STROKOVNO POROČILO 2009 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

STROKOVNO POROČILO 2009 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor STROKOVNO POROČILO 2009 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

12.07.2015 Views

8 Izobraževanje ...................................................................................................................................... 1459 projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe........................................... 14510 SIstem vodenja kakovosti................................................................................................................. 14511 Informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT............................................................................. 14611 Razno................................................................................................................................................ 146<strong>2009</strong> poročilo <strong>Maribor</strong>-Strokovno <strong>Drolca</strong> <strong>Adolfa</strong> <strong>dr</strong>. dom Z<strong>dr</strong>avstveniSlužba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok in mladine.......................................................................... 1481 Predstavitev dejavnosti službe............................................................................................................ 1502 Program dela službe za leto <strong>2009</strong>........................................................................................................ 1513 Realizacija programa dela ................................................................................................................... 1514 Glavarina ............................................................................................................................................. 1545 Čakalne dobe....................................................................................................................................... 1546 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov........................................................................................ 1547 Ka<strong>dr</strong>i.................................................................................................................................................... 1548 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v letu <strong>2009</strong>............................................................................. 1569 Projekti, namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe ......................................... 15610 Sistem vodenja kakovosti.................................................................................................................. 15611 Informacijsko komunikacijska tehnologija ....................................................................................... 157Specialistične ambulante............................................................................................................................. 1581 Predstavitev ......................................................................................................................................... 1602 Dejavnost............................................................................................................................................. 1603 Program dela službe ............................................................................................................................ 1604 Realizacija........................................................................................................................................... 1605 Čakalne dobe....................................................................................................................................... 1606 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov........................................................................................ 1617 Ka<strong>dr</strong>i.................................................................................................................................................... 1618 Izobraževanje zaposlenih .................................................................................................................... 1619 Strokovno izpopolnjevanje.................................................................................................................. 16110 Projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe ........................................ 16111 Sistem vodenja kakovosti.................................................................................................................. 16212 Razno................................................................................................................................................. 162ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVO.................................................................. 1641 Uvod.................................................................................................................................................... 1662 Predstavitev ......................................................................................................................................... 1663 Organigram ......................................................................................................................................... 1674 Program dela ...................................................................................................................................... 1675 Realizacija programa dela ................................................................................................................ 1686 Ka<strong>dr</strong>i.................................................................................................................................................... 1687 Avtomobili .......................................................................................................................................... 1718 Projekti ................................................................................................................................................ 1729 Medijsko predstavljanje ..................................................................................................................... 17210 Znanstveno raziskovalno delo ......................................................................................................... 17311 Sistem vodenja kakovosti................................................................................................................ 17312 Predstavitev novih storitev .............................................................................................................. 17313 Novosti in problematika .................................................................................................................. 17314 Sodelovanje....................................................................................................................................... 17315 Informacijsko komunikacijska tehnologije ..................................................................................... 17416 Razvojni in strokovni cilji ............................................................................................................. 174Realizacija delovnega programa ................................................................................................................ 1761 Uvod.................................................................................................................................................... 1782 Delovne ure za leto <strong>2009</strong>..................................................................................................................... 1783 Število obiskanih <strong>dr</strong>užin v letu <strong>2009</strong>................................................................................................... 1784 Število vseh obiskov po pacientih ....................................................................................................... 179


5 Preventivni obiski po posameznih pacientih ....................................................................................... 1816 Preventivni obiski po naročilu............................................................................................................. 1837 Prvič odkriti z<strong>dr</strong>avstveno - socialni problemi...................................................................................... 1838 Po<strong>dr</strong>očje z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnega dela polivalentne patronažne službe ............................................... 1839 Intervencije v polivalentni patronažni službi...................................................................................... 18410 Rezimiranje realizacije delovnega programa .................................................................................... 185<strong>2009</strong> poročilo <strong>Maribor</strong>-Strokovno <strong>Drolca</strong> <strong>Adolfa</strong> <strong>dr</strong>. dom Z<strong>dr</strong>avstveniPatronažno z<strong>dr</strong>avstvena nega nosečnice, otročnice in novorojenčka...................................................... 1881 Predstavitev dejavnosti........................................................................................................................ 1902 Vitalno statistični podatki.................................................................................................................... 1903 Analiza nosečnic ................................................................................................................................. 1904 Analiza obiskov otročnic in novorojenčkov........................................................................................ 1915 Notranja organiziranost ....................................................................................................................... 1936 Opremljenost za delo........................................................................................................................... 1937 Zaključek............................................................................................................................................. 194Patronažna z<strong>dr</strong>avstvena nega pacienta na domu...................................................................................... 2001 Uvod.................................................................................................................................................... 2022 Program dela službe ............................................................................................................................ 2023 Realizacija programa........................................................................................................................... 2024 Strokovno izpopolnjevanje.................................................................................................................. 2075 Sistem vodenja kakovosti.................................................................................................................... 2076 Informacijsko komunikacijska tehnologija ......................................................................................... 2077 Razno................................................................................................................................................... 207Socialna dejavnost ....................................................................................................................................... 2081 Uvod.................................................................................................................................................... 2102 Strokovni vidik.................................................................................................................................... 2113 Zaključek............................................................................................................................................. 213ORGANIZACIJSKA ENOTA NUJNE MEDICINSKE POMOČI ........................................................ 2141 Dejavnost............................................................................................................................................. 2162 Program dela dejavnosti - realizacija .................................................................................................. 2163 Ka<strong>dr</strong>i – struktura zaposlenih v letu <strong>2009</strong>............................................................................................. 2194 Delovna sredstva ................................................................................................................................. 2195 Izvedeni projekti v letu <strong>2009</strong>............................................................................................................... 2196 Izobraževanje zaposlenih na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene nege .................................................................... 2217 Cilji za leto 2010 ................................................................................................................................. 223ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO ŽENSK ................................................................................ 2261 Uvod.................................................................................................................................................... 2282 Vodstvo OE VŽ................................................................................................................................... 2283 Program dela v letu <strong>2009</strong> in realizacija ............................................................................................... 2304 Ka<strong>dr</strong>i.................................................................................................................................................... 2305 Projekti promocije z<strong>dr</strong>avja in razvoja dejavnosti OE VŽ.................................................................... 2316 Izobraževanje in strokovna izpopolnjevanja ....................................................................................... 2317 Sistem vodenja kakovosti.................................................................................................................... 2318 Informacijsko komunikacijska tehnologija ......................................................................................... 2319 Novosti ali tekoča problematika OE VŽ ............................................................................................. 23110 Razvojni in strokovni cilji ................................................................................................................. 232DEJAVNOST <strong>ZD</strong>RAVSTVENE NEGE.................................................................................................... 2341 Splošna predstavitev dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege.............................................................................. 2362 Predstavitev dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege v <strong>ZD</strong>M............................................................................... 2363 Aktivnosti dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege .............................................................................................. 236


4 Plan dela in cilji za leto 2010 .............................................................................................................. 2385 Zaključek............................................................................................................................................. 238<strong>2009</strong> poročilo <strong>Maribor</strong>-Strokovno <strong>Drolca</strong> <strong>Adolfa</strong> <strong>dr</strong>. dom Z<strong>dr</strong>avstveniKOLABORATIVNI CENTER SZO ZA PRIMARNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO NEGO................................ 2401 Realizacija zastavljenih aktivnosti in nalog......................................................................................... 2422 Načrtovane aktivnosti v letu 2010....................................................................................................... 243ODDELEK ZA PROMOCIJO <strong>ZD</strong>RAVJA............................................................................................... 2441 Temeljni cilj in aktivnosti Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja................................................................... 2462 Ka<strong>dr</strong>ovska struktura službe ................................................................................................................. 2463 Dislocirane enote................................................................................................................................. 2464 Projekti in projektni management ....................................................................................................... 2475 Realizacija programa učnih delavnic v letu <strong>2009</strong>................................................................................ 2516 Opravljene učne delavnice – pavšal .................................................................................................... 2527 Strokovni večeri .................................................................................................................................. 2528 Kazalniki uspešnosti in učinkovitosti.................................................................................................. 2529 Cilji za poslovno leto 2010.................................................................................................................. 256HIGIENSKO OSKRBOVALNI ODDELEK ............................................................................................ 2581 Uvod.................................................................................................................................................... 2602 Čiščenje in ravnanje z odpadki............................................................................................................ 2603 Kurjenje in urejanje okolja.................................................................................................................. 2614 Centralna sterilizacija.......................................................................................................................... 2615 Pranje in oskrba s perilom................................................................................................................... 2626 Avtopark s transportno dejavnostjo..................................................................................................... 2627 Telefonska centrala ............................................................................................................................. 2638 Varovanje objektov ............................................................................................................................. 2649 Ka<strong>dr</strong>ovska problematika...................................................................................................................... 26410 Materialni stroški............................................................................................................................... 26511 Cilji oddelka in planirane aktivnosti.................................................................................................. 265OPRAVLJENO DELO HIGIENIKA........................................................................................................ 2681 Inšpekcijski nadzori............................................................................................................................. 2702 Incidenti............................................................................................................................................... 2703 Odpadki............................................................................................................................................... 2714 Naloge v prihodnje.............................................................................................................................. 271KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB................... 2741 Nova gripa........................................................................................................................................... 2762 Inšpekcijski nadzori............................................................................................................................. 2763 Incidenti............................................................................................................................................... 2774 Odpadki............................................................................................................................................... 2775 Program dela ....................................................................................................................................... 2776 Bolnišnične okužbe v zavodu.............................................................................................................. 2777 Cilji komisije....................................................................................................................................... 278ODDELEK ZA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DEJAVNOST ..................................................... 2801 Osnovne dejavnosti ............................................................................................................................. 2822 Izvedeni projekti v letu <strong>2009</strong>............................................................................................................... 2823 Cilji za leto 2010 ................................................................................................................................. 2854 Zaključek............................................................................................................................................. 286<strong>STROKOVNO</strong> IZPOPOLNJEVANJE ..................................................................................................... 2881 Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu <strong>2009</strong> ................................................................................... 290


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Ob svetovnem dnevu AIDS-a je Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja organiziral učence, dijake in študente Z<strong>dr</strong>avstveniprojektov »Več možnosti je-izberi najboljšo« in »Sem»IN« brez alkohola, <strong>dr</strong>og in cigaret«.V zavodu smo uspešno izvedli smo vajo »Gripa <strong>2009</strong>« in strokovni večer za vse zaposlene »Kako smo pripravljeni novo gripo«. - Na pobudo našega zavoda in UKC <strong>Maribor</strong> smo sklicali sestanek Koordinacijske skupine SV Slovenije za predstavitevv zvezi z NOVO GRIPO. ukrepanjebrezplačno izobraževanje o preventivnih ukrepih zoper novo gripo za predstavnike šol, vrtcev, socialnih zavodov in dijaških domov ter zapora.Organizirali smo 12 strokovnih večerov za zaposlene.V praksi je zaživela Sprejemna pisarna varstvo pacientovih pravic v <strong>ZD</strong>M. Julija smo sprejelipredpis Ukrepanje v primeru nasilnega vedenja v prostorih <strong>ZD</strong>M. Vodimo evidenco glede izvajanja nasilja nad zaposlenimi s strani pacientov.S svečanostjo in strokovnim srečanjem smo obeležili 40 let psihohigiensko psihiatrične dejavnosti v <strong>ZD</strong>M. - Za vodilne zaposlene v <strong>ZD</strong>M smo organizirali izobraževanje s po<strong>dr</strong>očja internega komuniciranja in organizacijskiz mediji. komuniciranjazoboz<strong>dr</strong>avstveno dežurno ambulanto, ki jo financira 12 občin soustanoviteljic.Uvedli smo nočno dežurno ambulanto za otroke mladostnike.Novi strokovni direktor je postal prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>.med.spec.Posodobili dogradili smo z<strong>dr</strong>avstveno informacijski sistem, prešli na ON-line z<strong>dr</strong>avstveno kartico,poslovno informacijski sistem, zamenjali laboratorijski programski paket in dokupili strežniško infrastrukturo.Z<strong>dr</strong>avstvena postaja (ZP) Starše in ZP Kamnica sta dobili nove prostore. - Obnovili smo prostore Pobrežje, Centra za korektivno telovadbo v ZP Nova vas, prostore ordinacije in prenoviliSA Nova vas, čakalnice z izvedbo prostora za kartoteke v ZP Gosposvetska, II. prevezovalnice»A« objekta, treh prostorov v Centru za bolezni dojk.Izdelali smo nov vhod z avtomatskimi vrati v ZP Gosposvetska in izolirno sobo za Dežurno ambulanto za otroke in mladostnike v pritličju »A« objekta.Bojana Zornik, dipl.m.s., je dobila srebrni znak mariborskega Društva medicinskih sester, babic in nadstropjatehnikov.Obiskala nas je delegacija Z<strong>dr</strong>uženja z<strong>dr</strong>avstvenih domov Črne gore. - Obnovili smo certifikat SIQ v sistemu vodenja kakovosti. z<strong>dr</strong>avstvenihme, da smo kljub neugodnim pogojem, ki so zaznamovali naše delo in poslovanje v letu <strong>2009</strong>, ohranili Veselistrokovno in človeško raven, ki se vsakodnevno o<strong>dr</strong>aža v odnosu do pacientov in sodelavcev. Objavljanje strokovnih člankov in redno obveščanje o dogajanjih ter aktualni problematiki, so naš Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> naredili prepoznavnega tudi na po<strong>dr</strong>očju dobrega sodelovanja s širšo javnostjo. Spoštovane sodelavke in sodelavci, za vaš prispevek k visokem ugledu našega zavoda se vam iskreno visokozahvaljujem.3mag. Jernej Završnik, <strong>dr</strong>. med. spec. direktor zavoda asist.


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>POROČILO</strong> <strong>STROKOVNO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOasist. mag. Suzana KERT, <strong>dr</strong>. med., spec. spl. med.predstojnica OE4


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>5


Vodstvo OE Polni naslov in predstavitev vodstva OE Sedež OE SZV:talcev 5/I. nadstropje, <strong>Maribor</strong> Predstojnica: asist. mag. Suzana KERT, <strong>dr</strong>. med., spec. spl. med. Tel.: 02/2286285Ulicasuzana.kert@zd-mb.si E–pošta:Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>medicinska sestra: mag. Jožica EDER, dipl. m. s. Tel.: 02/2286362E-pošta: jozica.eder@zd-mb.si Glavnapisarna za varstvo pacientovih pravic: Cvetka HAJDINJAK, univ. dipl. prav. Tel.: 86365fax: 02/2286580E–pošta: cvetka.hajdinjak@zd-mb.si Sprejemnas poslovno koordinacijo: Jerica FUREK Tel.: 02/2286364, fax: 022286580,E-pošta: jerica.furek@zd-mb.si Tajnica Izvleček Organizacijska enota Splošno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo (OE SZV) je največja OE Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Delo v tej OE opravljamo v petih različnih, a funkcionalno povezanih službah:splošne medicinske dejavnosti, Služba pnevmoftiziološkega dispanzerja, Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Služba psihohigiensko psihiatrične dejavnosti ter Služba za laboratorijsko diagnostiko. Moje poročilo se, ker opravljam poleg naloge predstojnice OE SZV tudi delo vodje Službe splošne medicinske dejavnosti, nanaša na poročilo o delu te službe. Za ostala po<strong>dr</strong>očja so v Službapripravili poročila <strong>dr</strong>ugi vodje služb. Služba splošne medicinske dejavnosti skrbi z<strong>dr</strong>avstveno varstvo pretežno o<strong>dr</strong>aslega prebivalstva in je ena ključnih strok na po<strong>dr</strong>očju primarnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva. Na dan 30.11.<strong>2009</strong> bilo po naših internih podatkih opredeljenih za z<strong>dr</strong>avnike te službe 73.155 zavarovanih oseb. Zanje je v letu <strong>2009</strong> skrbelo 44 t.i. z<strong>dr</strong>avstvenih timov. nadaljevanju6


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 1 Organigram in dejavnosti, ki jih OE pokriva Z<strong>dr</strong>avstveniSZV SLUŽBA SPLOŠNE OEDEJAVNOSTI AMBULANTE SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINSKE GERONTOLOŠKI DISPANZER ONKOLOŠKI DISPANZER SLUŽBA PSIHOHOGIENSKO MEDICINEDEJAVNOSTI PSIHIATRIČNEZA PEDOPSIHIATRIJO DISPANZER ZA PSIHOHIGIENO DISPANZER ZA <strong>ZD</strong>RAVLJENJE ALKOHOLIZMA IN DRUGIH ODVISNOSTI CENTER ZA PREPREČEVANJE IN <strong>ZD</strong>RAVLJENJE DISPANZERZA LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO BIOKEMIJA HEMATOLOGIJA PODROČNI SLUŽBAKURATIVA PREVENTIVA LABORATORIJIZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO SLUŽBAMEDICINOPNEVMOFTIZIOLOŠKEGA SLUŽBASLUŽBA PROTIBOLEČINSKA AMBULANTA FIZIATRIČNAZA FIZIKALNO TERAPIJO KABINET ZA LIMFNO DRENAŽO KINEZIOLOŠKI KABINET KABINETOD NEDOVOLJENIH DROG ODVISNIHDISPANZERJA7


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Dejavnosti OE SZV: Z<strong>dr</strong>avstveniSlužba splošne medicinske dejavnosti opravljala v lanskem koledarskem letu svojo dejavnost do 31.12.<strong>2009</strong> na 17 lokacijah, v 32 ordinacijskih prostorih, izvajalo pa jo je 44 z<strong>dr</strong>avstvenih timov. Skrbeli smo za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo o<strong>dr</strong>asle populacije na sledečih po<strong>dr</strong>očjih: obravnava akutnih in kroničnih z<strong>dr</strong>avstvenih problemov, izvajanje preventivnih pregledov z namenom presejanja srčno-žilne ogroženosti, 1.vzgoja z namenom preprečevanja bolezni, krepitve in ohranjanja z<strong>dr</strong>avja ter poglobljena z<strong>dr</strong>avstvenaspecifičnih populacijskih skupin (starostniki v domovih upokojencev ter onkoloških bolnikov v Onkološkem dispanzerju). 2. Služba psihohigiensko psihiatrične dejavnosti: obravnava akutnih in kroničnih psihiatričnih bolezni otrok in o<strong>dr</strong>aslih s poudarkom na obravnavi duševnih stisk zaradi malignih obolenj, starostnikov, oseb z motnjami obravnavaduševnem razvoju, odvisnikov od nedovoljenih <strong>dr</strong>og ter odvisnikov od alkohola, izvajanje psiholoških pregledov in določenih oblik psiholoških terapij. 3. za laboratorijsko diagnostiko: odvzem in analiza bioloških vzorcev, urinske in hematološke preiskave ter osnovni testi hemostaze. vSlužba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino: celovita obravnava akutnih bolezenskih, popoškodbenih 4.ter poslabšanj različnih kroničnih z<strong>dr</strong>avstvenih problemov lokomotornega aparata. 5. Služba pnevmoftiziološkega dispanzerja: obravnava akutnih in kroničnih pljučnih ter alergoloških bolezni s pripadajočo funkcionalno diagnostiko, rentgensko slikanje skeleta ter pregledi v sklopu preoperativne priprave bolnika, sistematskih pregledov ali pregledov pred sprejemom v službo. stanj V Službi splošne medicinske dejavnosti smo nudili v letu <strong>2009</strong> z<strong>dr</strong>avstveno varstvo o<strong>dr</strong>aslim zavarovancem vokviru ambulant splošne/<strong>dr</strong>užinske medicine (SA) na naslednjih lokacijah:5/II. - SA Ul. talcev 5/III. nadstropje,GERONTOLOŠKI DISPANZER, Ul. talcev 5/IV. nadstropje,ONKOLOŠKI DISPANZER, Ul. talcev 5/V. nadstropje,TABOR – JE<strong>ZD</strong>ARSKA, Jezdarska ul. 10,POBREŽJE, XIV. divizije 30,STUDENCI Kalohova ul. 18,NOVA VAS , Cesta proletarskih brigad 71,OB PARKU, Ob parku 5,GOSPOSVETSKA, Gosposvetska c. 41,SA PTUJSKA C. 184, Ptujska c. 184, -RAČE, Nova ul. 3,HOČE, Bohovska c. 7,RUŠE, Tovarniška c. 51, - SA STARŠE, Starše 91,MARJETA NA DRAVSKEM POLJU, Marjeta 57a,JAKOBSKI DOL, Zg. Jakobski dol 1,KAMNICA, Vrbanska c. 97,PERNICA, Pernica 8,8SLADKI VRH, Sladki vrh 5a, - SA DOMA UPOKOJENCEV TABOR, Veselova ul. 3,


