo biti izvirni, moramo tolikobolje razmisliti, s kakšnim motivom, kompozicijo, svetlobo in barvami bomodosegli najizvirnejši učinek.6. VIRI1. Pečenko Nikolaj: Fotografirajmo digitalno. Pasadena, Ljubljana 20052. Fišer Matej: Fotografija zakonitosti in skrivnosti. Študentska zaloţba,Ljubljana 19983. Daly Tim: Enciklopedija digitalne fotografije. Tehniška zaloţba Slovenije,Ljubljana 2004http://en.wikipedia.org/wiki/Photographyhttp://en.wikipedia.org/wiki/Photographic_lenshttp://en.wikipedia.org/wiki/Compact_camerahttp://www.e-fotoportal.com/default.asphttp://www.e-fotografija.sihttp://www.astrokaktus.comMale skrivnosti dobre fotografije12

Katja JESENKO, 1.ŠMale skrivnosti dobre fotografije13

Katja JESENKO, 1.Š7. POVZETEKŠPORT• hitra reakcija• mesto slikanja /primerna bližina/• vnaprej nastavljene nastavitve• hitra reakcijaLJUDJE IN PORTRETI• kompozicija, barva• svetloba - naravna• izostren obraz• neizostreno okoljeKRAJI• izvirnost• svetloba /dež, sončni zahod/• povdarek na posameznem elementuPOKRAJINA• širok objektiv• primern i zorni kot• svetloba /zjutraj, zvečer/NA SNEGU ali NAMORJU• v senci /zjutraj, zvečer/• zmanjšanje kontrastov• način dosvetlevanjaMale skrivnosti dobre fotografije14

Katja JESENKO, 1.ŠMale skrivnosti dobre fotografije15