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>UPOKOJENCEV POBREŽJE, Čufarjeva 9, Z<strong>dr</strong>avstveni DOMA OBČANOV TEZNO, Panonska ul. 41, - SA STAREJŠIH VUKOVSKI DOL, Vukovski dol 34. V Službi splošne medicinske dejavnost je deloval kot specifična delovna enota, namenjena za oskrbo izbrane populacije, Onkološki dispanzer.Program dela in realizacija Službe splošne medicinske dejavnosti za leto <strong>2009</strong>Kurativni obiski 2letu <strong>2009</strong> smo opravili sledeče število obiskov pacientov: 223.575 v ambulantah splošne/<strong>dr</strong>užinske medicine (118.451 prvih obiskov ter 105.124 kontrolnih obiskov), 17.524 Onkološkem dispanzerju (6.186 prvih obiskov ter 11.338 ter 21.836 obiskov v Vsocialnih zavodov, (8.852 prvih ter 12.984 kontrolnih obiskov). Hišnih obiskov je bilo opravljenih 768. ambulantahPreventivni pregledi V skladu s pogodbo z Zavodom za z<strong>dr</strong>avstveno zavarovanje Slovenije bilo za leto 2008 načrtovanih 4.955 preventivnih pregledov o<strong>dr</strong>aslih z namenom presejanja srčno-žilne ogroženosti, končno opravljenih je bilo 4.717 (95,2%). Po pogodbi z Zavodom za z<strong>dr</strong>avstveno zavarovanje Slovenije smo dolžni izpolniti plan 85 %da smo z realizacijo ta plan presegli za 10 %. tako, 3 Ka<strong>dr</strong>i: : Služba splošne medicinske dejavnosti (stanje na dan 31.12.<strong>2009</strong>)število vseh zaposlenih v OE SZV je bilo 215, od tega 188 za nedoločen čas, deset za določen čas, z<strong>dr</strong>avnikov specializantov je bilo zaposlenih 13, štirje pripravniki pa za čas.Izobrazbena struktura: Skupnozaposlenih je bilo: z<strong>dr</strong>avniki v rednem delovnem razmerju 45, negovalni kader 51.Z<strong>dr</strong>avniki:ZAP. ŠTEV.<strong>ZD</strong>RAVNIK VsehBAN Stanislava, <strong>dr</strong>. med., spec. 1.BELEC Darja, <strong>dr</strong>.med., spec. 3. BUDROVČAN-LONČAR Sanja, <strong>dr</strong>.med. 4. CEROVIČ Metka, <strong>dr</strong>. med., spec. (nova zaposlitev od 01.04.<strong>2009</strong>) 2.ČEŠKOVIĆ Ja<strong>dr</strong>anka, <strong>dr</strong>.med., spec. 6. Janko, <strong>dr</strong>. 7. DEMŠAR Marjana, <strong>dr</strong>. 5.DOMITROVIČ Vlasta, 9. DRNOVŠEK Gregor, <strong>dr</strong>. med., spec. 8.9


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>ZAP. ŠTEV.<strong>ZD</strong>RAVNIK Z<strong>dr</strong>avstveniGOLE Ingrid, <strong>dr</strong>. med. (reaktivirana z<strong>dr</strong>avnica) 11. GRGUREVIČ-TOSEVSKI Mandina, <strong>dr</strong>.med. 12. HAJNRIH Borut, <strong>dr</strong>. 10.HEGEDIČ Ina, <strong>dr</strong>. med., spec. 14. HORVAT-DREO Karmen, <strong>dr</strong>. med., spec. 13.ISAAKIDOU Ekaterini, <strong>dr</strong>. med. (prekinitev zaposlitve 07.04.<strong>2009</strong>) 16. JAKIR Slavica, <strong>dr</strong>. med. 17. JAVORNIK - STANEC Simona, <strong>dr</strong>. med., spec. 15.KAMENIK Majda, <strong>dr</strong>. med., spec. 19. asist. mag. KERT Suzana, <strong>dr</strong>. med., spec. 20. KOSEVA Violeta, <strong>dr</strong>. 18.KOSI Borut, <strong>dr</strong>. med., spec. (reaktiviran z<strong>dr</strong>avnik) 22. Tomaž, <strong>dr</strong>. spec. 23. KOVAČEVIČ Rado, <strong>dr</strong>.med., spec. 21.KOVAČEVIČ Tamara, <strong>dr</strong>. med., spec. 25. KOVAČIČ Metka, 26. KOVAČ-KOVAČ Barbara, <strong>dr</strong>. med., spec. 24.KOŽUL Zoran, <strong>dr</strong>. med., spec. 28. LOBNIK-PAUL Petrina, <strong>dr</strong>. 29. LOBNIK-ROJKO Polona, <strong>dr</strong>. med., spec. 27.LUBI Petra, <strong>dr</strong>. med., spec. (nova zaposlitev od 01.07.<strong>2009</strong>) 31. MARČINKO Vlado, 32. MATOSKI Halima, <strong>dr</strong>. med. 30.PAVLIČIČ Slobodan, <strong>dr</strong>.med. (reaktiviran z<strong>dr</strong>avnik) 34. PODGRAJŠEK-KOROŠEC Martina, <strong>dr</strong>. (upokojitev 16.12.<strong>2009</strong>) 35. PRAPER Lidija, med., spec. 33.REPOLUSK Marija, <strong>dr</strong>. med. 37. prim. RUTAR Srečko, med., spec. 39. SILIČ Dušan, <strong>dr</strong>. 36.SKOK Marija , <strong>dr</strong>. med., spec. 41. mag. STIPČEVIĆ BILIĆ Edmea, <strong>dr</strong>.med., spec. 42. TERTINEK-KLASINC Jana, <strong>dr</strong>.med., spec. 40.TOMINC Nina, <strong>dr</strong>. med. (delo po pogodbi) 44. prim. asist. TUŠEK - BUNC Ksenija, <strong>dr</strong>. med., spec. 43.Z<strong>dr</strong>avnikov z opravljeno specializacijo iz splošne ali <strong>dr</strong>užinske je bilo 28 (65,1%), tri z<strong>dr</strong>avnice imamo akademski naziv, z<strong>dr</strong>avnikov s statusom glavnega mentorja za specializante <strong>dr</strong>užinske medicine je 10 (23,2%), skupno smo imeli 12 specializantov <strong>dr</strong>užinske medicine. Dobra četrtina z<strong>dr</strong>avnikov je bilo mentorjev študentov 4. in 6. letnika obeh slovenskih medicinskih fakultet, ki so opravljali v našem zavodu vaje10predmeta Družinska medicina. iz


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Kader v z<strong>dr</strong>avstveni negi Z<strong>dr</strong>avstveniz<strong>dr</strong>avstveni tehniki: 47, - višje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre: 4.Fluktuacijaz<strong>dr</strong>avnikov: v zasebno z<strong>dr</strong>avstveno dejavnost je odšla ena z<strong>dr</strong>avnica. Odhodidva z<strong>dr</strong>avnika sta se upokojila, pri medicinskih sestrah je bila ena upokojitev. Zaposlitve na novo: dve z<strong>dr</strong>avnici sta se zaposlili na novo.Absentizem Upokojitve:letu <strong>2009</strong> je bilo med zaposlenimi v OE SZV skupaj 3723 delovnih dni odsotnosti zaradi bolniškega staleža, 1191 dni je bilo zaradi nege, pri z<strong>dr</strong>avnikih je bilo število dni odsotnosti 1360, pri z<strong>dr</strong>avstvenih sodelavcih 600, pri ne z<strong>dr</strong>avstvenih sodelavcih pa 572. Dve z<strong>dr</strong>avnici sta bili leta na porodniškem dopustu in dopustu za varstvo in nego otroka VProjekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in razvoju dejavnosti OE Tesno smo sodelovali z Oddelkom za promocijo z<strong>dr</strong>avja, saj smo skozi vse leto redno napotovali bolnike z 4tveganja za srčno-žilne bolezni v učne delavnice za obvladovanje nez<strong>dr</strong>avega življenjskega sloga: Promocija z<strong>dr</strong>avja in dejavniki tveganja, ki obsega tri krajše delavnice, Z<strong>dr</strong>ava prehrana, Z<strong>dr</strong>avo hujšanje, Telesna dejavnost – gibanje, Da, opuščam kajenje. S tem smo vplivali vzroke za številna nenalezljiva kronična obolenja, ki se skrivajo v nez<strong>dr</strong>avem življenjskem slogu: nez<strong>dr</strong>av način prehranjevanja, telesna dejavnikikajenje, <strong>dr</strong>oge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Na ta način smo jim pomagali uresničiti plan realizacije učnih delavnic, saj bilo največ udeležencev delavnic napotenih prav od nedejavnost,splošne/<strong>dr</strong>užinske medicine iz Službe splošna medicinska dejavnost našega zavoda. Skupno število prejetih napotnic iz naše službe je bilo 502, kar znaša 75,6 % vseh prejetih napotnic. z<strong>dr</strong>avnikov Znanstveno raziskovalno delo Z<strong>dr</strong>avniki so bili individualno vključeni v različne raziskovalne projekte, zlasti pri postmarketinških študijah 5učinkovitosti prenašanja različnih. Ena z<strong>dr</strong>avnica ena diplomirana medicinska sestra sta si pridobili naziv magistrica znanosti. glede6 Sistem vodenja kakovosti Upoštevali vse ostale izdane organizacijske predpise ter delovna navodila, ki so bila v veljavi za vse OE v celotnem zavodu in jih je pripravila pristojna služba uprave zavoda.11nivoju negovalnega ka<strong>dr</strong>a OE SZV so bili izdelani in potrjeni štirje standardi negovalnih intervencij: Na


- podeljevanje- intrakutana- alergološko- sistematičnidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> substitucijske terapije – suboxon, Z<strong>dr</strong>avstvenituberkulina (mantoux test) testiranje; psihološki pregled triletnega otroka. aplikacija-Informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT Mnenje - Potrebe- Potrebe- Potrebe- z<strong>dr</strong>avstveni- Potrebe8 Predstavitev novih storitev OE .7 Informacijso vsebini, funkcionalnosti in tehnološkem nivoju trenutne informacijske tehnologije in rešitev: vookoledarskem letu smo začeli postopno uvajati informiranje (okrožnice, vabila, obvestila) preko elektronske pošte, ki jo imajo instalirano skoraj vsi z<strong>dr</strong>avniki določene medicinske sestre.zahteve po dopolnitvah obstoječih informacijskih rešitev: vsa delovišča so prešla na nov lanskemza vnos storitev Promedica, omogoča neposreden prenos podatkov za fakturiranje storitev preko internetnega dostopa.zahteve po novih, sodobnih informacijskih rešitvah: program baze podatkov Medilab,laboratorijskih izvidov iz območnega zavoda za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo, elektronsko pošiljanje različnih obvestil, okrožnic, zapisnikov ipd., tak način informiranja žeooooza del obvestil, uvedba elektronske z<strong>dr</strong>avstvenega kartona, ter uvedba elektronskega naročanja bolnikov, implementacija teh dveh projektov je povezana z rešitvami na nacionalnem nivoju. potekaoooozahteve po podatkovnih skladiščih in analitičnih orodjih: sodelovanje pri projektu elektronski zapis recept. po informacijskih rešitvah, potrebnih za razvojno raziskovalno delo: invodenja individualnih registrov kroničnih bolnikov (hipertoniki, astmatiki, diabetiki…), spremljanje naročanja bolnikov, bolj ažurno spremljanje predpisovanja z<strong>dr</strong>avil, izdanih naročilnic za medicinsko-tehnične možnostspremljanje porabe laboratorijskih točk, pripomočke,ooonapotitev na sekundarni nivo z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti, vpogled v baze podatkov o bolnikih v <strong>dr</strong>ugih ustanovah (npr. hospitalizacije v bolnišnici). spremljanjeV povezavi z Oddelkom za promocijo z<strong>dr</strong>avja smo sodelovali pri izvedbi delavnic za promocijo z<strong>dr</strong>avega življenjskega sloga.12


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 9 Novosti in problematika OE Z<strong>dr</strong>avstvenipo<strong>dr</strong>očju novosti imamo praktično omejene možnosti, saj ne moremo uvajati novih storitev <strong>dr</strong>ugače kot v okviru samoplačniške dejavnosti, saj nas zavezuje izvajanje obstoječega programa v okviru podpisane pogodbe, sklenjene z ZZZS. Nasmo obnovo štirih lokacij ambulant splošne medicine in sicer SA Ul. talcev 5/IV-V, SA Pobrežje, SA Nova vas ter SA Gosposvetska, intenzivno je potekala tudi novogradnja SA Kamnica. Najbolj pereča problematika je v tem trenutku na po<strong>dr</strong>očju zagotavljanja zadostnega števila ka<strong>dr</strong>ov – tako Dočakalikot tudi visoko izobraženega ka<strong>dr</strong>a, predvsem z<strong>dr</strong>avnikov. Vse leto smo vodili individualne razgovore s potencialnimi kandidati za zaposlitev v naši službi. Redno smo objavljali razpise za delovna mesta, ki smo jih skrbno pripravili z namenom, da v naše delovne okolje pritegnemo nove strokovnjake. Sočasno intenzivno delamo na vzgoji bodočih diplomatov medicinskih fakultet, da jih seznanimo s po<strong>dr</strong>očjem srednjega,dela jih navdušimo za odločitev za specializacijo iz Družinske medicine. našegatega vedno bolj čutimo potrebo po prisotnosti več diplomiranih medicinskih sester v splošnih ambulantah zaradi samega dviga strokovnosti dela, vezanega tudi na obvezno opravljanje preventivnih pregledov kot tudi spremenjene - višje strokovne standarde, ki pa niso usklajeni s plačnim sistemom in sistemizacijo delovnih mest. Tovrstne potrebe so najbolj izražene na po<strong>dr</strong>očju gerontologije, kjer v strokovnem Polegzaznavamo potrebo po ustanovitvi celovitega Gerontološkega dispanzerja, kjer bi nudili poleg medicinske oskrbe starostnikom tudi celovito obravnavo s strani kliničnega psihologa, psihiatra, socialnega delavca, fizioterapevta in delovnega terapevta. Žal pa smo tudi tu vezani na ka<strong>dr</strong>ovske normative, ki jih določa pogodba z ZZZS. smislu- strokovni- okrožnic- Zapisniki- Obvestila- Izvajanje10 Informiranje zaposlenihZ<strong>dr</strong>avniki:v letu <strong>2009</strong> smo jih imeli sedem, po enega na približno vsaka dva meseca: je bilo posredovanih 11, obvestil je bilo 12. kolegiji:izdani pisni dokumenti (obvestila, okrožnice, zapisniki) so zaposlenim dostopni v tiskani in elektronski obliki spletnem portalu zavoda (t.i. Intranet) na naslovu http://www.zd-mb.si/index.php?id=734. Dostop do baze podatkov je urejen preko uporabniškega imena: oeszv gesla: zdmsm. Informacije so zapisane pod naslov Novice za zaposlene in razvrščene v naslednje vsebinske sklope: Vsisestankov z<strong>dr</strong>avnikov splošne/<strong>dr</strong>užinske medicine OE SZV, strokovnihin okrožnice OE SZV,Na sestankih smo redno obravnavali organizacijske in strokovne teme glede na trenutne potrebe in13zaposlenih. Na nekatere od teh smo vabili tudi z<strong>dr</strong>avnike zasebnike koncesionarje, ker je predlogepreventivnih pregledov o<strong>dr</strong>aslih v OE SZV.


- primanjkljaj- primanjkljaj- deficit- donacijami- premajhna- uporabe- izvajanje- opravljanje- opravljanje- zastarela- pulzni- sledenje- finančnimi- obvladovanjedom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> pomembno, da zaradi optimalnega izvajanja z<strong>dr</strong>avstvenega varstva prebivalcev tesno sodelujemo, saj Z<strong>dr</strong>avstveništevilne skupne probleme. Za večino predstavljenih strokovnih tem obstajajo prezentacije predavanj kot priloga zapisnikov na intranetu, kar omogoča vpogled v posredovano temo z namenom osvežitve znanja kot tudi informiranja tistih, ki se kolegija niso uspeli udeležiti. Na sestanke redno vabimo tudi predstavnike iz upravnih služb zavoda z namenom prenosa različnih informacij med zaposlene. imamoGlavni problemiMedicinske sestre: so imele v lanskem koledarskem letu šest timskih sestankov – približno na vsaka dva meseca.11 Glavni problemiše posebej z<strong>dr</strong>avnikov, v manjši meri tudi medicinskih sester zaradi nadomeščanja manjkajočega ka<strong>dr</strong>a ob daljših odsotnostih (porodniški dopust, bolniški stalež, strokovno izobraževanje, študijski dopust, redni letni dopusti zaposlenih, odločbi invalidske komisije delajo štiri ure dnevno); v letu <strong>2009</strong> smo si pri tem pomagali deloma s specializanti, ki imajo opravljen večji del zaposlenih,v sklopu specializacije, deloma z upokojenimi sodelavci, deloma pa z nadurnim delom redno zaposlenih z<strong>dr</strong>avnikov, <strong>dr</strong>ažje tehnične opreme na nekaterih lokacijah (defibrilatorji, reanimacijski kovčki, EKG-ji), kroženjafinančnih možnosti za strokovna izobraževanja, ki smo ga v letu <strong>2009</strong> deloma premostili zpokroviteljev,funkcionalna izrabljenost računalnikov v ambulantah z<strong>dr</strong>avnikov, kljub teoretičnim možnostimprograma Promedica, le-tega praktično z<strong>dr</strong>avniki še ne uporabljamo,oskrbe o<strong>dr</strong>aslega prebivalstva v času, ki ga ne pokriva dejavnost dežurne službe,hišnih obiskov,bolj specifičnih tehničnih posegov, oprema nekaterih ambulant (tako pohištvena kot tudi vezana na stroko – aparature kot so EKG, oksimetri…), nekaterihz<strong>dr</strong>avstvene zavarovalnice in medicinske stroke v skladu s stvarnimi ka<strong>dr</strong>ovskimi in zmožnostmi, materialnih stroškov, ki nastajajo pri poslovanju ambulant. normativom14Medicinske fakultete v <strong>Maribor</strong>u pri predmetu Družinska medicina: individualne vaje v obsegu 21 letnika- V12 Sodelovanje z <strong>dr</strong>ugimi z<strong>dr</strong>avstvenimi zavodi v Sloveniji in tujiniSlužba splošne medicinske dejavnosti je intenzivno sodelovala z Zavodom za razvoj <strong>dr</strong>užinske medicine terKate<strong>dr</strong>o za <strong>dr</strong>užinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in <strong>Maribor</strong>u pri več projektih: šolskem letu 2008/<strong>2009</strong> in <strong>2009</strong>/2010 smo sodelovali pri dodiplomskem izobraževanju študentov 4.


- Sodelovali- Klemenc-Ketiš- Klemenc-Ketiš- Klemenc-Ketiš- Izvedli- 20.-- 25.03.:- 08.-09.05.:- 24.09.:- Imeli- Medicinske- z<strong>dr</strong>avstvene- Izobraževanje- izpit.- Izpolnitev- Pridobitev- Utrjevanje- Uvedbadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ur na študenta, skupinske vaje, pogovor z vodjo skupine ter seminarji. V 6. letniku so imeli študentje 14 Z<strong>dr</strong>avstvenivaj neprekinjeno, pri čemer so imeli del vaj tudi v domovih upokojencev. Večina študentov opravila obvezne vaje prav v našem zavodu. Pri izvedbi vaj smo sodelovali z OE Patronažno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo. smo pri pisanju učbenikov priročnikov: dniPraktikum <strong>dr</strong>užinske medicine: učbenik za študente 6. letnika Medicinske fakultete Univerze v <strong>Maribor</strong>u, Medicinska fakulteta: <strong>Maribor</strong> <strong>2009</strong>. Z,Tušek-Bunc K, ur. Navodila za bolnike, Ljubljana: Zavod za razvoj <strong>dr</strong>užinske medicine, <strong>2009</strong>. Z, Družinska medicina II. Navodila za vaje za asistente, mentorje učitelje veščin Z,vir], <strong>Maribor</strong> : Kate<strong>dr</strong>a za <strong>dr</strong>užinsko medicino, Medicinska fakulteta, <strong>2009</strong>. smo več internih izobraževanj za z<strong>dr</strong>avnike in medicinske sestre: 22.01, 03.- 05.02.: Razvoj kompetenc in čustvena inteligentnost – program za zmanjševanje [Elektronskidelavnica Uporaba podkožne infuzije pri kroničnem bolniku izgorelostidelavnica za mentorje v <strong>dr</strong>užinski medicini Delavnica o spirometriji in tuberkulozi smo več aktivnih udeležb na različnih kongresih, seminarjih in učnih delavnicah doma in tujini: 11. EURACTdnevi v Ljubljani, VIII. Kokaljevi dnevi 34. srečanje delovnih skupin Kakovostna obravnava bolnika v <strong>dr</strong>užinski medicini v Ljubljani, 24. 25. Učna delavnica za mentorje v <strong>dr</strong>užinski medicini na več lokacijah, X. Fajdigovi dnevi v Kranjski Gori, evropski kongres z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine WONCA v Istanbulu. Schrottoviso bile mentorice pripravnikom - 2 diplomiranim med. sestram in 9 tehnikom sestrespecializantov iz <strong>dr</strong>užinske medicine, od teh je ena z<strong>dr</strong>avnica lani že opravila specialistični nege.1513 Razvojni cilji za naslednje leto prodanega programa po pogodbi z z<strong>dr</strong>avstveno zavarovalnico glede števila glavarinskihkot tudi preventivnih pregledov o<strong>dr</strong>aslih. novih z<strong>dr</strong>avnikov specialistov <strong>dr</strong>užinske medicine preko razpisov postih delovnih mest kot tudi osebnih razgovorov s specializanti <strong>dr</strong>užinske medicine našo regijo. količnikovvseh zaposlenih, da je za optimalno delo potrebno: odlična strokovnost, optimalno sporazumevanje, upoštevanje ekonomskih zakonitosti poslovanja ambulante preko različnih oblik informiranja (sestanki, okrožnice, obvestila, individualne inštruktaže, strokovni nadzori s svetovanjem). zavestistroškovnih mest po izvajalcih. individualnih


- Sodelovanje- Utrjevanje- Izboljšanje- Kakovostno- Izboljšanje- Organizacija- Dvig- Izvedba- Spodbujanje- Spodbujanje- Dvig- Obnovitev- Akademska- Izvedba- Sodelovanjedom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> s strokovnimi telesi: republiški strokovni kolegij za <strong>dr</strong>užinsko medicino, odbor osnovno Z<strong>dr</strong>avstvenidejavnost Z<strong>dr</strong>avniške zbornice Slovenije, Zbornica z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege/Zveza strokovnih <strong>dr</strong>uštev medicinskih sester, babic in z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov Slovenije, delovne skupine kakovost Z<strong>dr</strong>uženja z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine Slovenskega z<strong>dr</strong>avniškega <strong>dr</strong>uštva, sodelovanje s kate<strong>dr</strong>ama za <strong>dr</strong>užinsko medicino obeh slovenskih medicinskih fakultet kot tudi s fakulteto za z<strong>dr</strong>avstvene z<strong>dr</strong>avstvenovede.z z<strong>dr</strong>avniki zasebniki koncesionarji, v prvi vrsti preko medosebnih srečanj na strokovnih kolegijih, strokovnih predavanjih in delavnicah, z imenovanimi z<strong>dr</strong>avniki z<strong>dr</strong>avniške komisije (ZK) ZZZS OE <strong>Maribor</strong> ter z z<strong>dr</strong>avniki, delajo na invalidski komisiji (IK) območne izpostave ZPIZ. V ta namen bomo z<strong>dr</strong>avnike iz ZK in IK vabili na naše strokovne sestanke. sodelovanjamed vsemi službami znotraj OE SZV ter z upravnimi službami našega zavoda še posebej s ka<strong>dr</strong>ovsko-pravno službo ter službo za informatiko in komunikacije. sodelovanje pri sanitarnih nazorih, ki jih skladno z zakoni izvaja Ministrstvo za z<strong>dr</strong>avje. sodelovanjaambulant (računalniški programi, tehnična oprema, pohištvo...). opremljenostisestankov z vodji vseh služb znotraj OE SZV z namenom razvoja strategije obvladovanja skupnih problemov. strokovnih14 Strokovni cilji za naslednje leto izobrazbene strukture zaposlenih preko opravljenih specialističnih izpitov oz. diplom na ustreznihz<strong>dr</strong>avstvene ali organizacijske smeri. vsaj dveh strokovnih nadzorov. k ohranitvi obstoječega števila z<strong>dr</strong>avnikov mentorjev ter sočasno povečanje števila novih šolahspecializantom za po<strong>dr</strong>očje <strong>dr</strong>užinske medicine ter študentov, ki bodo v študijskem letu 2010/2011 sprejeli v svoje ambulante študente Medicinske fakultete v <strong>Maribor</strong>u iz 4. letnika ter študente 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. mentorjevvseh zaposlenih preko pasivne, še zlasti pa preko aktivne udeležbe na strokovnih srečanjih ter preko objav v strokovnih publikacijah. O novih znanjih morajo udeleženci konstruktivno poročati na internih sestankih ali s poročilom v internem glasilu. izobraževanjaznanja vseh zaposlenih, v namen bomo izkoristili vsa sredstva za strokovna izobraževanja nivojausmerili aktivnosti v pridobivanje sponzorskih sredstev v ta namen. in osvežitev znanja za medicinske sestre ter z<strong>dr</strong>avnike, v ta namen se bomo povezali s službo inmagistrskih ali doktorskih del.16da izvede interno edukacijo na tem po<strong>dr</strong>očju. in pedagoška dejavnost zaposlenih v naši OE. NMP,različnih strokovnih izobraževanj in delavnic za trenutno najbolj aktualne strokovne teme, šeznotraj obstoječih kliničnih večerov, ki potekajo na nivoju zavoda, pri čemer imajo prednost pri predstavitvi predavatelji iz našega zavoda. v raziskavah: specialistične naloge, postmarketinške raziskave, raziskave v sklopu izdelave posebej


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>17


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVO Služba psihohigiensko – psihiatrične dejavnosti – Dispanzer za psihohigienoJožica GAMSE, <strong>dr</strong>. med., spec. psihiater18


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>19


- Obravnava- Tudi- Obravnava- Ti- Obravnava- Statistika- Obravnava- Tudi- Obravnava- Redno- Varstvenemvnosti službeZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>2 Čakalne dobe V dispanzerju je čakalna doba približno 2 meseca. Bolniki, ki pa prihajajo k nam z napotnico pod nujno ali so v1 Predstavitev dejavnosti službeProgram: V Dispanzerju za psihohigieno – splošna psihiatrija se ukvarjamo z naslednjimi dejavnostmi: bolnikov zaradi psihičnih motenj (reaktivna stanja, osebnostna motenost, nevroze, duševnov letu <strong>2009</strong> je prihajalo veliko število bolnikov z napotnico za pregled pod nujno. Takim bolnikom seustrezni medikamentozni terapiji nudila tudi psihoterapevtska pomoč. obolenje.bolnikov z duševno motnjo. kroničnihbolniki redno prihajajo na kontrole in prejemajo terapijo v depo obliki. Zaradi rednega spremljanja in vodenja je njihovo stanje stabilno in je nizek odstotek tistih, pri katerih se stanje tudi poslabša in potrebujejo hospitalno z<strong>dr</strong>avljenje. našistisk zaradi malignih obolenj. duševnihkaže, da število malignih obolenj narašča in vedno več takih bolnikov prihaja na naš dispanzer.se jim medikamentozna terapija, suportivna psihoterapevtska obravnava ter učenje sprostitvene tehnike po Simontonu. Na sprostitvene vaje prihaja povprečno 6 žena. Vsak mesec poteka tudi redno srečanje skupine žena po operaciji raka na dojki. Na ta srečanja prihaja povprečno 30 – 40 žena. Nudistarostnikov.število starostnikov obolelih za različnimi duševnimi obolenji narašča. Na dispanzer prihajajoz napotnico osebnega z<strong>dr</strong>avnika. Najprej je potrebna precizna diagnostična obdelava, zato prejmejo napotnice za določene preiskave. Opravljam pa tudi psihološke teste. Mesečno približno 20-30 bolnikov pa pregledam njihovih domovih, saj sami niso fizično ali pa psihično sposobni priti na dispanzer. Takšne obravnave pa zahtevajo več časa kot je sedaj predviden za njihovo obravnavo in starostnikipregled pri psihologinji. oseb z motnjami v duševnem razvoju. psihološki1x mesečno so ti bolniki obravnavani v Delovno varstvenem centru Polž.centru VDC Polž.hudi duševni stiski pa so pregledani takoj, še tisti dan ali v naslednjih dnevnih.20


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 3 Cilji Število starostnikov, ki imajo duševne težave in potrebujejo psihiatrično pomoč narašča. Velik procent tehzaradi telesnih težav ali pa zaradi psihotične simptomatike niso sposobni priti v ambulanto. Te bolnikovobravnavan na njihovem domu.-bolnikedipl.- specializanti- dipl.- spec.Strokovno izpopolnjevanje V letu <strong>2009</strong> smo se izobraževali na seminarjih in kongresih tako doma kot v tujini.5 PreventivaČlanki in predavanjaletu <strong>2009</strong> smo objavili članke s po<strong>dr</strong>očja psihohigiene, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisu: Večer, Vutrip, 7 dni. V letu <strong>2009</strong> smo imeli več predavanj na temo o demenci, staranju, duševnih obolenjih v starosti za z<strong>dr</strong>avnike <strong>dr</strong>užinske medicine, zaposlene v domovih za ostarele, za člane različnih <strong>dr</strong>uštev. <strong>Maribor</strong>skiIzobraževanjePripravniki Na dispanzerju so opravljali pripravništvo: 4sestra psihiatrije psihologi klin. psihologije medicinska21


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOCenter za preprečevanje in z<strong>dr</strong>avljenje odvisnih od prepovedanih <strong>dr</strong>og (CPZOPD)prim. An<strong>dr</strong>ej PIŠEC, <strong>dr</strong>. med., spec. psih.22


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>23


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Predstavitev dejavnosti službe Z<strong>dr</strong>avstveniopravlja naslednje dejavnosti: Diagnostika odvisnosti, priprava na obravnavo, individualne obravnave, skupinske obravnave, dvakrat mesečno poteka intervizija zaposlenih v CPZOPD, sodelovanje v republiški koordinaciji centrov, sodelovanje v mestni koordinaciji (bolnišnice, center za z<strong>dr</strong>avljenje odvisnosti ZZV, policija, šolstvo, sodstvo…), pomoč pri Centerrehabilitaciji odvisnikov in staršev odvisnih od nedovoljenih <strong>dr</strong>og, psihosocialna obravnava nosečih odvisnic, <strong>dr</strong>užin, terenska socialna obravnava, agnostično metadonsko z<strong>dr</strong>avljenje oziroma metadonski program (VMP), kompletna laboratorijska diagnostika odvisnikov, cepljenje odvisnikov proti hepatitisu A, B, sodelovanje z zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij, stalna izobraževanja, številna psihosocialnipo šolah in sodelovanje okroglih mizah (preko 150!), aktivna in pasivna udeležba na domačih in mednarodnih kongresih, s starši odvisnih od prepovedanih <strong>dr</strong>og, preventivno delo, uporaba novih substitucijskih z<strong>dr</strong>avil (Subutex, Substitol). predavanja2 Program službe Je razviden iz same dejavnosti službe. V CPZOPD smo zaposleni štirje: - vodja centra, <strong>dr</strong>. med. spec. psih.,dipl. soc. delavka, srednja med. sestra in z<strong>dr</strong>avstveni tehnik. Poleg individualnih in skupinskih obravnav in vsakodnevnega podeljevanja substitucijske terapije trenutno aktivna tudi skupina za starše odvisnih od prepovedanih <strong>dr</strong>og. Ob vsakodnevnih aktivnostih sodelujemo tudi s številnimi vladnimi nevladnimi organizacijami, prisotni smo na predavanjih, občasno v medijih, izvajamo preventivne dejavnosti. univ.3 Realizacija programa dela Število vseh registriranih bolnikov (1995– <strong>2009</strong>); 980 članov. Število prvih pregledov v letu <strong>2009</strong>; 40, številoprvih pregledov v letu <strong>2009</strong>; 285. Metadonsko z<strong>dr</strong>avljenje; 220 oseb, z<strong>dr</strong>avljenje s Substitolom; 8 oseb, z<strong>dr</strong>avljenje s Suboxonom; 15 oseb. Psihosocialni program; vključenih 60 oseb. V zadnjem letu vedno bolj v ospredje postavljena – ob substitucijskem z<strong>dr</strong>avljenju – zahteva po visokopražnem programu. Zastavljeni cilji so bil obsežni in so v skladu z zahtevami Republiške koordinacije statistično z<strong>dr</strong>avljenje odvisnosti od prepovedanih <strong>dr</strong>og. Za leto 2010 je pričakovati enak obseg dela. centrov4 Čakalne dobeZa odvisnike od prepovedanih <strong>dr</strong>og čakalne dobe praktično ni (v skladu z doktrino z<strong>dr</strong>avljenja odvisnosti) oziroma je maksimalna doba čakanja na prvi pregled do 7- dni (odsotnosti z<strong>dr</strong>avnika).24


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>5 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov Z<strong>dr</strong>avstvenipotrebne; pacientov imamo preveč glede na število zaposlenih v CPZOPD. Sicer je celoten program z<strong>dr</strong>avljenja objavljen na spletu. Niso6 Ka<strong>dr</strong>i Fluktuacije v letu <strong>2009</strong> ni bilo. Absentizem je vezan na dopuste in izobraževanje (medicinska sestra sena fakulteti za z<strong>dr</strong>avstvene vede). izobražuje 7 Izobraževanjezaključenega osebnega (individualnega) študija imamo v CPZOPD redne strokovne sestanke 1x/tedensko z intervizijo vred. Prav tako 1x – mesečno zaposleni prisostvujemo strokovnim predavanjem, ki so organizirana v sklopu sestankov republiške koordinacije centrov v Ljubljani. Poleg 8 Znanstveno raziskovalno delo in publicistično delo V preteklem letu smo opravili evalvacijo rezultatov dela CPZOPD, ki jo sicer rutinsko ponavljamo vsaki dveA.PIŠEC 1/ ECNP Congress, Istanbul leti.PSYHIATRY, Boston 3/ Koordinacija centrov za z<strong>dr</strong>. odv., Boh. Bistica S. KAUBE 2/Ja<strong>dr</strong>anski simpozij o odvisnosti, Poreč 1/Redna predavanja o odvisnosti na <strong>Maribor</strong>skih osnovnih in srednjih šolah 3/ Dan boja proti AIDS-u organizator odd. za promocijo z<strong>dr</strong>avja <strong>ZD</strong> 2/P. KODRIČ 1/ Ja<strong>dr</strong>anski simpozij o odvisnosti, Poreč 2/ Izkušnje z<strong>dr</strong>. delavcev pri uporabi subst. teh., Bohinjska Bistrica (2 dni) 3/ Funkcionalno izobraževanja iz psih. z<strong>dr</strong>. nege 28.9. – 9.10.<strong>2009</strong>25ŠVARCL D.


Ja<strong>dr</strong>anski simpozij o odvisnosti, Poreč-1/teden- sodelovanje- sodelovanjeZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong><strong>dr</strong>og«, Pekre, oktober <strong>2009</strong> in 1. december.10 Sistem vodenja kakovosti nedovoljenihv skladu z zahtevami evropskih smernic o substitucijskem z<strong>dr</strong>avljenju. Uporabljamo terapevtske dogovore za z<strong>dr</strong>avljenje z Metadonom, Substitolom in Suboxonom. Z<strong>dr</strong>avstveni kartoni odvisnikov so ločeni od ostalih popisov. Izvid prvega pregleda je tipiziran glede na strokovne normative EU (grupa POMPIDOU) in Inštituta za varovanje z<strong>dr</strong>avja, LJ (FTD), ki vse naše podatke posreduje v evropski center za obravnavo Potekav Bruxelles. Vsako leto dobivamo statistične »feed-backe« iz centra v Bruslju. Ob dve-letni evalvaciji rezultatov z<strong>dr</strong>avljenja, infekcije z HIV, HCV ipd., opravljamo tudi sociološko raziskavo obravnavane populacije. odvisnosti 11 Razno Delo v CPZOPD poteka v skladu z evropskimi smernicami.na primerljive podatke iz EU in ostalih centrov v Republiki Sloveniji ter poročilom nadzorne komisije centrov, smo z rezultati dela v CPZOPD, Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, lahko resnično zadovoljni. Glede9 Učna baza Projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službevrat CPZOPD (vsako leto v marcu in oktobru), v mestni koordinaciji za preprečevanje in z<strong>dr</strong>avljenje od prepovedanih <strong>dr</strong>og (bolnica, Z. D. odprtihšole, šolstvo, policija…), in strokovno vodenje enodnevnega strokovnega seminarja »Z znanjem proti odvisnosti od MB,26


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>27


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVODispanzer za z<strong>dr</strong>avljenje alkoholizma in <strong>dr</strong>ugih odvisnostiMaja BUNDALO BOČIĆ, <strong>dr</strong>. med., spec. psihiater28


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>29


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Izvleček Z<strong>dr</strong>avstvenidejavnost Dispanzerja kurativna obravnava odvisnih alkohola. Celotna obravnava traja dve leti in pol z možnostjo nadaljevanja v skupini za podaljšano rehabilitacijo. Letno je v okviru Dispanzerja pregledanih okrog 100 bolnikov. Primarna1 Predstavitev dejavnostiPrimarno: ambulantna obravnava odvisnosti od alkohola.Program z<strong>dr</strong>avljenja: 1. prvi pregled pri psihiatru, 2. osnovni (motivacijsko- psihoedukacijski) del z<strong>dr</strong>avljenja (enkrat tedensko, individualno, praviloma ob sodelovanju svojca),nadaljevalni z<strong>dr</strong>avljenja (skupinska obravnava v dispanzerski skupini, enkrat tedensko ali individualno vodenje). 3.v celoti traja dve leti in pol, nakar obstaja možnost vključitve bolnikov in njihovih svojcev v skupino za podaljšano rehabilitacijo (enkrat mesečno). Dodatno je še svetovalna dejavnost svojcem (glede priprave bolnika za z<strong>dr</strong>avljenje v naši ustanovi). Sekundarno, naj se ukvarjali s preventivnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi dejavnostmi. Program 2 Program dela službeopravljajo: klinična psihologinja, socialna delavka, višje medicinske sestre in z<strong>dr</strong>avnik - psihiater. Trenutno imamo tri dispanzerske skupine in eno za podaljšano rehabilitacijo. Dejavnosti 3 Realizacija programa Letno je prvih pregledov okviru našega Dispanzerja več kot 100. Motivacija za z<strong>dr</strong>avljenje odvisnosti odvsebinsko ostaja v mejah pričakovanega. alkohola4 Čakalne dobe Za odvisne od alkohola je prednostno naročanje. Triažni pregled pri psihiatru se zaposleni prizadevajo30v roku treh delovnih dni (z izjemo časa dopustov). omogočati


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 5 Aktivnosti za a pridobivanje novih pacientov Z<strong>dr</strong>avstveniprogram z<strong>dr</strong>avljenja vključno z literaturo in kontaktnimi številkami ter naslovi je objavljen na spletu. Celoten6 Izobraževanje zaposlenih Strukturiranega izobraževanja iz alkohologije pri nas ni. V smislu objektivizacije psihoterapevtskega delav sklopu delovnega procesa supervizije s strani prim. Darje Boben-Bardutzky, <strong>dr</strong>. med., vodje Oddelka za z<strong>dr</strong>avljenje alkoholizma v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki potekajo enkrat mesečno. Strokovno izobraževanje v celotni sloni na interesih in prizadevanjih posameznikov enote, ter timskih dogovorih. Z<strong>dr</strong>avnica se je udeležila Evropskega psihiatričnega kongresa v Mǖnchnu (alkohološka delavnica pod ostajjoprof. Manna) ter konference Alpe A<strong>dr</strong>ia v Beljaku. Socialna delavka je v samoplačniškem procesu vodstvom- /Vs po<strong>dr</strong>očja psihoterapije. izobraževanja 7 Znanstveno-raziskovalno delo sodelovanju z avtorjem je v formiranju raziskovalno delo na po<strong>dr</strong>očju tipologije alhkoholizma po Lesch-(LAT). u 8 Sistem vodenja kakovosti Predvsem prizadevanja za čim tesnejše redno timsko sodelovanje.Dispanzerja imamo možnost individualnih ali skupinskih intervizij ter že omenjene supervizije s strani prim. Darje Boben-Bardutzky, <strong>dr</strong>. med. Z<strong>dr</strong>avnik dispanzerja se redno udeležuje individualnih pri <strong>dr</strong>. ZnotrajRus Makovec, <strong>dr</strong>. med. spec. psihiater.9 Razno Majasklopu Dispanzerja delujejo Klubi z<strong>dr</strong>avljenih alkoholikov v smislu podaljšane obravnave odvisnih po Vkončanem programu z<strong>dr</strong>avljenja v bolnišnici. Problem relativne visoke starosti terapevtov ostaja.31


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVODispanzer za pedopsihiatrijoMarija GAJŠEK, <strong>dr</strong>. med. spec.32


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>33


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Dejavnost dispanzerja Z<strong>dr</strong>avstveniza pedopsihiatrijo izvaja aktivno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo in posega v problematiko za zelo občutljiv del populacije <strong>Maribor</strong>a in širše okolice. Dispanzer za pedopsihiatrijo z<strong>dr</strong>užuje vzgojno – svetovalno in klinično dejavnost hkrati in daje s tem več možnosti za celovit pristop k problemom razvojne dobe. Dispanzer je strokovno povezan z z<strong>dr</strong>avstvenimi institucijami ter socialnimi in vzgojnimi, šolskimi Dispanzerustanovami v mestu in okolici in skrbi za duševno z<strong>dr</strong>avje otrok, mladostnikov in njihovih <strong>dr</strong>užin. Obravnavamo celoten spekter motenj s po<strong>dr</strong>očja duševnosti, pri čemer le-te ločimo na urgentna in neurgentna rehabilitacijskimikar je pomembno predvsem pri naročanju na prvi pregled. Obravnave otrok trajajo različno, od enkratnega svetovanja do večletnih obravnav. stanja, 2 Program dela Dispanzerja za pedopsihiatrijoje najvišje organizirana izven bolnišnična ustanova, ki izvaja kompleksno in popolno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo. V Dispanzerju za pedopsihiatrijo je v celostno obravnavo varovancev vključenih več strokovnjakov. Naše delo poteka timsko. Cilj dispanzerske dejavnosti nivoju osnovnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva je zaščita in skrb za duševno Dispanzermladostnikov in njihovih <strong>dr</strong>užin, ozaveščanje širše <strong>dr</strong>užbene skupnosti ter vzgojno izobraževalno delo. Pravilna in pravočasna obravnava otroka s psihično motnjo pomeni samo z<strong>dr</strong>avljenje motnje same, pač pa predstavlja tudi preventivo razvoja psihopatologije v o<strong>dr</strong>asli dobi in ne redko tudi rehabilitacijo otroka in <strong>dr</strong>užine v širšem socialnem okolju. z<strong>dr</strong>avje,pri nas poteka individualno in skupinsko. Za vsakega otroka posebej je določen nosilec programa, kdo to je, pa je odvisno od otrokove težave. Delo 3 Realizacija programa delaKurativno deloletu <strong>2009</strong> je bilo v ambulanti pedopsihiatrinj 1.859 obiskov. V obravnavo smo sprejeli 661 novih pacientov. VFakturirana realizacija točk znaša 71.288 na eno redno zaposleno pedopsihiatrinjo in eno pogodbeno 4 ure nateden. S 01. 09. <strong>2009</strong> sta se za določen čas pri nas zaposlili Maja Kranjc Završnik, <strong>dr</strong>.med., specializantkain Mojca Rajniš Pinterič, <strong>dr</strong>.med. specializantka pedopsihiatrije v okviru kroženja specializacije iz pedopsihiatrije. Republiški normativ znaša 33.000 točk na enega pedopsihiatra letno. Torej glede na realizacijo točk vidimo, da je potreba po obravnavah pri pedopsihiatru vse večja in je širitev34z zaposlitvijo še enega pedopsihiatra nujna. dejavnosti


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>psiholoških ambulantah je bilo v letu <strong>2009</strong>2.344 kurativnih obiskov in 1.384 preventivnih obiskov. Z<strong>dr</strong>avstvenirealizacija znaša 62.125 kurativnih točk in 27.512 preventivnih točk, in je bil republiški normativ dosežen. V defektološki ambulanti je bilo v l. <strong>2009</strong>1.593 kurativnih obiskov in 1.141 preventivnih obiskov. Fakturirana realizacija je znašala 37.262 kurativnih točk 18.508 preventivnih točk, in je bil republiški normativ dosežen. Fakturiranadelavka, ki celostno obravnava <strong>dr</strong>užino z otrokom in sodeluje z vsemi zunanjimi inštitucijami je imela Socialnaobiska, kar znaša 13.708 realiziranih točk. S septembrom <strong>2009</strong> je socialna delavka Simona Muhič nastopila porodni dopust, za dobo enega leta jo je nadomestila Lidija Ovčar.Preventivno delo 902pregledi otrok dokazljivo sodijo med osnovne postopke ugotavljanja njihovega z<strong>dr</strong>avstvenega stanja. Če tega dela ne bi opravljali, bi izgubili nadzor nad z<strong>dr</strong>avstvenim stanjem otrok. Naš dispanzer opravlja preventivne preglede tri in pet letnih otrok. Pregled poteka v prisotnosti ali obeh staršev. Preventivni pregled zajema celotno populacijo <strong>Maribor</strong>a z okolico. Sistematskipregledu triletnih otrok sodeluje klinični psiholog, diplomirani psiholog in diplomirana medicinska sestra. Priso v letu <strong>2009</strong> opravili 1.384 sistematskih pregledov, kar znaša 27.512 realiziranih točk. Sistematski pregled v starosti pet let obsega pregled pri logopedu, kateri odkriva govorno – jezikovne in komunikacijske motnje. V letu <strong>2009</strong> je bilo pregledanih 1.141 otrok, kar znaša 18.508 točk. Psihologi preventivnega dela defektologa imamo zaradi velikega števila pregledov po podjemni pogodbi enkrat tedensko zaposleni dve logopedinji. Pri izvajanju programa preventive sodeluje tudi medicinska sestra, ki sprejme starše in otroke, pregleda dokumentacijo, razdeli vprašalnik, opravi vrednotenje vprašalnika in računalniško obdela podatke.medicinska sestra vključena v program sistemizacije dela po<strong>dr</strong>očju preventive pri psihologu Diplomiranalogopedu, čeprav si za kvalitetno izvajanje preventivnih pregledov tri in pet letnih otrok, dela brez medicinske sestre ne znamo predstavljati. Glede prikaz dela v letu <strong>2009</strong> smo plan dosegli oz. smo ga presegli, saj se potrebe po psihiatričnih obravnavah iz leta v leto povečujejo. in 4 Čakalne dobedoba za prvi pregled je 2 - 3 mesece, razen za urgentne primere. Glede na to, da pacienti čakajo dolgo obravnavo, se kažejo velike potrebe po širjenju zaposlenih, saj le ob zadostnem številu zaposlenih lahko dobro in kvalitetno poskrbimo za najobčutljivejši del naše populacije, to so otroci. ČakalnaNaročamo vsak dan po telefonu ali osebno od ponedeljka do petka, med 7.00 in 15.00 uro, v ponedeljek in četrtek pa tudi do 19.00 ure.35


- Kvalitetno- Sodelujemo- Sodelujemo- Redno- Veliko- Sodelujemo- Sodelujemo- ObjavaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>6 Ka<strong>dr</strong>i Ka<strong>dr</strong>ovska zasedba na dan 31. 12. <strong>2009</strong>:1 specialisti klinične psihologije 3 diplomirana psihologinja 1– logoped 1 pedopsihiatrinjaza osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju 1 defektologinjadiplomirana socialna delavka 1 diplomirane medicinske sestre 2 srednji medicinski sestri 2 administratorki 2 univerzitetnapedopsihiatrije 2 (na kroženju) Po podjemni pogodbi 1 x tedensko 4 ure: pedopsihiatrinja 1 specializantki- V5 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovpreventivni dejavnosti se veliko staršev z otroki prvič sreča s psihologom, tako imamo možnost, da jih seznanimo z oblikami nudenja pomoči in svetovanja. deloRdečim križem <strong>Maribor</strong> pri realizaciji z<strong>dr</strong>avstvenega letovanja na otoku Krku v Punatu. z Zvezo prijateljev mladine za letovanje otrok v VIRCU v Poreču. in tesno sodelujemo s Kliničnim oddelkom za pediatrijo v <strong>Maribor</strong>u in Oddelkom za psihiatrijo, pravz Oddelkom za mladostnike v Ljubljani. se povezujemo tudi z vrtci in šolami ter vzgojnimi zavodi. s SOS telefonom za mlade. takos Centri za socialno delo v <strong>Maribor</strong>u in okolici z delavnicami prostovoljcem v Kriznem centru.strokovnih člankov v Psiholoških obzorjihspecialistka klinične psihologije 1 logopedinji 2 Septembra je pripravica dipl. m. s. zaključila pripravništvo in uspešno opravila strokovni izpit. Novembra <strong>2009</strong> je nastopila pripravništvo srednja medicinska sestra za dobo 6 mesecev.36


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>7 Izobraževanje zaposlenih Z<strong>dr</strong>avstveniklinične psihologije opravlja magistrski študij v Ljubljani in je asistent na Medicinski fakulteti v <strong>Maribor</strong>u. Novembra <strong>2009</strong> je Služba psihohigiensko-psihiatrične dejavnosti praznovala 40-obletnico službe. Pripravili smo enodnevni seminar s predstavitvijo dispanzerjev. Izdana je bila tudi izredna številka našega internega Specialistčasopisa Naš dom z<strong>dr</strong>avja s prispevki naše službe.- Kongres- Kongres- Bregantovi- 19.- Tečaj- Psihološko- 19.- Medicina- Bregantovi- Kongres- Kongres- 19.- Kakovost- Z<strong>dr</strong>avstvena- Srečanje- Funkcionalno- Osnovno delavka: Socialna8 Strokovno izpopolnjevanjeAktivna strokovna udeležba:Rok HOLNTHANER, spec. klin. psihologije: asist.Budimpešta EHPS, Pisa ESCAP, Pasivno strokovno izpopolnjevanje: Specialisti klinične psihologije: dnevi, Radencisrečanje pediatrov in medicinskih sester v pediatriji, <strong>Maribor</strong>Exner, Ljubljanasvetovanje, Ljubljanasrečanje pediatrov in medicinskih sester v pediatriji, <strong>Maribor</strong> in pravo, <strong>Maribor</strong> Pedopsihiater:Radenci Defektologa:<strong>Maribor</strong> logopedov, Ljubljana dnevi,sestre: srečanje pediatrov in medicinskih sester v pediatriji, <strong>Maribor</strong> z<strong>dr</strong>avstvene nege, <strong>Maribor</strong> Medicinske37v luči z<strong>dr</strong>avstvene nege, <strong>Maribor</strong> medicinskih sester, <strong>Maribor</strong> izobraževanje iz psihiatrične z<strong>dr</strong>avstvene nege, <strong>Maribor</strong> (10 dni) zakonodajamediacijsko usposabljanje v socialnem delu, Ljubljana (60 ur)


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>9 Promocija z<strong>dr</strong>avja in promoviranje dejavnosti dispanzerja Z<strong>dr</strong>avstvenispletnem portalu je predstavitev našega dispanzerja in podatki o naši dejavnosti. Z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo je sestavni del vsakodnevnih dejavnosti naše službe, izvajamo ga prvenstveno v preventivnem delu. Na10 Sistem vodenja kakovosti Vsi novi organizacijski predpisi, delovna navodila in obrazci so ažurno posredovani vsem delavcem. V službiorganizirane obvezne delovne sestanke, kjer obravnavamo in analiziramo opravljeno delo, novosti in napake. imamo 11 Raznovelikega števila obravnavanih pacientov in vedno težje problematike, bi nujno potrebovali še enega pedopsihiatra. Prav tako je potrebno razmišljati o specializaciji za kliničnega psihologa zaradi bližajočih se upokojitev, saj si brez dobro usposobljenega ka<strong>dr</strong>a težko predstavljamo kvalitetno in dobro organizirano službo. Zaradiizvajanje preventive tri in pet letnih otrok je potrebna sistematizacija delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, ki je usposobljena za izvajanje preventivnih pregledov s specialistom klinične psihologije in logopedom v timu. Zaradi nujne širitve dejavnosti nam primanjkuje tudi delovnih prostorov in bi za izvajanje terapevtskega dela Zaše vsaj en prostor. Smo tudi učna baza za študente in pripravnike medicine, psihologije in potrebovaliz<strong>dr</strong>avstvene nege.38


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>39


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSlužba za laboratorijsko diagnostikoJolanda PRAH, mag. farm., spec. med. biokemije40


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>41


1 Dejavnost in program dela službe- hematološke- osnovne- preiskave- testi- osnovne- obremenitveni- preiskave- preiskave- preiskave- hormoni:- preiskave- <strong>dr</strong>oge- mikrobiološkiZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Laboratorij opravlja storitve za potrebe Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> in zunanje naročnike (Z<strong>dr</strong>avstveni dom Lenart, zasebne z<strong>dr</strong>avnike, podjetja, samoplačnike). Odvzem biološkega materiala se vrši večinoma v laboratoriju, manjši del je dostavljen s terena (patronažna služba) in ustanov, za katere naš z<strong>dr</strong>avstveni dom Rotavirusmedicinsko oskrbo (domovi starejših občanov). Za preiskave, ki so naročene v zelo majhnem številu specialne preiskave, ki jih v našem laboratoriju ne izvajamo, poskrbimo za ustrezno pripravo materiala za transport in biološki material pošljemo v izbrane zunanje laboratorije. vrši 2 Organizacijska shema Službe za laboratorijsko diagnostiko (na naslednji strani) :za laboratorijsko diagnostiko je sestavni del organizacijske enote Osnovno Z<strong>dr</strong>avstveno varstvo. Službo sestavlja Centralni laboratorij in deset po<strong>dr</strong>očnih laboratorijev. Odvzeme biološkega materiala izvajamo na lokacijah ambulant Studenci, Pesnica, Kamnica, Starše in v Domu starejših občanov Tezno. Pri Službastrokovnem delu sodelujejo laboratorijski tehniki, inženirji laboratorijske biomedicine, analitik v laboratorijskiin specialistki medicinske biokemije. Preiskave, jih opravimo v naših laboratorijih so naslednje: preiskave: sedimentacija eritrocitov, kompletna krvna slika, diferencialna krvna slika, število mediciništevilo bazofilno punktiranih preiskave v urinu, urina, mikroalbumini blata: pregled na prebavljivost, prisotnost krvi, prisotnost parazitov retikulocitov,čas krvavitve, protrombinski čas, parcialni tromboplastinski čas, fibrinogen hemostaze:biokemijske preiskave: glukoza, sečnina, urat, kreatinin, bilirubin, natrij, kalij, kloridi, kalcij,magnezij, železo testi z glukozo fosfati,lipidnega statusaproteinov: feritin, transferin, CDT, celokupni proteini, elektroforeza proteinov, CRP, RF, ASLOkatalitične aktivnosti encimov: AST, ALT, GGT, alkalna fosfataza, kisla fosfataza, LDH, CK,TSH, fT3, fT4 amilazaprisotnosti tumorskih označevalcev v serumu: CEA, CA 125, CA 15-3, CA 19-9 PSA, fPSA/PSAv urinu in slinipresejalni testi: infekcijska mononukleoza, Helikobacter pylori, Streptokok A, Adenovirus,42


VODJA SLUŽBE<strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> <strong>dr</strong>. dom Z<strong>dr</strong>avstveniGLAVNI TEHNIKZAGOTAVLJANJEKAKOVOSTICENTRALNILABORATORIJPODROČNI LABORATORIJILaboratorij VošnjakovaUrinski laboratorijLaboratorij Tabor-JezdarskaLaboratorij Nova vasHematološki laboratorijLaboratorij TeznoLaboratorij Študentski disp.Biokemični laboratorijLaboratorij GosposvetskaLaboratorij LavričevaLaboratorij PobrežjeLaboratorij PTDLaboratorij RušeLaboratorij Sladki vrhOdvzem biološkega materiala v amb.:Studenci, Starše, Kamnica, PernicaOdvzem biološkega materiala- Dom starejših občanov Tezno43


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Prikaz opravljenega dela Z<strong>dr</strong>avstveni Prikaz števila opravljenih laboratorijskih storitev v Centralnem in po<strong>dr</strong>očnih laboratorijih v letu <strong>2009</strong>.FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC SKUPAJ Centralni laboratorij 464274459653361400284551438081272922815341304453894180535664487614JANVošnjakova 50255115 6863623753874850405344965582720169565148 66913 Laboratorij Tabor –547146425762512843113475353531984322547153664559 55240 Laboratorij Tezno 294433463761310231252389181119883684312028432310 34423 JezdarskaNova vas 335827463313263828432323162521333072285932192461 32590 Študentski laboratorij 3127292635612237252824871110 5452714258825872401 28811 LaboratorijLavričeva 172119412401157019741349 425 868177816801654 881 18242Ruše 195520582362171321521969115412491910171619001623 21761Gosposvetska 216511411457134715881036 899 4091960125918401339 16440 LaboratorijPobrežje 77710351258 80711011004 287 433 71911181305 889 10733 Laboratorij Sladki vrh 98 149 133 177 214 169 56 65 85 119 126 1434730686969584232649847073759132422474351567110724866959457401774201SKUPAJ44


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni Prikaz števila fakturiranih laboratorijskih storitev v Centralnem in po<strong>dr</strong>očnih laboratorijih v letu <strong>2009</strong>.FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC SKUPAJ Centralni laboratorij 1317313384164181298515036125117921834813164151191409411536153689JANVošnjakova 65 29 111 46 68 47 43 48 49 69 61 38 674 Laboratorij Tabor –396 390 492 331 335 335238 293 332 302 398 427 4269 LaboratorijTezno 749123914091106 986 551468 561 778 951 704 514 10016Nova Jezdarska 387 359 348 333 364216 273 277 277 356 352 3941 Študentski laboratorij 183 142 314 275 399 393170 194 372 384 227 95 3148 vasLavričeva 85010491028 8021190 715 29 445 990 8491125 563 9635Ruše 112012391410 90112221258598 861 948121711501278 13202Gosposvetska 66 48 70 59 59 30 26 30 45 44 39 566Pobrežje 88 69 94 75 112 74 44 29 70 85 86 74 900Sladki vrh 42 88 64 93 63 69 38 16 44 43 57 18 635 Laboratorij17119180362175817006198691634797911109817069193401829714945200675SKUPAJprimerjavi z lanskim letom, je število vseh opravljenih laboratorijskih storitev poraslo za 3,5 %, medtem ko je število fakturiranih storitev upadlo za 8,7 %. VČakalne dobe in delovni čas laboratorijev 3V Centralnem in po<strong>dr</strong>očnih laboratorijih nimamo čakalne dobe.45


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Delovni čas laboratorijev: Z<strong>dr</strong>avstveniDan v tednu Delovni čas CENTRALNI LABORATORIJ Lokacijapacientov ponedeljek petek 7.00 14.30 PODROČNI LABORATORIJI SprejemVošnjakova ponedeljek – petek sobote, nedelje in prazniki 7.00 8.00 23.00Tyrševa zaprtoTabor – Jezdarska ponedeljek, sreda, petek torek in četrtek 13.30 7.00 – 17.00 LaboratorijRuše – 14.00Nova vas torek, četrtek, petekin sreda 13.15Tezno ponedeljek, torek, sreda, petek četrtek 17.00Študentski dispanzer – petek 13.30Pobrežje ponedeljek, sreda, petek torek četrtek 13.15 7.00 – 17.00 LaboratorijLavričeva – Laboratorij Gosposvetska torek, četrtek, petek 10.00 13.1517.00 10.00 13.15 Laboratorij Sladki vrh sreda 7.00 10.00 ponedeljekStudenci – odvzem biološkega materiala četrtek 7.00 – 9.00 SAstarejših občanov Tezno - odvzem biološkega materiala torek in četrtek 8.00 SA Starše - odvzem biološkega materiala četrtek 7.00 – 9.00 DomKamnica - odvzem biološkegasreda SA Pernica - odvzem biološkega materiala torek 7.00 – 9.0046


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Zaradi uvedbe dežurne ambulante za otroke in mladostnike do devetnajstega leta starosti v pritličju Z<strong>dr</strong>avstveniulice 2 - 4, smo na tej lokaciji uvedli dežurni laboratorij, ki je odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, do 23.00 ure. Vošnjakove 4 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovseznanjamo o organizaciji naše službe, ceniku preiskav in urniku dela na oglasnih deskah v čakalnicah laboratorijev in naši spletni strani. Vse laboratorijske storitve, ki jih izvajamo, se lahko izvedejo samoplačniško. Paciente 5 Ka<strong>dr</strong>i Zaradi odhoda z<strong>dr</strong>avnikov v zasebništvo smo morali v zadnjih letih zmanjšati število zaposlenih, in sicer vsedmih letih je število zaposlenih postopoma upadlo za 12 delavcev. Prikaz števila zaposlenih v letih od do <strong>2009</strong> zadnjih2003 2004 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> Spec. medic. biokemije 1 1 Analitik v medicini 3 2 2 2 2 1 1 2002ing. lab. biomedicine 0 1 1 1 1 2 2 2 Višji laboratorijski tehnik 9 8 8 6 6 6 5 5 Dipl.tehnik 27 24 25 25 23 23 22 22 Z<strong>dr</strong>avstveni administrator 3 3 2 2 1 1 1 1 Strežnica 2 2 1 0 0 0 0 0 Laboratorijski45 42 40 37 34 35 33 33 V Centralnem laboratoriju je zaposlenih 18 delavcev in v dislociranih enotah skupaj 15 delavcev. SKUPAJ4. novembra opravlja naša delavka iz Laboratorija Gosposvetska odvzem biološkega materiala v splošni ambulanti Kamnica, in sicer vsako sredo od 7.00 do 9.00. ure. OdVečino koledarskega leta smo imeli dve delavki na porodniškem dopustu. S spremenjeno organizacijo delasmo ju z velikimi težavami nadomestili, tako da ni bilo potrebno nadomestiti z novim zaposlovanjem. Med <strong>dr</strong>ugim smo morali ukiniti popoldansko delo v laboratoriju na lokaciji Ob parku 5.47


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Ka<strong>dr</strong>ovska struktura naših delavcev je slabša kot so priporočila. Večinoma imamo zaposlene kemijske Z<strong>dr</strong>avstvenizato bo potrebno v prihodnjih letih delavce, ki se bodo upokojili, nadomestiti s strokovno ustreznejšim ka<strong>dr</strong>om. Specialisti medicinske biokemije in izvajalci z najmanj univerzitetno izobrazbo morajo biti za samostojno opravljanje dela v z<strong>dr</strong>avstveni dejavnosti vpisani v register izvajalcev laboratorijske medicine in imeti veljavno tehnike,licenco.delavcev v dnevih od leta 2005 do leta <strong>2009</strong> ODSOTNOSTI 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> Odsotnosti315 216 168 215 243 Nega 49 19 91 11 139 Spremstvo 3 2 1 5 Boleznina9 21 51 0 0 Izredni plačan dopust 19 26 19 21 18 Porodniški dopust 0 0 147 235 143 Specializacija395 284 477 482 548-SKUPAJSeminar- Delavnica,- dokumentacija- Seminar- Odvzem- 20.- Podčetrtku,- Strokovno- Poklicna- Hemostaza;- Strokovna- Rak- Sepsa;- Organiziranost- varstva;- Celostna- Ljubljani,6 Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje zaposlenih za inženirje in tehnike laboratorijske medicine: Merjenje najpogostejših elektrolitov v kliničniLaboratorijska diagnostika bolezni ščitnice, Laboratorijska diagnostika jetrnih obolenj; v Ljubljani, 23. april, 12. in 26. maj; 9 udeležencev biokemiji,organizaciji SIQ, v Ljubljani, na temo: Kakovost preiskav in v medicinskem laboratoriju, 16. marec; ena udeleženka v organizaciji Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo: krvi: zakaj, kdaj kako; v Ljubljani, 3. april in 9. oktober; pet udeleženk vsestanek Hematološkega <strong>dr</strong>uštva laboratorijskih tehnikov; v 2. in 3. oktobra; ena udeleženka izpopolnjevanje iz po<strong>dr</strong>očja laboratorijske medicine za člane z licencami: strokovni48v laboratorijski medicini; v Ljubljani, 13. marec; ena udeleženka v Ljubljani, 15. oktober; dve udeleženki srečanja Slovenskega z<strong>dr</strong>uženja za klinično kemijo, program: etikav Ljubljani, 11. marca; ena udeleženka v <strong>Maribor</strong>u, 5. junij; tri udeleženke ščitnice;laboratorijske dejavnosti na primarnem nivoju z<strong>dr</strong>avstvenegav Ljubljani, 10. september; tri udeleženkeavtomatizacija in procesno vodenje medicinskega laboratorija; v22. oktober; tri udeleženke


- Udeleževalidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> smo se sredinih strokovnih večerov zavoda. Z<strong>dr</strong>avstveni 7 Sistem vodenja kakovosti Pri svojem delu se trudimo za čim boljšo kakovost dela; pri preverjanju kakovosti naših rezultatovpreiskav smo vključeni v republiško (SNEQAS) in mednarodno preverjanje (RIQAS, EQAS). V laboratoriju delo obvladujemo sistemu zagotavljanja kakovosti in uporabi standarda ISO 9001:2008 in sledimo zahtevam Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevat laboratoriji za izvajanje preiskav na po<strong>dr</strong>očju laboratorijske medicine. laboratorijskihletu <strong>2009</strong> smo pripravili ali dopolnili naslednje dokumente: 2/3/002 Organiziranost laboratorijev 2/3/004 Oprema 3/3/007 Urinska analiza – reagentni trak Combur Test M in Combur Test UX VProteini v urinu 3/3/019 Mikroskopski pregled urina 3/3/054 Določanje kreatinina (encimski test) 3/3/100 Kontrola kakovosti rezultatov na hematološkem Analizatorju ABX m 60 3/3/010114, 115, 117, 118, 119, 120, 122, 123, 166 Katalog preiskav 3/3/144 Merjenje temperature v hladilnikih in zamrzovalnikih 3/3/155 U - Mikroalbumini 3/3/156 Combur test M in Combur Test UX 3/3/113,Urinski analizator Urisys 1100 3/3/158D - Dimer 3/3/160 Mioglobin 3/3/161 ProBNP 3/3/162 Troponin T 3/3/159Določanje glukoze z merilnikom Ascensia Elite (hitri test) 3/3/164 Navodila za delo na urinskem analizatorju Uriscan Pro II 3/3/165 Uriscan Urine strips 3/3/167 Krvna slika 3/3/163Hexagon hCG test 3/3/168inštitut za klinično kemijo in biokemijo v Ljubljani je pripravil smernice za po<strong>dr</strong>očje vodenja notranje kontrole kakovosti. Najmanj 1x letno primerjamo ciljno vrednost (CV), ki jo navaja proizvajalec kontrolnega Kliničnimateriala z lastno CV, ki jo dobimo iz podatkov analiz kontrolnega materiala. Sodelujemo v RIQAS (klinična kemija, hematologija in specifični proteini), se izvaja vsakih 14 dni, mednarodni kontroli EQAS (HbA1c), ki se izvaja mesečno in republiški kontroli SNEQAS (klinična kemija, hematologija, kvalitativna urinska analiza, razmaz krvi, hormoni ščitnice, CRP, protrombinski49ki se izvaja 4x leto. čas),


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniambulantah, kjer se izvajajo testi preiskovancu (POCT), morajo izvajalci testov vse rezultate preiskav pacientov in kontrol vpisovati v obrazce, ki smo jih v ta namen pripravili in v pacientov karton. Obrazci se morajo hraniti 11 let. Vizvajalcev preiskav ob preiskovancu, ki se opravljajo v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. A <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> SeznamKvalitativna urinska analiza Streptokok A CRP Troponin T proBNPDdimerMioglobinKri v blatu beta HCG GlukozaNMP NMP NMP NMP NMP NMP NMP NMP Ginek.amb.A Patronaža Ginek. Amb. A+ MŠ ŠD Hoče ŠD Hoče NMPPernica Ginek. Amb. Tabor ŠD Tezno SA Sladki SAKPKZ Vošnjakova in Rogoza ŠD Tezno DU Pobrežje vrhOb parku ŠD Hoče DU Pobrežje DU Pobrežje SARače DU Vukovski dol Disp. za otroke A Ob parku SAStudenci SA Studenci SA Starše SA Starše SAJezdarska SA U.talcev IIPobrežje SA Ruše SARuše Geront.dispanzer Onkol. MDPŠ50


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>8 Informacijsko komunikacijska tehnologija Z<strong>dr</strong>avstveniSlužbi za laboratorijsko diagnostiko začeli uporabljati Laboratorijski informacijski sistem (LIS) v Centralnem laboratoriju leta 1995, ki je bil še v DOS okolju. Leta 2005 so nam v podjetju Fin-Pro program nadgradili v Windows okolje in leta 2006 smo LIS L@bis vpeljali še v po<strong>dr</strong>očna laboratorija otroških in šolskih dispanzerjev. V- laboratorijski- prenos- modul- povezava- modulbi ves sistem stekel v vseh njegovih možnostih, bo potrebno vpeljati elektronsko naročanje laboratorijskih preiskav v ambulantah. Z vidika varovanja osebnih podatkov bi bilo prav, da se laboratorijski izvidi ne bi več prenašali s kurirjem, Dabi se tiskali v ambulantah. temveč 9 Raznoje pomembna za obravnavo in spremljanje bolnika z ledvično boleznijo. Od 9. novembra na laboratorijskem izvidu sporočamo hkrati z izmerjeno koncentracijo serumskega kreatinina tudi oceno glomerulne filtracije z MDRD formulo. Formulo uporabljamo pri preiskovancih starejših od 18 let in mlajših od 75 let. Preiskava oGF ni dodatno finančno ovrednotena. Ocenaveč mesečnih težav pri delu biokemičnem analizatorju Architect c8000 se je izkazal v mikrobiološko oporečni vodi pridobljeni z aparatom pripravo demineralizirane vode RO110. Proizvajalec analizatorja nam je za čas uporabe njihovega analizatorja dal v uporabo sistem za čiščenje vode Elga Medica Pro. Od uporabe novega sistema za vodo, pri delu nimamo več težav. VzrokDa bi bila informacijska podpora tudi v vseh naših po<strong>dr</strong>očnih laboratorijih, smo z javnim razpisom poiskaliponudnika laboratorijskega informacijskega sistema. V centralnem laboratoriju smo julija opustili program L@bis in prešli cenovno ugodnejši programski paket Kobis. Postopoma smo v nov program vključili tudi po<strong>dr</strong>očne laboratorije. Programski paket Kobis obsega naslednje module: najugodnejšegasistem podatkov med analizatorji in LIS za arhiviranje podatkov informacijskiz z<strong>dr</strong>avstvenim programom ProMedicaza komunikacijo preko interneta z našimi po<strong>dr</strong>očnimi laboratorijiObjekt na Taboru je star, da v obstoječih razmerah, ko je velika prostorska stiska, laboratorijsko dejavnost ni mogoče urediti tako, kot bi si želeli kvalitetno in udobno za paciente in zaposlene. Največje težava je mala čakalnica in neprimerni prostori za odvzem in urina in blata. V danih razmerah smo51z manjšim posegom v prostore laboratorija, uredili oddajo blata in urina tako, je zagotovljena večja diskretnost oddaje bioloških vzorcev. februarja


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniCentralnem laboratoriju laboratorijsko pohištvo v izredno slabem stanju. Staro je namreč že več desetletij in razpada. Pred štirimi leti je bil izdelan projekt prenove Centralnega laboratorija, katerem naj bi laboratorij preselil nadstropje višje, v novo zgrajen prizidek. V letu 2010 navedeni projekt prešel v realizacijo. Tako bomo pridobili prostore in opremo, ki bodo ustrezali našim potrebam in laboratorijskim Vstandardom.si, da bi bili v vseh laboratorijih naše službe, razen kvalitetnih, tudi čim bolj poenoteni analizatorji. Za obvladovanje dela in kontrole kvalitete rezultatov je potrebna številna dokumentacija, od priprave delovnih navodil za vsak analizator, do izvajanja in spremljanja dnevnih kontrol z vpisovanjem rezultatov kontrol v kontrolne karte. Manjša raznolikost analizatorjev prispeva tudi k lažjemu nadomeščanju laboratorijskih Želimov primeru odsotnosti. delavcev52


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>53


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSlužba pneumoftiziološkega dispanzerjaKlara Svenšek, <strong>dr</strong>. med. spec. asist.54


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>55


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Izvleček Z<strong>dr</strong>avstveniporočilo o delu Službe pneumoftiziološkega dispanzerja zajema dejavnost službe, program dela in njegovo realizacijo v letu <strong>2009</strong>, ki je bila 86,9%. Opisana je ka<strong>dr</strong>ovska organizacija, z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo in informacijsko komunikacijska tehnologija. Strokovno 1 Dejavnost službepneumoftiziološkega dispanzerja opravlja preventivno, kurativno in z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno dejavnost na območju mestne občine <strong>Maribor</strong> z okolico. Delo poteka na sekundarnem nivoju. Pri nas z<strong>dr</strong>avimo paciente s pljučnimi in alergijskimi boleznimi. Opravljamo preglede pred operativnimi posegi, kjer je potrebno oceniti kardiopulmonalno stanje, pregled za ocenitev invalidske komisije, preglede v sklopu sistematskega pregleda Službapregleda za sprejem v službo. Veliko je tudi aktivnosti odkrivanja in z<strong>dr</strong>avljenja obstruktivnih bolezni pljuč. Nekaj let že deluje alergološka ambulanta, kjer redno opravljamo alergološka testiranja s prick testi. V predlanskem letu smo zaradi povečanega povpraševanja razširili alergološko dejavnost, uvedli smo tudi postopke specifične imunoterapije. alinaročamo, čakalne dobe praktično ni, razen v času pogostih respiratornih infektov. Takrat je čakalna Pacientepribližno teden dni. Nujne paciente obravnavamo takoj. Kadar pacient nima urejenega z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja opravljamo tudi samoplačniške preglede. V naši službi poteka tudi RTG slikanje skeleta. Strokovno in funkcionalno se povezujemo z ostalimi OE Z<strong>dr</strong>avstvenega doma, oddelki UKC <strong>Maribor</strong>, UKC doba- Sprejemna- pulmološke- Rentgenski- Enota- Enota3 Program dela službe in realizacijaacijaKOPA Golnik, s Centralnim registrom TBC, z z<strong>dr</strong>avstvenimi domovi <strong>dr</strong>ugod po Sloveniji, Inštitutom za varovanje z<strong>dr</strong>avja, Zavodom za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo in humanitarnimi <strong>dr</strong>uštvi. Ljubljana,- 22 Organizacija delav Službi pneumoftiziološkega dispanzerja poteka po enotah: pisarna s kartoteko; ordinacije; honorarni alergološki ambulanti; Delos filmoteko;funkcionalno diagnostiko (EKG, spirometrija, frakcionirana spirometrija, inhalatorna terapija); za intervencije z alergološkim in tuberkulinskim testiranjem. kabinetProgram v letu <strong>2009</strong> je bil realiziran 86,9%. V letu smo realizirali točke: Asist.KLARA SVENŠEK, <strong>dr</strong>.med.spec + tim je v letu <strong>2009</strong>............………..….69.603 ZORAN KRSTIĆ, je <strong>2009</strong>................................... .....60.549 MILKO KOREN, + tim je v letu <strong>2009</strong>……………………………..41.603 56PISANEC, <strong>dr</strong>.med.spec. + tim je v letu <strong>2009</strong>….……………………….36.958 BLANKA KREUH-KUHTA, <strong>dr</strong>.med.spec + tim je v letu 2008........................... 6.739 točk JANKO


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> RTG skeleta…………………………………………………..…...…………..……..25.225 Z<strong>dr</strong>avstvenisnemanjem in odčitavanjem EKG-jev smo zbrali ……………………………..16.149 točk PNEUMOFTIZIOLOŠKI DISPANZER S<strong>2009</strong> letopregl.l./spec. 00002 44 pregl.d./spec. 01003 16.847 KURATIVA02003 703004 5 pregl.c./disp. 04006 pregl.s./spec.domu s.n. 06010 2 pregl.c./spec. 04003 SKUPAJ PREGLEDI 16.905 pregl.r./spec.naI. OBISKI SK z<strong>dr</strong>av.oskrba-spec./zač. 11004 7.213spec.amb./nadal. 11303 3.836 konzultacija pri.spec. 11604 2.465 konz.t.(spec.) 11612ekg 12601 7.390 kožni testi-tipa I 17021 728 snemanjetestiranje 17030 365 provokac.bronh.t.-ns 17070 615 spirometrija-mala 17101 tuberkološko17111 14.682 oksimetrija 21202org./2 smeri 31302 81 pretok/volumen-krivuljaorg./1 31501 9.520 fluoroskop.prs.organov 34020 6 slik.prs.org.-1 p./fluor. 34120 5 slik.prsnihposn. 34210 3potrdilo 41691 4 z<strong>dr</strong>av. sprič. 41692 2 slik.-globinsko/1obv. prij. ob. 43130 injekcija-i.v. 88461 RP 91100 obd.97401 SKUPAJ STORITVE 46.915 posvet,navod.57


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> PREVENTIVA Z<strong>dr</strong>avstveniEKG 12601 tuberkul.testiranje 17030 242 prov. bronh. t.-SP 17071 2 snemanje17111 60 slik.prsnih org./1 p 31501 455 pretok/volumen-krivulja34020 0 SKUPAJ PREVENTIVA 759 fluoroskop.prs.organovRTG SLIKANJE SKELETA KURATIVApregledi 2.419 Ponovni pregledi 2.665 Prvi- 3,5- 2,5- Asist.- Janko- Milko- Zoran- Blanka-sestre: Martina medicinske DiplomiraneSKUPAJ OBISKI 2.665- 3- 14 Ka<strong>dr</strong>ovska organizacija Po sistemizaciji bi naj v naši službi imeli 4.15 terapevta, 8,64 oseb z visoko oz. višjo izobrazbo, 1.3 srednjesestre ter administrativno osebje kot nam pripada glede na celotni Z<strong>dr</strong>avstveni dom.Stanje ka<strong>dr</strong>a na dan 31.12.<strong>2009</strong> : terapevta dipl.m.s. medicinskedipl.ing.rtg dipl.zn.--- 231 rtg. inženirjitehnika administratorkiZaposleno osebje na dan 31.12.<strong>2009</strong> z<strong>dr</strong>avstvena Z<strong>dr</strong>avnikiRedno zaposleni: Klara Svenšek, <strong>dr</strong>. med. spec.Pisanec, <strong>dr</strong>. med. spec. – polovični delovni časKoren, <strong>dr</strong>. med. spec.58Krstić, <strong>dr</strong>.med., spec.Honorarno zaposleni: Kreuh-Kuhta, <strong>dr</strong>. med. spec.Diplomirane medicinske sestre: Avšič, univ.dipl. org., dipl. m.s.


- Sonja- Suzana- Vlado- Darinka- Nina- Jelena- Leopoldina- Bernardo- Miha- Suzana- Dragica- Ivanka- Darjo spremembe Ka<strong>dr</strong>ovskeZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>5 Strokovno izpopolnjevanje Strokovnega izpopolnjevanja smo se udeleževali po letnem planu, finančna sredstva, katera s straniniso zadoščala, smo nadoknadili s pomočjo sponzorjev. delodajalca 6 Opravljene ure v letu <strong>2009</strong>medicinska sestra srednja medicinska sestra z<strong>dr</strong>avnik višji RTG tehnik laboratorijski tehnik administrator višjaure ostale ure delovne ure delovne ure delovne ure delovne ure ordinacijskeSubotić, m. s.Diplomiran z<strong>dr</strong>avstvenik: Ko<strong>dr</strong>ič, dipl.zn. Deučman, Z<strong>dr</strong>avstveni tehniki: Weingerl HocheggerRentgenski ing.: Veler, ing. rtg.Volk, ing. rtg.Podojsteršek, ing. rtg.Borko, dipl.ing.rtgAdministrativni tehniki: ArnušPredikakaJurše - polovični delovni časEsih dipl.m.s. je v mesecu aprilu nadomestila Suzana Subotić, dipl.m.s.R H SK R H SK R H SK R H SK R H SK 46595263331 799052685161237259112963330418934933736199393559


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>7 Z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo Z<strong>dr</strong>avstvenisodelovanju z Društvom pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije in UKC <strong>Maribor</strong>-Oddelek pljučne alergijske bolezni v naši službi redno potekajo predavanja na temo KOPB in Astma v t.i. »Šoli za astmo« in »Šoli za KOPB«. V času rednega dela imamo organizirano demonstracijo uporabe inahalatorne terapije, kjer se vsak pacient ob uvedbi nove terapije seznani s pravilno aplikacijo le-te. Vdnevih, so namenjeni pljučnim boleznim, redno sodelujemo z mediji, 1x letno pa v okviru Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije organiziramo izlet na različna območja Slovenije, ki ga z<strong>dr</strong>užimo s strokovnim predavanjem določeno temo pljučnih bolezni. Ob 8 Informacijsko komunikativna tehnologijaPnevmoftiziološkem dispanzerju smo imeli le en računalnik, ki je imel dostop do interneta. To vsekakor ni zadoščalo vsem potrebam službe, da bi zagotovili hitro, učinkovito in kakovostno prenašanje informacij znotraj in izven zavoda. Z uvedbo novega informacijskega sistema – Promedica, se je stanje uredilo. Na 9 Zaključek Leto <strong>2009</strong> smo zaključili 86,9%. Glavni razlog je polovični delovni čas Janka Pisanca, <strong>dr</strong>.med., spec., inodsotnost Milka Korena, <strong>dr</strong>. med., spec. Glede na to, da delo opravlja pretežno 2,5 pulmologa, že sedaj opozarjamo, da je nemogoče pričakovati boljšo realizacijo plana v letu 2010. Stanje se bo verjetno uredilo šele leta 2011, ko bosta zaključili specializacijo Barbara Antolinc, <strong>dr</strong>. med. in Vesna Zupanc, <strong>dr</strong>. med., ki sta predvideni za delo v našem pogostaDo takrat bi bilo nujno potrebno zagotoviti dodatnega specialista za določen čas ali odobriti dodatno nadurno delo zaposlenim z<strong>dr</strong>avnikom, kar kaže tudi vedno večje povpraševanje s strani pacientov. Ker smo dispanzer, ki se ukvarja s pulmologijo in širi dejavnost alergologije, nam povzročajo težave številčne napotitve »nujnih« pacientov s kardiovaskularno problematiko s strani z<strong>dr</strong>avnikov <strong>dr</strong>užinske medicine. Radi bi dispanzerju.da za obravnavo teh bolnikov nimamo ustrezne opreme (UZ srca, cikloergometrija) in da le-ti opozorili,pod okrilje kardiologov ali IPP službe (lab. preiskave za izključitev AKS). Zaradi dotrajanosti opreme v naši hiši več ne obratuje laboratorij. Tako laborantka začasno opravlja delo na lokaciji Ob parku. Prav tako je potrebno nujno nabaviti nov RTG aparat, ki ga je v primeru selitve možno spadajoprestaviti na novo lokacijo.60


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>61


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA OSNOVNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSlužba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (FRM)prim. Bojana BAUMAN-SILIČ,<strong>dr</strong>. med.spec.62


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>63


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 1 Uvod Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (FRM) izvaja zaenkrat le kurativo ter z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno(preventivna dejavnost načrtovana) na po<strong>dr</strong>očju gibalnega sistema telesa (degenerativna, nevrološka obolenja, poškodbe,…). Ves čas se trudimo strokovno, racionalno, požrtvovalno realizirati plane dejavnostv zadovoljstvo nas, zavoda in bolnikov. dela 2 Program v letu <strong>2009</strong> (glej tabelo Realizacija delovnega programa za obdobje I-XII <strong>2009</strong>)terapija 230.305 (v točkah izraženo) Fiziatrična ambulanta 87.300 Fizikalna317.605 -----------------3 Realizacija programa v letu <strong>2009</strong>- fiziatrična- fizikalna• fizikalno• sredstva108.4 % -------------terapija 251.452 Fiziatrična ambulanta 92.872 -------------- 344.324 Fizikalnana storitve smo ponovno plan presegli ambulanta 106.4 terapija 109.2 % Gledekar je posledica prevelikega števila izdanih napotnic, zato bomo še naprej omejevali sprejem - le za akutno inpatologijo, eksacerbacijo kroničnih bolečin v smislu poslabšanja gibljivosti in eventuelno radikularno <strong>dr</strong>aženje, poškodbe, bolnike v bolniškem staležu. Povečali smo tudi samoplačniško ponudbo terap. storitev:Kineziol. Kabinetu: 396,00 EUR subakutnov Kabinetu za limfno <strong>dr</strong>enažo in cirkulatorne motnje: 4.712,00 terapevtske procedure, z doplačilom (parafanga): 2.422,50 smo pridobili tudi z izposojo protibolečinskega aparata (tensa) -domu 1.872,00 ----------- 9.422,50 na64


- za- za- kronične- 2 meseca. bolečin 5 Ka<strong>dr</strong>i V službi za FRM je zaposlenih 21 delavcev in se deli na:2 fiziatrični ambulanti (dve): 2 fiziatrinji, 2 administratorki -srednji med. sestri,fizikalno terapijo: 7 viš. (splošno) 2 dipl. fiz. 2 bolničarkiadmin.kineziološki kabinet: 1 mag. kinezioloških znanosti, v.ft., uni.dipl.o. - kabinet za limfno <strong>dr</strong>enažo in cirkulatorne motnje: 2 viš. fizioterapevtki. 1spremembe Ka<strong>dr</strong>ovsketerapija Alenka Švagelj 2 dan Katarina Martinec 3 dni Branka Šotiček 28 FizikalnaKorošec 30 Lidija Sajko 4 Marjanca Ivec 22 Marta Jevšovar 6 EmaKorda 41dni SabinaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Bolezenski dopusti zaposlenihda smo lahko z doseženimi rezultati v letu <strong>2009</strong> zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprej skrbeli za večjo strokovno in finančno učinkovitost. Mislim,4 Čakalne dobe akutne je sprejem takoj,v staležu in poškodbe 2 do 4 tedne (po pogodbi z ZZZS), bolnike zaradi prezasedenosti sprejmemo le, v kolikor gre za akutizacijo oz. eksacerbacijo bolnikePavkovič 1 dan Marjetka Pernat Alenka Vehovec 19 dni ----------------- Tatjanadni 17465


Darinka Gole 2 Marjetka Kelc 43 Suzana Tomažič 4 dni Ambulanta49 Kineziološki kabinet mag.sci.Vesna Leskovec 37 dni -------------------<strong>dr</strong>užinskega člana Katica Golob 6 Maja Borovnik 8 Marta Jevšovar 4 dni Nega18 dni Porodniški dopust ------------------Borovnik od 1.1. do 29.10.<strong>2009</strong> – 216 dni Majaplačani dopust Ema Korošec Lidija Sajko 1 dan Katarina Martinec 2 IzredniTomažič 3 dni ----------- Suzana- SONOPULS- voziček- VACUTRON- kolo- razvlažilecZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>7 dniV letu <strong>2009</strong> so bile za Službo fizikalno in rehabilitacijsko medicino prejete naslednje donacije za nabavo osnovnih sredstev666 Medicinska oprema V letu <strong>2009</strong> so bila nabavljena naslednja osnovna sredstva:- 1kom z dvema policama in enim predalnikom en.car-u 460 za rehabiliacijo Monaru 970 - 1 kom 492defenzor - 1 kom


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 1. APARATURNI DEL TRAKCIJSKE MIZE Z<strong>dr</strong>avstveniDonator: Znesek: 22.10.<strong>2009</strong> NOVA LJUBLJANSKA BANKA 300,00 21.12.<strong>2009</strong> ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D. 3.000,00 SKUPAJ: 3.300,00 EUR DatumVACUTRON460 Datum Donator: 28.1.<strong>2009</strong> AJM 1.000,00 EUR 2. Izobraževanje V službi za FRM smo se izobraževali v okviru razpoložljivih sredstev namenjenih za izobraževanje, čeprav so 7in potrebe zaposlenih po izobraževanju veliko večje. Glede na finančno krizo se bomo nekaterih programov udeležili tudi kot samoplačniki.Dodatek k izobraževanju željenovosti in tehnike, ki so jih fizioterapevti pridobili oz. osvojili z izobraževanjem, vključujejo tudi v dnevni program fizioterapije oz. obravnavo bolnika (v terapevtske vaje smo vključili še program terapevtskih vaj za stabilizacijo hrbtenice in medenice, v individualno terapevtsko obravnavo pa obravnava miofascialnih prožilnih točk I. in II.. VsePšeničnik (samoplačnik) Tema: Ultrazvok v fiz.terapiji, Splošna bolnica Celje, 7.2.<strong>2009</strong>, Lidija Sajko AnaPilates vadba I. Del, Izola, 27. 1. <strong>2009</strong>, mag.sci Vesna Leskovec, Tema: Rehabilitacija v prihodnosti, Ljubljana, 3.4.<strong>2009</strong>, 20. jubilejni dnevi rehabilitacijske medicine: Rehabilitacija v prihodnosti, Ljubljana, 03. in 04. april <strong>2009</strong>;Strokovni večer Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>Maribor</strong>, 15. april <strong>2009</strong>; 2.Worl Congress of the International Society of Physical and Rehabilitation Medicine, Istanbul, Turčija, 13. - 17. junij <strong>2009</strong> - aktivna udeležba Marjanca Ivec, Alenka Švagelj 5thTema: Pomen proprocepcije v rehabilitaciji, UKC <strong>Maribor</strong>, 16. 4. <strong>2009</strong>, Sabina KordaLicenca – zagotovilo strokovnosti in kakovosti, Rogla, 7. in 8. 5. <strong>2009</strong>, Tema: Okvara perifernega živčevja roke, UKC <strong>Maribor</strong>, 19. 11. <strong>2009</strong>,67


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Saša Stanislava Brečko Z<strong>dr</strong>avstveniPernat, Tema: Program V. <strong>Maribor</strong>skega ortopedskega srečanja – Otrok v ortopediji, UKC <strong>Maribor</strong>, 6. 11. <strong>2009</strong>. Suzana Tomažič, <strong>dr</strong>.med.spec.FRM MarjetkaRedna skupščina z<strong>dr</strong>uženja za FRM, Zreče, November <strong>2009</strong> Tema:srečanje, Portorož, September <strong>2009</strong> 20. jubilejni dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, April <strong>2009</strong> Medicina in pravo, pacientova avtonomija v novi zakonodaji in praksi, <strong>Maribor</strong>, Marec <strong>2009</strong> OrtopedskoBojana Bauman-Silič,<strong>dr</strong>.med.spec.FRM Tema: Redna skupščina Z<strong>dr</strong>uženja za FRM - Rehabilitacija po športnih poškodbah, Uporaba naravnih faktrojev v FRM, Zreče, 21. 11.<strong>2009</strong> Rehabilitacija nekoč, danes in jutri - 50 obletnica ustanovitve Inštituta za FRM UKC MB, Medicinska fakulteta prim.4. 6. <strong>2009</strong>, <strong>Maribor</strong>,Kabinet za limfno <strong>dr</strong>enažo in cirkulatorne motnje Terapijo ročne limfne <strong>dr</strong>enaže izvajata: višji fizioterapevtki-limfterapevtki 8- terapija- elektroperapija- protibolečinska- magnetoterapija- meritve- prostorska- večanje- nadaljnjePERNAT Lidija SAJKO Kabinet je bil ustanovljen marca 1996. Potrebe bolnikov po tovrstni terapiji se iz leta v leto povečujejo, zlasti bolnikov z malignimi procesi (predvsem Marjetkaoperaciji dojk in ginekoloških posegih), pa tudi po kjer je prisotna oteklina. Poleg ročne limfne <strong>dr</strong>enaže se izvajajo še ostale z negativnim (vaakum) uporabljamo pri poškodbah, venski insuficienci, sladkornih bolnikih oz. polinevropatiji-diabetično stopalo ter oteklinah in pozitivnim (presso) tlakom, ki ga uporabljamo le pri po68(UZ, IF) terapija (TENS) oteklinah.okončin in gibljivosti sklepov ter individualne vaje z različnimi tehnikami (manualna sklepna mobilizacija, PNF, manualna terapija miofascialnih prožilnih točk)m, stiska. obsegovCilji samoplačniških ponudb, 9zmanjševanje materialnih stroškov v mejah možnosti,


- z<strong>dr</strong>uževanje- realizacije- sodelovanja- organizacijadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenikurativni program (za bolečinske sin<strong>dr</strong>ome različnih etiologij na koncesijo) in preventivni program (namenjen tudi kroničnim bolnikom), vozirom na zmanjševanje sprejema ekstrahospitalnih bolnikov na Oddelku za medicinsko rehabilitacijo UKC MB in s tem povečanje bolnikov v naši službi, bo potrebno pod nujno razmišljati o tretjem fiziatru oz. specializantu. pritličje,strokovnih izobraževanj v okviru naše službe: delavnica Za stabilizacijo medenice in hrbtenice in <strong>dr</strong>ugih, ki so potrebna pri strokovni fizioterapevtski obravnavi pacientov. novihfizioterapevtov pod enotno službo FRM (Center za korektivno telovadbo, Patronažna služba, Nevrofizioterapija - žal do sedaj ni bilo posluha - interesov?) dolgoletne zamisli glede delitve FRM: preostalihpripravi oz. realizaciji načrtov pri nadgradnji laboratorija oz. selitvi dela prostorov iz kleti v pri- z69


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTAMiran BECNER, <strong>dr</strong>. med. spec. predstojnik OE70


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>71


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> OE Medicina dela, prometa in športa Z<strong>dr</strong>avstveniUlica talcev 9, II nadstropje, <strong>Maribor</strong> Predstojnik OE: Miran Becner, <strong>dr</strong>.med.,spec.med. dela, prom. in športa Glavna medicinska sestra: Zvonka Auer, viš.med.sest., spec. Tajnica: Olga Fluher, Vodstvo:022286244Tel.022286390Fax. 1 Organigram in dejavnosti- varovanje- zgodnjega- bolezni,- rehabilitacije- dispanzerska- služba- vse- opravlja- z<strong>dr</strong>avstveni- pred- obdobni- pred- voznikov- poklicnih- po- ob- zaMedicina dela, prometa in športa izvaja v svojih specialističnih ambulantah z<strong>dr</strong>avstveno varstvo delavcev,v prometu, študentov, športnikov in rekreativcev, v splošnih ambulantah pa kurativno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo prebivalcev širšega območja <strong>Maribor</strong>a, Pesnice in Ruš. Izvaja naloge aktivnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva aktivne populacije s ciljem: udeležencevdelovne zmožnosti in življenja odkrivanja in preprečevanja bolezni ( predvsem poklicnih bolezni v zvezi z delom, poškodb pri delu in izven ter posledične invalidnosti) z<strong>dr</strong>avja,obolelih in poškodovanih in to v sodelovanju z aktivnimi z<strong>dr</strong>avstvenimi službami in zavodi terdelodajalcemje v dveh službah: služba za skupne potrebe Organiziranaslužba V Dispanzerjih medicine dela, prometa in športa se izvajajo naslednje dejavnosti: Dispanzerska72in nošenje orožja smislu varovanja pred nalezljivimi boleznimi posestpooblaščenega z<strong>dr</strong>avnika iz Zakona o varnosti in z<strong>dr</strong>avja pri delu analize tveganj in z<strong>dr</strong>avstvene ocene delovnih mest pregledi: zaposlitvijo naloge<strong>dr</strong>ugi usmerjeni preventivni z<strong>dr</strong>avstveni pregledi odhodom ali delom v tujino amaterjev ( kandidatov in za podaljšanje ) in(vseh kategorij, viličarjev, gradbene mehanizacije ) odvzemu vozniškega dovoljenja voznikovdvomu o sposobnosti za voznika motornega vozila- v


- športnikov- letalskega- letalskih- letenjadom <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> in rekreativcev Z<strong>dr</strong>avstveni-<strong>dr</strong>.razreda ( športni piloti letal, helikopterjev,ultralahkih naprav, ja<strong>dr</strong>alnih letal, balonov, padalcev, kabinsko osebje , kontrole in <strong>dr</strong>ugo strokovno osebje ) sistematični pregledi študentov I. in IV. letnikov Univerze v <strong>Maribor</strong>u osebja II.v timski obravnavi pri poklicnem usmerjanju učencev sodelujejo -izdelujejo izvedenska in strokovna mnenja za ZZZS, invalidske komisijev okviru dejavnosti medicine prometa deluje tudi posebna z<strong>dr</strong>avniška komisija za ugotavljanje vozniških sposobnosti SV Slovenijo - z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja (uporaba zaščitnih sredstev pri delu, pravilna <strong>dr</strong>ža telesa pribremen, namestitev za varno delo z računalnikom, z<strong>dr</strong>av način življenja,prehrana na delovnem mestu,dejavniki tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, nepravilna prehrana, debelost, kajenje, alkohol, zvišan holesterol, visok krvni pritisk …)prenašanjuorganiziramo tečaje prve pomoči s praktičnimi vajami za konkretno delovno okolje -MDPŠ pri svojem delu sodelujejo z delodajalci, strokovnimi delavci varstva delu, osebnimi, šolskimi in imenovanimi z<strong>dr</strong>avniki, različnimi specialisti in <strong>dr</strong>ugimi z<strong>dr</strong>avstvenimi zavodi od primarne do terciarne ravni, Univerzo, inštituti, invalidsko komisijo, upravnimi enotami, inšpekcijskimi službami. Specialistislužba obsega:športa, Ulica talcev 9/II, <strong>Maribor</strong>za športa in rekreacijo, Ulica talcev 9/I, <strong>Maribor</strong>Lavričeva, Lavričeva 1, <strong>Maribor</strong> Dispanzerskamedicine dela, prometa in športa Ruše, Stadionska 4, Ruše Dispanzermedicine dela, prometa in športa Tezno, Ptujska 184, <strong>Maribor</strong> Dispanzer za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo študentov, Ob parku 5, <strong>Maribor</strong> Služba za skupne potrebestoritve katerih se poslužuje medicina dela, prometa in športa:fiziologije dela,psihologije ergooftalmologije in Izvajaspecialistične ambulante -DELA: v prostorih fiziologije dela se opravljajo funkcionalna testiranja organov in organskih sistemov (vid, barvni vid, nočni vid, vidno polje, EKG, cikloergometrija, spirometrija, testiranje ravnotežja, FIZIOLOGIJAdinamometrija, analize telesnih mas…) PSIHOLOGIJA DELA: psihologi in klinični psiholog opravljajo individualne psihološke preglede in testiranje delavcev, voznikov, športnikov. Opravljajo svetovanja in razgovore v primeru subjektivnih težav na delovnem mestu, doma ali pri študiju.73


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ERGOOFTALMOLOGIJA: specialist okulist opravlja ergooftalmološke preglede za potrebe medicine dela, Z<strong>dr</strong>avstveniin športa in invalidske komisije ter <strong>dr</strong>uge specialistične okulistične preglede preglede za predpisal očal. SPECIALISTIČNE AMBULANTE: v ORL ambulanti se opravljajo specialistični otorinolaringološki pregledi za potrebe medicine dela in športa in ostali specialistični pregledi in storitve za ostale uporabnike. prometaza UZ, kjer se opravljajo ultrazvočni pregledi trebušnih organov , mehkih tkiv sklepov. Ambulanta2 Program dela Kot specialisti medicine dela, prometa in športa izvajamo vse naloge iz 20. člena Zakona o varnosti in z<strong>dr</strong>avju pris poudarkom izvajanju preventivnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov in opravljanju ocen tveganja delovnih mesti, individualno seznanjamo delavce s tveganjem, ki so povezane z njihovim delom na delovnem mestu, opravljamo naloge z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje. Aktivno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo nudimo približno 31000 zaposlenim. delusplošni z<strong>dr</strong>avniki izvajamo ambulantno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo 9.321 prebivalcev širšega območja <strong>Maribor</strong>a. Kot3 Realizacija programa dela Določen program dela za l. <strong>2009</strong> smo presegli na količniškem delu (113,2%) OE kot celota in na točkovniultrazvočne ambulante (100,4%). Iz objektivnih razlogov ne dosegamo točkovne realizacije v ORL ambulanti (ne uspemo pridobiti specialistov še za delo torkih), upokojitvi specialista okulista poteka sedaj delo v ambulanti ERGO II pogodbeno le občasno, vpliv recesije se pozna v upadu storitev na trgu. realizaciji74


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Poročila Službe za načrtovanje in ekonomske zadeve Z<strong>dr</strong>avstveniREALIZACIJE MDPŠ ZA OBDOBJE I -XII/<strong>2009</strong> DEJAVNOST PROGRAM I -XII/<strong>2009</strong> REALIZACIJA I - XII/<strong>2009</strong> RAZMERJE REKAPITULACIJAKOLIČNIKI OBISKI OBISKI TOČKE KOLIČNIKI 5:1 TOČKE4:3 0 1 2 3 4 5 6 7 9 ULTRAZVOČNA DIAG. 63.194 3.8703.833 63.439 100,4% 99% 6:2AMBULANTA 7.694 503 671 5.512 71,6% 133% ERGOOFTALMOLOGIJA 134.274 16.62815.221 112.204 83,5% 92% PSIHOLOGIJA+ ORL71.072 61.366 86,3% PSIH.ŠTUDENTSKAAMB. - PREVENTIVA 40.000 34.996 87,5%MDPŠ-točkovni384.026 365.007 95,0% ŠTUDENTSKAMDPŠ-količniški del(P+K) 134.026 162.008 120,9% SKUPAJ OE MDPŠ 660.380 174.026 607.528 197.004 92,0% 113,2% AMB.specialistični dejavnosti MDPŠ smo opravili: predhodnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov 2.776 Vobdobnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov 6.432 <strong>dr</strong>ugih usmerjenih pregledov 233kandidatov voznikov ABCDEFGH kategorije 1.988 usmerjenihvoznikov po odvzemu vozniškega dovoljenja 82športnikov 184 pregledov študentov 3.606poklicnih vojakov 520 primerov na posebni z<strong>dr</strong>avniški komisiji II stopnje za reševanje pritožb kandidatov oz. voznikov motornih vozil 36 pregledovpilotov, ja<strong>dr</strong>alcev, padalcev ter ostalega letalskega osebja 59 pregledovporočil o z<strong>dr</strong>avstvenem stanju skupin na osnovi preventivnih obdobnih75za nošnjo in posest orožja 24 z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov(>30 zaposlenih) 45 pregledov8 Okvirnih analiz in z<strong>dr</strong>avstvenih ocen delovnih mest in revizije 440 ekspertiz


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenistoritve v fiziologiji dela: EKG 12 odvodov 9.743 Opravljene116 Spirometrij 9.334 CikloergometrijR12 9.430 Pregledov z ortoreterjem 1.782 Nyctometrij 1.088 R7,1.999 Bitermalnih frekvenčnih vestibulogramov 246 analiz telesne mase 47 Audiometrij350 Opravljeni psihološki pregledi: Perimetrijpreventivi 2.201 psiholoških testiranj študentov 1.732 v kurativi 399specialistične dejavnosti: ORL ambulanta: prvih pregledov 514 Drugepregledov 157 ponovnihambulanta: UZambulante : UZ pregledov 3.833pregledov v preventivi 188 ERGOOFTALMOLOŠKEpregledov 15.221 ostalihV kurativnem z<strong>dr</strong>avstvenem varstvu smo opravili:obiskov 36.193 ponovnih obiskov 37.505 preventivnih pregledov o<strong>dr</strong>aslih 777 prvih76


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>4 Ka<strong>dr</strong>i Z<strong>dr</strong>avstvenileta se je upokojila višja medicinska sestra, oktobra se je upokojil z<strong>dr</strong>avnik specialist MDPŠ, konec decembra z<strong>dr</strong>avstveni administrator. Tako je bilo na dan 31.12.<strong>2009</strong> vseh zaposlenih 54, med njimi 5 pripravnikov. Sredikoncu leta <strong>2009</strong> je bilo v OE MDPŠ 54 zaposlenih, za nedoločen čas 48, za določen čas 7, od tega 4 pripravniki : -9 z<strong>dr</strong>avnikov specialistov MDPŠ , tega 1 v polovičnem delovnem času,splošne medicine s podiplomskim študijem iz medicine dela, prometa in športa, Ob specialist okulist s podiplomskim študijem iz medicine dela,z<strong>dr</strong>avnik specializant MDPŠ,specialist klinične psihologije , -2 diplomirana psihologa,diplomiranih 4 višjih medicinskih sester, -13z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov, - 5 administratorjev. Stopnja strokovne usposobljenosti: -13magister visoka 30višja strokovna 4srednja strokovna usposobljenost 13kvalificirani 1 -nekvalificirani 1 - 5 Projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja a in promoviranju dejavnosti OE Septembra smo poslali na izobraževanje za svetovalce za promocijo z<strong>dr</strong>avja na delovnem mestu v projektu »Čilidelo«, ki ga vodi in koordinira KIMDPŠ v Ljubljani, diplomirano psihologinjo in višjo medicinsko sestro, ki bo zaključeno v naslednjem letu.letu <strong>2009</strong> smo si prizadevali povečati aktivnosti s po<strong>dr</strong>očja preventivne dejavnosti. Organizirali smo razna predavanja o obremenitvah in škodljivostih na delovnih mestih in vplivih na z<strong>dr</strong>avje, o pomembnosti uporabe osebne varovalne opreme ter sodelovali na sekcijah. VPo opravljenih preventivnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledih skupin delavcev za delovne organizacije pripravimo poročila o ugotovljenem z<strong>dr</strong>avstvenem stanju in predlagamo ukrepe, seznanjamo in priporočamo pa jim tudi programe svetovanja za z<strong>dr</strong>avje, ki jih izvaja Služba za promocijo z<strong>dr</strong>avja in izobraževanje na nivoju našega Zavoda.77


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 6 Znanstveno raziskovalno delo Zaradi preobremenjenosti zaposlenih z rednim in dopolnilnim delom se sistematizirano znanstveno raziskovalnoni izvajalo. delo7 Sistem vodenja kakovosti Za podaljšanje certifikata kakovosti in sistema vodenja kakovosti smo ažurirali organizacijsko shemo, delovnain obrazce, imeli smo vodstveni pregled ter notranje in zunanjo presojo. Uporabnikom naših storitev smo v izpolnitev poslali vprašalnike o zadovoljstvu z našimi storitvami v letu 2008 ter jih statistično obdelali. Zadovoljnih in zelo zadovoljnih s storitvami pooblaščenega z<strong>dr</strong>avnika je bilo 99% uporabnikov, prav toliko je ocenilo sodelovanje kot odlično in dobro. Vprašalnike bomo pošiljali v ocenitev vsem navodilauporabnikom naših storitev v preteklem letu po zaključenih poročilih o z<strong>dr</strong>avstvenem stanju skupin večjimna osnovi preventivnih obdobnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov. Izdelali smo vprašalnik o internem strokovnem nadzoru v MDPŠ, imenovali komisijo ter v skladu s pravilnikom o Internem strokovnem nadzoru <strong>ZD</strong> <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> decembra opravili redni interni strokovni nadzor v delavcevTezno. Odstopanj ali nepravilnosti nismo ugotovili. DMPŠ 8 Informacijsko komunikacijska tehnologijaprehodom na nov ZIS »Promedika« imamo z angažiranjem lastnih inštruktorjev odgovornih v zavodu še vedno določene težave , ki pa se v tesnem sodelovanju s ponudnikom sproti rešujejo. Zaradi specifičnih zahtev v medicini dela, prometa in športa potrebujemo informacijsko rešitev, s katero bi zaposlenim olajšali delo in omogočil izdelavo oblikovno ustreznega poročila za naročnike po opravljenih Spregledih.Novosti in problematika OE 9Medicina dela, prometa in športa s svojo dejavnostjo na trgu, kjer se pogosto soočamo z nelojalno konkurenco tako zasebnikov kot javnih zavodov. Skozi vsa leta se odzivamo na javne razpise in ostale poizvedbe za storitve z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov, tako večje kot manjše vrednosti, katerih glavni kriterij izbire je ekonomsko najnižja cena. Konkurenčni smo lahko s številom zaposlenih specialistov, s številom opravljenih pregledov v enem dnevu,78preiskavami, ki jih zasebniki nimajo in tudi s certifikatom kakovosti, ki ga kot zavod imamo. Tako je bilo v letu <strong>2009</strong> sklenjenih 145 novih pogodb o strokovnem sodelovanju ne po<strong>dr</strong>očju varovanja z<strong>dr</strong>avja pri delu. s


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenicelega leta smo se strokovno izobraževali , udeleževali smo se predavanj, seminarjev, učnih delavnic in strokovnih sestankov, z<strong>dr</strong>avniki 120 dni, ostali zaposleni 145 dni. V OE smo imeli 4 strokovne kolegije specialistov MDPŠ in 4 kolegije medicinskih sester. Tekom10 Cilji Stalni cilji so nadaljevanje strokovno ustreznega dela, kontinuirano strokovno izpopolnjevanje zaposlenih zanovih znanj in vz<strong>dr</strong>ževanje že pridobljenih, zamenjava starih in amortiziranih medicinskih aparatov z novejšimi, tehnološko modernejšim ter usposobitev vseh z<strong>dr</strong>avnikov za delo z računalnikom on-line, nabava ustreznega programa za delo v medicini dela, prometa in športa. Predvsem doseganje, pa tudi preseganje zastavljenih planov tako točkovnem kot poslovnem po<strong>dr</strong>očju, kot pridobivanjecilj v času še vedno prisotne recesije, pa bo verjetno najtežja naloga tudi v prihodnjem letu. Sicer pa smo strokovno vezani na doktrino in smernice Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa ter kratkoročnidirektive EU.79


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTADispanzerska službaMilenka DROZG BORKO, <strong>dr</strong>. med. spec.80


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>81


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 1 Dejavnost službe Dispanzerska služba OE MDPŠ je v letu <strong>2009</strong> izvajala v svojih specialističnih ambulantah predvsem nalogez<strong>dr</strong>avstvenega varstva delavcev, udeležencev v prometu, športnikov, študentov, nabornikov, oseb za nošenje in posest orožja, letalcev, nudimo pa tudi kurativno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo kot osebni z<strong>dr</strong>avniki aktivnegapacientom. Aktivno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo nudimo približno 31.000 zaposlenim. Naša služba je tudi učna baza za izvajanje praktičnih vaj iz medicine dela za študente Medicinske fakultete in Fakultete za z<strong>dr</strong>avstvene vede. V letu <strong>2009</strong> je v okviru Dispanzerske službe delovala tudi Posebna z<strong>dr</strong>avniška komisija II. stopnje za izbranimpritožb kandidatov oz. voznikov motornih vozil v sestavi treh specialistov medicine dela, prometa in športa imenovanih s strani ministra za z<strong>dr</strong>avje in konziliarnih specialistov. Službo imamo organizirano v petih dispanzerjih: reševanjeDispanzer MDPŠ Ul. talcev -LavričevaTeznoMDPŠ Ruše - Dispanzer za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo študentov2 Program dela službevse naloge iz 20. člena Zakona o varnosti in z<strong>dr</strong>avju pri delu s poudarkom na izvajanju preventivnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov in opravljanju ocen tveganj delovnih mest. Individualno seznanjamo delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu, opravljamo naloge z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje, letno planiramo preventivne preglede študentov. Izvajamo 3 Realizacija delovnega programaporočila glavne medicinske sestre naše OE, smo v dispanzerski službi na preventivno-točkovnem programu opravili 382.615,44 točk. Iz82


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Opravili smo: Z<strong>dr</strong>avstveniz<strong>dr</strong>avstvenih pregledov 2776 usmerjenih obdobni z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov 6432 <strong>dr</strong>ugih usmerjenih pregledov 54 predhodnihpregledov 430 pregledov kandidatov in voznikov ABCDEFGH kategorije 1659 ciljanihvoznikov po odvzemu vozniškega dovoljenja 15športnikov 184študentov 3606sistematskem pregledu 811MORS 515ZPIZ na posebni z<strong>dr</strong>avniški komisiji II. Stopnje za reševanje pritožb kandidatov oz. voznikov motornih vozil 36 pregledov pilotov, ja<strong>dr</strong>alcev, padalcev ter ostalega letalskega osebja 59- I.- II.-Preventivnih pregledov za o<strong>dr</strong>asle je bilo opravljenih 777, kar znaša 99,7% realizacije. Napotenih4 Glavarina Izvajamo kurativno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo za 9321 zavarovancev.po z<strong>dr</strong>avnikih: Rebernik Vele Maja 1090 Drozg Borko Milenka <strong>dr</strong>.med.spec. 842 GlavarinaMiran 320 MamulaJasminka <strong>dr</strong>.med.spec. 1143 Tovarnik Edo <strong>dr</strong>.med.spec. 1107 BecnerJasmina Skočir <strong>dr</strong>.med.spec. 814za nošnjo in posest orožja 20 ekspertiznih mnenj 6 pregledo z<strong>dr</strong>avstvenem stanju skupin na osnovi preventivnih obdobnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov (> 30 zapolenih) 45 okvirnih analiz in ocen tveganja 440 poročilokurativnem programu je bilo opravljenih 38836 obiskov: pregledov: 14657 Pregledov: 23402 na IK: 99 VBoris 846 Količ Marijan 1431 Čuk Boris <strong>dr</strong>.med.spec. 446 PajaRozana <strong>dr</strong>.med.spec. 633 Kulenovič Alem 616 Trbušič83


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Kurativna dejavnost predstavlja približno 1/3 delovnega časa. Z<strong>dr</strong>avstveni 5 Čakalne dobe Preventivne preglede natančno planiramo, upoštevamo želje delodajalcev, zato čakalnih dob ni. Za kurativnoimamo od leta 2008 vpeljan sistem naročanja, tako so pacienti naročeni praviloma na željen termin-dejavnost127 Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje V letu <strong>2009</strong> sta se spec. medicine dela, prometa in športa Miran Becner in Milenka Drozg Borko aktivno29. mednarodnega kongresa medicine v Cape Townu s prispevkom Zaposlitvena rehabilitacija. Oktobra <strong>2009</strong> je Milenka Drozg Borko aktivno sodelovala na posvetu »Z znanjem proti odvisnostim od nedovoljenih <strong>dr</strong>og« s prispevkom Ocena delazmožnosti odvisnikov. Sicer smo strokovna izobraževanja izvajali po programu, pasivno smo se udeleževali seminarjev, predavanj, udeležiladelavnic.Projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe 8in čakalnih dob ni.- 8- 16 Ka<strong>dr</strong>i V Dispanzerski službi bilo v letu <strong>2009</strong> za nedoločen čas zaposlenih:od tega 10 specialistov medicine dela, prometa in športa, 1 z<strong>dr</strong>avnik specialist splošne medicine z opravljenim podiplomskim študijem iz medicine dela in 1 z<strong>dr</strong>avnik specializant iz medicine dela, prometa in športa. diplomiranih medicinskih sester z<strong>dr</strong>avnikov,medicinska sestra spec. srednje medicinske sestre s spec. znanji višja-- 8 SMS, ZT, TZN Zaposleni na fiziologiji so zajeti v poročilu o delu servisnih služb. 3Nekaj ciljev, ki smo si jih zastavili v letu <strong>2009</strong>, smo tudi izpeljali. Tako smo v sodelovanju z Oddelkom za promocijo z<strong>dr</strong>avja organizirali predavanja in seznanili nekatere delovne organizacije s programom svetovanja za z<strong>dr</strong>avje.84


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 9 Sistem vodenja kakovosti Z<strong>dr</strong>avstveniskladu z novim Pravilnikom o ISN <strong>ZD</strong> <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> smo sprejeli tudi nov obrazec in v letu <strong>2009</strong> izvedli 1 strokovni nadzor. Nepravilnosti ob tem nismo beležili. V10 Razno Leto <strong>2009</strong> smo poslovno kljub recesiji uspešno zaključili, ter izpolnili predviden plan. S prenovo našihustrezno opremo smo bistveno izboljšali delovne pogoje in kvaliteto dela, trudimo se delati strokovno in v skladu z doktrino, ustreči željam delodajalca in tako omiliti posledice recesije. Upamo in želimo, da v letu 2010 ne bo sprememb. ambulant85


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTASlužba za skupne potrebeMaja REBERNIK-VELE,<strong>dr</strong>. med. spec.86


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>87


- fiziologija- psihologija- ergooftalmologija- ambulanteZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>-Fiziologija, psihologija in ergootalmologija bi naj predvsem izvajale preventivno dejavnost, vendar se izvaja UZkurativna. Na fiziologiji je kurativnih preiskav približno le 5%, na psihologiji 15%, na ergooftalmologiji pa vsaj 50%.Ambulante ORL izvajajo izključno kurativno dejavnost, UZ ambulante predvsem kurativno in kakšnih 5% preventivne dejavnosti. Odstotek porabljenega časa za aktivno in pasivno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo je premo sorazmeren odstotkom količine teh dejavnosti v posameznih službah- kot so navedeni zgoraj. tudi 2 Ka<strong>dr</strong>i Fiziologija dela: 1 z<strong>dr</strong>avnik spec. MDPŠ, 4 dipl. med. sestre, 2 višji med. sestri2 dipl. psihologa, 1 klinični psiholog Ergooftalmologija: z<strong>dr</strong>avnika okulista, 1 dipl. med. sestra, 1 višja med. sestra, 2 administratorki ORL ambulantae: 2 z<strong>dr</strong>avnia ORL, dipl. med. sestra, 1 srednja med. UZ ambulante: 5 z<strong>dr</strong>avnikov spec. RTG, 1 administrator Psihologija: 3 Prostori Fiziologija dela: urejeni prostori v II. nad. <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>, Ul. Talcev 9, ki jih sestavlja 6 manjših prostorov z ADGin čakalnico Psihologija: 3 psihologi delajo vsak v svoji ordinaciji v II. nad. <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>, UL. Talcev 9, občasno pa hodjo delati tudi v testirnico psihologije v Dispanzer za študente, Ob parku 5. Ergooftalmologija: en tim (z<strong>dr</strong>avnik, dipl. med. administrator) delajo v v pritličju <strong>ZD</strong> komoroul. Talcev 9, <strong>dr</strong>ugi tim (z<strong>dr</strong>avnik, viš. med.sestra, ) pa v primernih prostorih <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>, Vošnjakova ul. 2-4, III. nad. ORL se v popoldanskem času v prostorih fiziologije. UZ ambulante: dejavnost se izvaja v urejenih prostorih <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> v pritličju, Ul. Talcev 5 . <strong>Maribor</strong>,1 Naziv enoteza skupne potrebe deluje v okviru OE MDPŠ, <strong>ZD</strong> <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Sedež službe:Ul. Talcev 9, MB Pod to službo spada: dela SlužbaORLambulante4 Aparature Fiziologija dela: EKG, spirometer, R 22, Roda test, Niktomat, aparat za perimetrijo, kolo in tekoča preproga za ergometrijo, aparat za določanje laktatov, bitermalni aparat za testiranje vestibularnega aparata, audiometer88tiho komoro za testiranje sluha, aparat za analizo telesne mase s


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Ergooftalmologija:aparat za bližinski vid, oftalmometer, perimeter, perivist, oftalmoskop, anomaloskop, Z<strong>dr</strong>avstvenišpranjska svetilka, Vetex-steklomerilec, projektor, omarica s preiskusnimi stekli, ortometer R12 Psihologija: CRD za testiranje psihomotoričnih sposobnosti UZ ambulante: UZ aparat ORL ambulanta: aspirator niktometer,5 Obseg in vsebina dela Fiziologija dela: opravlja preiskave ( vida, sluha, ravnotežja, srčne in pljučne funkcije, testiranje vz<strong>dr</strong>žjivosti inBMI indeksa) pretežno za preventivno dejavnost za potrebe dispanzerja MDPŠ in za nekatere zasebnike, ki imajo z nami pogodbo. Nekaj preiskav se opravi za kurativne namene za z<strong>dr</strong>avnike, ki delajo kurativo v okviru disp. MDPŠ, to je predvsem EKG, nekaj sirometrije in ADG, ADG pa se opravlja tudi za potrebe ORL. treniranosti,testiranje in diagnostika psihičnih sposobnosti študentov ter ostalih delavcev za psihično bolj zahtevna dela , npr. v prometu, na višini, za posest in nošnjo orožja, viličaristov, za nočno delo, za delo z Psihologija:s posebnimi potrebami . Klinični psiholog se ukvarjata tudi s kurativno dejavnostjo in z ekspertizno oceno za IK. Ergooftalmologija: v preventivni dejavnosti se opravljajo pregledi predvsem za delavce, delajo na VT, za kandidate in delavce v prometu, za delavce, kjer so posebne zahteve za natančen in globinski vid. Kurativna ljudmise izvaja za vse ostale zavarovance na napotnico, zraven tega pa se izvaja še delo v zvezi z refrakcijskim motnjami (predpis očal) pri optikih, s katerimi ima <strong>ZD</strong> MB pogodbo. UZ ambulante: izvajajo se predvsem UZ preiskave abdomna na napotnico in nekaj samoplačniških- v kurativne namene, zelo malo pa opravlja UZ abdomna v preventivne namene, kjer je plačnik delovna dejavnostorganizacija.ambulante: delajo izključno kurativo na napotnice.6 Opravljeno delo in storitve v letu <strong>2009</strong> ORLstoritve posameznih služb: FIZIOLOGIJA DELA: skupno število storitev: 22.430 - število točk 96.885,55 Opravljene89


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Posamezne storitve: Število storitev Število točk Z<strong>dr</strong>avstveni474 2.133,00 EKG 6282 13.569,12 spirometrija 6116 29.968,40 perimetrija22-VMV 1246 4.485,60 niktometrija 707 3.185,00 R22 5699 26.995,50 ADG 991 9.414,50 cikloergometrija 104 2.329,60 Rfrekvenčni vestibulogram 277 4.312,89 analiza telesne mase 3 6,48 ERGOOFTALMOLOGIJA: I 2764 bitermalni 39.454,91:II 2188 49% pregledov 22.297,86 86%4285 102% 61.366,00 UZ AMBULANTE: 3894 100% pregledov 63.421,95 PSIHOLOGIJA:AMBULANTA: 671 69% pregledov 5.511,57 ORL I 7 Izobraževanjesestre, psihologi z<strong>dr</strong>avniki so se izobraževali pasivno in aktivno na raznih predavanjih, seminarjih, simpozijih (po vsebini kurativne in preventivne dejavnosti), ki so bili planirani (ali pa tudi ne) za leto <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avniki so se izobraževali pretežno s pomočjo sponzorjev, sestre psihologi pa pretežno iz sredstev za izobraževanje <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>, ki pa so vedno prenizka. Izobraževali bi se še več, če bi bilo voljo Medicinskesredstev. Aktivno se je raznih izobraževanj udeleževal Zoran Zeljič, spec. klinične psihologije (seznam v prilogi). več Predlogi in zaključki 8Služba za skupne potrebe je v celoti delala odlično. Vse teklo po planu, brez pritožb zavarovancev in brez pritožb s strani delavcev, ki to službo koristijo. Normativ je bil v glavnem povsod presežen, le v ambulantah ORL in na ERGOOFTALMOLOGIJI ne. Na ORL je bil plan dosežen le 69%, ker primanjkuje z<strong>dr</strong>avnikov, na ERGOOFTALMOLOGIJI pa 86%v I. in 49% v II. ambulanti, nekaj zaradi recsije, nekaj zaradi pomanjkanja90V bodoče se bomo trudili, da tudi plan na ORL in ERGOOFTALMOLOGIJI v letu 2010 izpeljemo 100%. z<strong>dr</strong>avnikov.


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Trudili se bomo, da bo služba za skupne potrebe delala tudi v letošnjem letu tako dobro kot lani. Če se bo Z<strong>dr</strong>avstvenida na določenih po<strong>dr</strong>očjih delavci presežnega dela ne bodo mogli opraviti, bomo zaposlili nove ka<strong>dr</strong>e. izkazalo,91


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOGorazd SAJKO, <strong>dr</strong>. dent. med.predstojnik OE92


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>93


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Uvod Z<strong>dr</strong>avstvenienota zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> izvaja primarno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo – preventivno, kurativno z<strong>dr</strong>avstveno-vzgojno dejavnost. Mladinsko zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo je ohranilo obliko dispanzerskega načina. OrganizacijskaVodstvo organizacijske enote Organizacijska enota zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo Svetozarevska <strong>Maribor</strong> Predstojnik: Gorazd Sajko, <strong>dr</strong>. dent. med.56621, gorazd.sajko@zd-mb.si Glavna medicinska sestra OE: Helena Rokavec,dipl.m.s. Tel: 56623, helena.rokavec@zd-mb.si Tajništvo: Antonija Meznarič Tel.:02/2356620, e-pošta: antonija.meznaric@zd-mb.si Tel.:02/2356698-Fax:Specialistična- Splošna- Specialistična- Dispanzerska- Zobotehnični- RTG- Recepcija – sprejem pacientov za specialistično zoboz<strong>dr</strong>avstveno dejavnost o<strong>dr</strong>aslih, splošno zoboz<strong>dr</strong>avstveno dejavnost in rentgen.Program v letu <strong>2009</strong> 2odločitve v OE oblikuje Strokovni kolegij OE, ki ga sestavljajo predstojnik, glavna medicinska sestra OE, vodje služb in glavne medicinske sestre posameznih služb. Sestanki kolegija so vsak teden, vodi zapisnik, kateri se posreduje direktorju zavoda. Strokovne Organizacijska razdelitevSpecialistična zoboz<strong>dr</strong>avstvena oz<strong>dr</strong>avstvena služba za o<strong>dr</strong>asle: specialistična dejavnost za oralno kirurgijo, ustne inbolezni ter parodontologijo.Splošna zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za o<strong>dr</strong>asle: splošna zoboz<strong>dr</strong>avstvena dejavnost za o<strong>dr</strong>asle. zobneSpecialistična zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za otroke in mladino: dejavnost čeljustne in zobne ortopedije,ter dejavnost za zoboz<strong>dr</strong>avstveno preventivo in vzgojo.Dispanzerska zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba otroke in mladino. pedontologijeZobotehnični laboratorij.RTG kabinet.V letu <strong>2009</strong> smo z delom in realizacijo programa dosegli zastavljeni cilj. Če gledamo OE kot celoto je bilo opravljenih 2.501.920 točk to je 104%. Samoplačniških dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 231.275, tujih plačniških točk 63.319 in 7.960 RTG točk. Skupno število obiskov v ambulantah je bilo 118.501.94


- Splošna- Dispanzerska- Specialistična- Specialistična- Dežurnadežurno zoboz<strong>dr</strong>avstveno službo je bilo opravljeno 10.388,06 točke oz. 372 ur. Za 3 Ka<strong>dr</strong>i Prikaz primerjalnega stanja ka<strong>dr</strong>ov za leto 2008 / 200731.12.<strong>2009</strong> STANJE 31.12.2008 RAZLIKA 181 178 3 STANJEspremembe v letu <strong>2009</strong> Vstopi Izstopi Gregor Blažičć, zoboz<strong>dr</strong>avnik, 1.1.<strong>2009</strong> Damjan Sitar, zobotehnik, 1.2.<strong>2009</strong> Ka<strong>dr</strong>ovskeBožnik, – specializant, 1.1.<strong>2009</strong> Saška Turk, 19.2.<strong>2009</strong> Tina Frank, zoboz<strong>dr</strong>avnik pripravnik, 12.1.<strong>2009</strong>, Daniela Kramberger, <strong>dr</strong>.dent.med., 31.3.209 Petra Pergar Barč, <strong>dr</strong>.dent.med.1.6.<strong>2009</strong> Saša Kosi, 30.4.<strong>2009</strong> VesnaPavešič, <strong>dr</strong>.dent.med., 15.8.<strong>2009</strong> Dejan Kristan, <strong>dr</strong>.dent.med., 31.7.<strong>2009</strong> Romana Mance Kristan, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec.,23.9.<strong>2009</strong> Vefik Čelik, v.dt., 1.8.<strong>2009</strong> Mine Tile, <strong>dr</strong>.dent.med. – pripravnik,12.10.<strong>2009</strong> Davorin Geč, 1.8.<strong>2009</strong> NatašaUrška Roter, <strong>dr</strong>.dent.med.-,pripravnik, 19.10.<strong>2009</strong>dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Prikaz realizacije po službah: Z<strong>dr</strong>avstveni Splošna zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za o<strong>dr</strong>asle je opravila za ZZZS 1.159.015 točk je 104%. Samoplačniških dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 183.517, tujih plačniških točk 59.726 in RTG točk 7.960. Vseh obiskov v ambulantah je bilo 41.271.Dispanzerska zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za otroke in mladino opravila za ZZZS 713.319 točk to je 106%.dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 10.935. Vseh obiskov v ambulantah je bilo 46.063.Specialistična zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za otroke in mladino: ortodontija je opravila za ZZZS 237.867 Samoplačniškihto je 100,1%, Samoplačniških dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 33.655, tujih plačniških točk 3.593. Vseh obiskov v ortodontskih ambulantah je bilo 10.305. Pedontologija opravila za ZZZS 87.911 točk je 100%. Samoplačniških dopolnilnih nadstandardnih točk bilo opravljenih 211. Vseh obiskov v ortodontskih ambulantah je bilo 6.089. točk Specialistična zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za o<strong>dr</strong>asle: ustne in zobne bolezni 91.925 točk to 101%.dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 1.151. Vseh obiskov v ambulantah je bil 3.573. Oralna kirurgija je opravila za ZZZS 211.883 točk to 100,1%. Samoplačniških dopolnilnih nadstandardnih točk je bilo opravljenih 1.806. Vseh obiskov bilo 11.200.Dežurna zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba SamoplačniškihTomaž Lipoglavšek, <strong>dr</strong>.dent.med.-specializant, Jasna Peteršič,operacijska medicinska sestra, 31.12.<strong>2009</strong>951.12.<strong>2009</strong> Denis Hasanagić, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec., 31.12.<strong>2009</strong>


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>4 Strokovno izpopolnjevanje Z<strong>dr</strong>avstvenisredstva so sklepu sestanka zoboz<strong>dr</strong>avnikov razdeljena po službah in na uslužbenca. Zoboz<strong>dr</strong>avniku prišteta vsota, ki je posebej dodeljena v Po<strong>dr</strong>očnem dogovoru. Porabo sproti spremljamo in evidentiramo na vsakega posameznika stroške izpopolnjevanja. Kljub temu , da nam Z<strong>dr</strong>avniška zbornica Slovenije ne posreduje podatke o številu zbranih točk za podaljšanje licence (varovanje podatkov) bilo Finančnada bi kdo izgubil licenco. Po<strong>dr</strong>obnejši pregled je v priloženem poročilu vsake službe. primera, 5 Investicijska vlaganja in obnova osnovnih sredstev Opravljena so bila redna letna servisiranja, pregledi medicinskih aparatur in zobnih enot.6 Zastavljeni cilji Nadaljevanje posodobitve zastarele zoboz<strong>dr</strong>avniške opreme. Spremljanje zoboz<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti pomestih, individualno in ažurno spremljanje realiziranega programa v sodelovanju s službo za načrtovanje in ekonomske analize. Spremljanje strokovnega izpopolnjevanja z<strong>dr</strong>avstvenih delavcev. Namestitev zbiralcev odpadnih vod in amalgama v zahtevanem odstotku v vse zobne enote ( po odločbi stroškovnih- obravnavanje- obravnava- obravnava- presoja- preverjanje- 127Ministrstva za okolje in Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje v skladu s predpisi EU.7 Komisija za interni nadzor Stalna komisija za interni strokovni nadzor, ki deluje okviru OE ZV je tričlanska. Naloge te komisije so:dokumentacije v primerih odškodninskih zahtevkov, in rešitev ugovorov zavarovancev zoper izvedene zoboz<strong>dr</strong>avstvene posege, zoper ravnanja zoboz<strong>dr</strong>avstvenedelavcev, zoper čakalne dobe itd… zahtevkov v zvezi z reklamacijami protetičnih izdelkov, z<strong>dr</strong>avstvenih96z vlito kovinsko bazo po načrtu protetične priprave. proteze)predlogov za izdelavo nadstandardnih storitev in samoplačniških protetičnih storitev.pre<strong>dr</strong>ačunov za zobotehnične storitve.januarja do decembra <strong>2009</strong> je bilo na komisiji ISN obravnavanih 134 pacientov. Od tega: krat, naprava parcialne proteze (zg. in sp. parcialne proteze, ter zg. in sp. zahtevnejše parcialne


- Prikaz- Januar,- April,- Maj,- November,dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> reklamaciji , evidentirajo z zapisnikom o opravljeni reklamaciji. Z<strong>dr</strong>avstvenipo mesecih: obravnavani sta bili 2 reklamaciji. Pri enem pacientu je bilo potrebno preučiti možnosti devitalizacije zoba in izdelavo FP pod obstoječo zapono parcialne proteze z vlito bazo. Pri <strong>dr</strong>ugem pacientu bila potrebna podložitev proteze. reklamacijje bila ena reklamacija in sicer se odobri ponovna izdelava poškodovane konstrukcije. obravnavanaizdelava se cementira skupaj z zg. parc. protezo. obravnavani sta bili dve reklamaciji. Pacientka ni bila zadovoljna s protetičnim izdelkom (prevleke se niso dovolj usedle zobe).Pri <strong>dr</strong>ugem pacientu se odobri reparatura zg. proteze z izdelavo nove vlite zapone. Nova-konstrukcije December, obravnavana je bila ena reklamacija. Sname se konstrukcija od 21 do 25 in se obnovi. Opažamo upad reklamacij.8 Notranja revizija V tem letu je notranji revizor g. Črtomir Rutar, univ.dipl.ekon. opravil revizijo delovanja zobotehničnegain RTG kabineta. Pri reviziji je bilo ugotovljeno pomembnejše tveganje, ki se nanaša na nezanesljive postopke v zvezi z vnosom in fakturiranjem zobotehničnih storitev izdelkov. Določene nepravilnosti so bile ugotovljene pri nekaterih zobotehnikih pri evidentiranju porabe kovine v knjigo. laboratorija9 Poročila posameznih služb V nadaljnjem besedilu so poročila posameznih služb OE ZV leta <strong>2009</strong>.- 797


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSpecialistična služba za oralno kirurgijo, ustne in zobne bolezni ter parodontologijoObrad JOSIPOVIČ, <strong>dr</strong>. dent. med., spec. za oralno krg. mag.98


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>99


- Ambulantno- Operacijski- Vsajanje- Zoboz<strong>dr</strong>avstvena- Ambulantno- Kirurško- Z<strong>dr</strong>avstvenaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>kirurgijo z<strong>dr</strong>avljenje in posegi pri akutno in kronično vnetih stanjih v ustni votlini, pri nedokončanih in2 Program dela službe Dejavnost Specialisti Medicinske sestre Anest. Zobotehniki Inž. radio-Letni program – točke Ustne in zobne bolezni ter logije 2 3 0,2 0,1 91.130Oralna kirurgija 2,82 5,64 0,93 0,28 0,14 169.158 parodontologija1 Predstavitev dejavnosti Specialistična služba za oralno kirurgijo in specialistična služba ustne, zobne bolezni in parodontologijo staOrganizacijske enote zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Naše ambulante se nahajajo v prizidani novi stavbi v Svetozarevski ulici 21.Specialistična dejavnost za ustno kirurgijo delizdiranjih zob, pri oteženem izraščanju mo<strong>dr</strong>ostnih zob, oskrbi pri poškodbi zob, mehih delov ustne votline čeljustnih kosti. posegi: izklesavanje zobnih korenin in kostno vraščenih zob, kirurško z<strong>dr</strong>avljenje obolelih zobnih korenin, odstranitev cist in manjših tumorjev, bolezensko spremenjenega tkiva dlesni in kostnega zahtevnejšihtkiva, operativno odstranjevanje vnetnih žarišč, sodelovanje z UKC <strong>Maribor</strong>, oskrba bolnikov oddelkov kardiologije, nefrologije in ORL. čeljustnih vsadkov in kostnih nadomestkov, sodelovanje s specialisti protetiki pri rehabilitaciji s obzobnegavsadki. oskrba otrok in o<strong>dr</strong>aslih oseb s posebnimi potrebami v splošni anesteziji s čeljustnimioddelka splošne anestezije in reanimacije iz UKC <strong>Maribor</strong>.Specialistična dejavnost za zobne, ustne bolezni in parodontologijo z<strong>dr</strong>avljenje zobnih, ustnih in parodontalnih bolezni, ugotavljanje vnetnih žarišč v sodelovanju sodelovanjemspecialisti za srčno kirurgijo, okulisti, nefrologi, dermatologi, revmatologi, ugotavljanje alergičnih sprememb in obolenj sluznice ust in jezika. z<strong>dr</strong>avljenje obzobnega tkiva in zob, vsajanje čeljustnih vsadkov in kostnih nadomestkov. svzgoja dejavnosti pri bolnikih s parodontalno boleznijo in profesionalna nega ust.S 1.1.<strong>2009</strong> 3,50 5,64 0,93 0,28 0,14 Ponderiran program za <strong>2009</strong> 209.647100v 0,42 0,42 Delo


3 Realizacija programaanestezijiUstne, zobne bolezni in parodontologija Oralna kirurgija 101% DEJAVNOSTdom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniDOSEGANJA ODSTOTEKv splošni anesteziji število točkpedontološke ambulante 1163,14 Splošna ambulanta za o<strong>dr</strong>asle 1750,22 deloambulante za oralno kirurgijo 1426,84 Skupaj je bilo opravljenih 4340,20 točk in oskrbljenih 28 varovancev. Posegi so se opravili pri osebah s posebnimi potrebami v sodelovanju z oddelkom za splošno anestezijo in SpecialističneSplošne bolnišnice <strong>Maribor</strong>. reanimacijoČakalna doba Oralna kirurgija – ambulantni posegi nenujni 3 mesece, število vpisanih 4312 , operacije 9 mesecev, število vpisanih čakajočih 568. Parodontologija - ambulantni posegi nenujni do 3 tedne, čakajočih ni. Operacije 3 mesece , število vpisanih čakajočih ni ( vsi pacienti so sproti naročeni) čakajočihKa<strong>dr</strong>i Zobne in ustne bolezni ter parodontologija 5Prim. mag. Marjan Zlatko Frangež, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec. Martina Henčič, ZT 1.101Romana Mance-Kristan,<strong>dr</strong>.dent.med.spec.(od 23.9.<strong>2009</strong> ) Tatjana Maksimovič, viš.med.ses. Oralna Kirurgija 2.Denis Hasanagič, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec. Jasna Peteršič, ZT 1.


Anžel, ZT 2. Obrad Josipović, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec. Metka Cveček, Vera Volmajer, ZT MilenaPrimož Jager, <strong>dr</strong>.dent.med.,spec. Jernej Kegl,ZT Milena Božič,ZT 3.Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Absentizem (dni) Zoboz<strong>dr</strong>avnik specialist Medicinska sestra 6z<strong>dr</strong>avstveni tehnik Redni, izredni dopust 167 3 izr.dop. 232 6 izr.dop. oz.izpopolnjevanje 4 5 2 služb.pot. Bolniški stalež, porodniški dopust 5 21 11 očet. .dopust StrokovnoStrokovno izpopolnjevanjeDatum Mesto Vrsta Pasivna udeležba 7Portorož Iz prakse za prakso 1 29.9.-3.10.<strong>2009</strong> Monaco Europen association for osseointegration 2 5.6.-6.6.<strong>2009</strong>Olimje 3.mednarodno srečanje zoboz<strong>dr</strong>avnikov 3 23.10.-24.10.<strong>2009</strong>28.11.<strong>2009</strong> Brdo pri Kranju Čelešnikovi dnevi 3102


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>103


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSplošna zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za o<strong>dr</strong>asleJelka MATUŠAN, <strong>dr</strong>. dent. med.104


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>105


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Uvod Z<strong>dr</strong>avstvenislužba za o<strong>dr</strong>asle je del Organizacijske enote zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Sedež službe zoboz<strong>dr</strong>avstva za o<strong>dr</strong>asle je Svetozarevska 21. Dejavnost službe je zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo o<strong>dr</strong>aslega prebivalstva na območju vseh mariborskih občin . Zoboz<strong>dr</strong>avstvena2 Program službe za leto <strong>2009</strong> Prodan program službe za zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo o<strong>dr</strong>aslih je: 1. Zoboz<strong>dr</strong>avniki 23,46Medicinske sestre 23,46 3. Zobotehniki 23.46 4. Ing. radiologije 1,17 Skupni letni program službe za o<strong>dr</strong>asle je 1.117.051 točk. 2.fakturirano število točk za o<strong>dr</strong>asle je 1.161.967,81 točk. Indeks je 104,02 %. Skupnoletni program ordinacij je 803.047,96 točk. Skupno fakturirano število ordinacijskih točk je 820.618,0 točk. Indeks je 102,19%. Za dežurno službo bilo opravljeno 10.388,06 točke oz. 372 ur. Skupnije bil opravljen. Program 3. Ka<strong>dr</strong>iTERAPEVTI MEDICINSKA SESTRA OZ. <strong>ZD</strong>RAVSTVENI TEHNIK LOKACIJA ZaposleniBarbara, <strong>dr</strong>.dent.med. Meglič Carmen Marjeta TAM, od 19.1.<strong>2009</strong> ZA Pobrežje Šitum Rečnik Urška, <strong>dr</strong>.dent.med. Kure Karmen LesničarJustina,<strong>dr</strong>.dent.med. ZT Knehtl Ida ZA Studenci ZavršnikBenko Mihaela,<strong>dr</strong>.dent.medZT Skaza Bernardis ZA TAMKogelnik Sušel Franja, Štiftar Marjetka Lovrenc na Pohorju Šaloven Ratajc Darinka, <strong>dr</strong>.dent.med. Koser Irena Hoče Blažič (Strah) Tadeja,<strong>dr</strong>.dent.med ZT Šalamun Tatjana ZA Svetozarevska 21- do 1.12.<strong>2009</strong>106Saša,<strong>dr</strong>. dent.med ZT Svoljšak Biserka ZA Ruše KogejČelik Vefik, v.dent. ZT Zupanič Cvetka ZA Ruše- do 1.8.<strong>2009</strong>


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> TERAPEVTI MEDICINSKA SESTRA Z<strong>dr</strong>avstveni<strong>ZD</strong>RAVSTVENI TEHNIK LOKACIJA Čegovnik Jože, v.dentVodnik Slavka Selnica Letnik Breda,<strong>dr</strong>.dent.med. Ternjak Magda OZ.Gorazd, <strong>dr</strong>.dent.med., Predstojnik OE Zoboz<strong>dr</strong>avstvo ZT Jarc Damjana ZA Svetozarevska 21 SajkoNada,<strong>dr</strong>.dent.med. Bezenšek Zdenka Blažič Gregor, <strong>dr</strong>.dent.medBobek Petra 21- od 1.1.<strong>2009</strong> PeršuhVera,<strong>dr</strong>.dent.med. Virtnik Nives Pavešič Nataša, Pučko Tatjana 21- od15.8.<strong>2009</strong> ViharBenjamin, Barton Štefka Marušič Matjaž,<strong>dr</strong>.dent.med. ZT Potočnik Marija ZA Svetozarevska 21 ŠtrokNermin, Štefok Vanja Kristan Dejan,<strong>dr</strong>.dent.med. Pučko Tatjana 21- do31.7.<strong>2009</strong> Suljič(Prelog) Jelka,<strong>dr</strong>.dent.med. Eder Marjana Koprivnikar Peter,<strong>dr</strong>.dent.med. Sagadin Vlasta Svetozarevska MatušanTatjana,<strong>dr</strong>.dent.med.Perko Nada Lah Miran, v.dent. ZT Vujinič Štefka ZA Nova vas Knechtl(Šuštar) Mojca, <strong>dr</strong>.dent.med. ZT Zupanič Cvetka Ruše-od 27.5.<strong>2009</strong> Rajšp Gorazd,<strong>dr</strong>.dent.med. ZT Tomažič Marija ZA Svetozarevska 21 Škorič 4 Oprema v ordinacijah Lokacija Število ordinacij IzdelovalecSvetozarevska 21Tezno ( TAM ) ZA Nova vas2 KaVo 15HočeStudenciRušeSelnica ZA107ElektraKaVo 1


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Lovrenc na PohorjuZ<strong>dr</strong>avstveniPobrežje 1 KaVo SKUPAJ 25 ZA 5 Število odsotnosti z dela v letu u <strong>2009</strong>odsotnosti št. dni boleznina 215 strokovno izpopolnjevanje 62 vrstaletni dopust 834 izredni dopust 76 Število delovnih dni v letu <strong>2009</strong> je bilo 254, nadur je bilo 0.6 Število vpisanih pacientov Podatki so objavljeni na spletni strani ZZZS in se ažurirajo 3-krat letno.7 Strokovno izpopolnjevanje datum mesto vrsta pasivna udeležba - udeleženijanuar Rogla Implantati v praksi 2 16.-17.februar XV. dan celjskega zoboz<strong>dr</strong>avstva 3Celje Enostavna fiksna protetika 14. marec Ljubljana Drznite si vedeti 1 27. 4. april Bled Simpozij zobnih bolezni in endodontije 7 8. 9. maj <strong>Maribor</strong> Kakovostna zoboz<strong>dr</strong>avstvena nega od preventive do kurative 3. 6. Portorož Iz prakse za prakso 10 29. maj Ljubljana Strokovni posvet na stom. kliniki 3. – 7. junij Stockholm Kongres parodontologov 1 5.8. – 9. junij Radovljica Seminar za sindikalne zaupnike 118. – 22. oktober Schaan Kriteriji pri cementiranju brezkovinske108julij Strokovni posvet na kliniki 18. september Ljubljana Prodentov dan odprtih vrat 9. – 10. oktober Bled 18. strokovni simpozij 3 9.1 keramike


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> datum mesto vrsta pasivna udeležba - udeleženi Z<strong>dr</strong>avstveni– 24. oktober Podčetrtek 3. mednarodno strokovno srečanje zoboz<strong>dr</strong>avnikov 3 5. – 7. november Rogaška Strokovna doktrina stom. klinike 8 23.– 12. december Zagreb Stomatološka protetika 1 11.se udeležujejo tudi strokovnih večerov, ki jih organizira <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> ter predavanj, ki jih organizira Z<strong>dr</strong>avniško <strong>dr</strong>uštvo <strong>Maribor</strong> Terapevti109


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOSpecialistična zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za otroke e in mladinoDarinka BOROVŠAK BELA, <strong>dr</strong>. dent. med., spec. pedontolog110


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>111


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Uvod Z<strong>dr</strong>avstvenislužba za otroke in mladino z<strong>dr</strong>užuje tri dejavnosti, in sicer specialistično ortodontsko dejavnost, Specialistična- vrhunsko- aktivna- integrirano- izboljšanje- interdisciplinarno- sodelovanje- sodelovanje- izvajanjedela je bil zastavljen podlagi splošnega dogovora z ZZZS, zastavljen in spremljan s strani službe za načrtovanje in ekonomske analize. Spremembe, ki so se zgodile med pogodbenim letom, so bile sproti upoštevane in rešene z usklajevanjem in koordinacijo, kar je privedlo do uspešne realizacije programa, dogovorjenega z ZZZS, v vseh dejavnostih. Programposodabljanja po planu iz preteklih let so žal izpadla. V mesecu decembru smo prešli na on line program evidentiranja in obračunavanja storitev. Načrtovana 3 Vodenje službepo<strong>dr</strong>očju vodenja službe ni prišlo do sprememb. Na 4 Specialistična ortodontska dejavnost Specialistična ortodontska dejavnost pokriva napotene paciente izbranih zoboz<strong>dr</strong>avnikov na ortodontskospecialistično pedontološko dejavnost in dejavnost za zoboz<strong>dr</strong>avstveno preventivo in vzgojo. Vsa po<strong>dr</strong>očjaso namenjena otrokom in njihovim staršem ali skrbnikom od rojstva do dopolnjenega devetnajstega leta starosti, tako preventivnem kot na kurativnem po<strong>dr</strong>očju. delovanja Cilji in program dela in strokovno izvajanje vseh storitev promocija zobnega z<strong>dr</strong>avjaizvajanje in povezovanje na po<strong>dr</strong>očju zoboz<strong>dr</strong>avstvene preventivezobnega z<strong>dr</strong>avja populacije,predvsem zmanjšanje zgodnjega pojava steklenične gnilobepovezovanje na po<strong>dr</strong>očju delovanjav Šoli za bodoče staršepri promociji dojenja in aktivnostih v okviru DPZUotrokom prijazne stomatologijez<strong>dr</strong>avljenje, seveda po predhodnem točkovnem ovrednotenju anomalije, kot to zahteva plačnik. Pacienti so napoteni po dogovoru o delitvi obsega dela z vsemi tremi koncesionarji na tem območju. Terapija inzobnih in čeljustnih nepravilnosti se izvaja visoko strokovno in kvalitetno, po modernih smernicah v tej stroki. Veliko obravnav v tehniki fiksne ortodontije, ki po vseh kriterijih pomeni hitrejši učinek in dosežen uspeh,saj izključuje nesodelovanje pacienta. Vse tri specialistke izvajajo tudi samoplačniško z<strong>dr</strong>avljenje. Na112te specialistične dejavnosti izvajamo tudi kompleten program specializacije, torej je naša ustanova po<strong>dr</strong>očju


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> izenačena s Stomatološko kliniko v Ljubljani. Trenutno opravlja specializacijo Daniela Kramberger, Z<strong>dr</strong>avstveniza po<strong>dr</strong>očje Gornje Radgone. Za glavno in neposredno mentorico je Z<strong>dr</strong>avniška zbornica <strong>dr</strong>.dent.med,- mag.- Jasmina- Mojcavelikih potreb po tovrstnem z<strong>dr</strong>avljenju in zmanjšanje čakalnih dob, je z ZZZS dogovorjenih 3,8 programa, ga specialistke ortodontke tudi opravijo. V letu <strong>2009</strong> je bilo v ordinacijah opravljeno 185.897 točk, porabljeno je bilo za 18.380 evrov posebej zaračunljivega materiala. V obravnavi bilo 1478 otrok, na seznamu čakajočih pa je bilo 1423 otrok. Zaradidecembru <strong>2009</strong> se za evidentiranje in obračunavanje storitev uporablja on line računalniški program. V- Saša- Radmila- Svetlana-Strokovno so odgovorni svojim terapevtom, organizacijsko pa glavnemu zobotehniku OE Zoboz<strong>dr</strong>avstveno BernardaOpravljajo skupaj s terapevti tudi nadstandardne in samoplačniške storitve in del programa po pogodbi za Z<strong>dr</strong>avstveni dom Lenart. Čeprav je število zobotehnikov manjše kot zahteva standardizirana ekipaizvajanje dejavnosti, težko opravijo svoj normativ, saj se zaradi spremenjene strokovne doktrine z<strong>dr</strong>avljenja veliko dela pri fiksni tehniki opravi v ordinaciji. V letu <strong>2009</strong> so opravili 52.393 točk ZZZS . Po pogodbi bilo varstvo.Z<strong>dr</strong>avstveni dom Lenart opravljenih 7,061 točk. V ortodontski dejavnosti je bilo skupno opravljenih 238.290 točk, oziroma 100,6% realiziran program. zaimenovala mag. Anito Fekonja, <strong>dr</strong>.dent.med.spec.Specialistične ortodontske ambulante se nahajajo v četrti etaži na Partizanski 14/a. Obnova ambulant je že nekaj let v planu ,a realizacije še ni prišlo. Specialistično ortodontsko dejavnost izvajajo tri specialistke s tega po<strong>dr</strong>očja z z<strong>dr</strong>avstvenimi tehniki v timu:Fekonja, <strong>dr</strong>.dent.med. in Mira Kranvogel, zobna asistentka Šijanec–Kebrič, <strong>dr</strong>.dent.med.spec. in Olga Perkovič–Maguša, zobna asistentka Lajh, <strong>dr</strong>.dent.med.spec. in Tatjana Jesenšek, zobna asistentka Anita5 Ortodontski zobotehnični laboratorijzobotehnični laboratorij je vključen v timsko delo ortodontske specialistične dejavnosti, kot servis za potrebe snemne ortodontije. Prostori so v peti etaži na lokaciji Partizanska 14/a. Delo opravljajo štirje posebej izobraženi zobotehniki: Košir OrtodontskiĆirič RokavecBračič6 Specialistična pedontološka dejavnost Ta dejavnost obsega kurativno in preventivno delo z najmlajšimi in njihovimi skrbniki ali starši. Ambulante se113v tretji etaži na lokaciji B objekta na Partizanski 14a. V tej etaži je tudi preventivni kabinet za nahajajo


- Bojan- AlenkaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>-Dvakrat tedensko opravlja ambulantne storitve B. Bilić, <strong>dr</strong>.dent.med.spec. na Osnovni šoli G. Šilh za otroke, ki Darinkaizobražujejo po posebnem programu. V letu <strong>2009</strong> je bilo opravljenih 3421 preventivnih pregledov otrok s svetovanjem staršem, predvsem z namenom, da se zmanjša zgodnje obolevanje otrok po steklenični gnilobi. Interdisciplinarno so bili opravljeni tudi sistematski pregledi tri- in petletnih otrok in epidemiološko obdelani pri tem zbrani podatki. setriletnikih je bila ugotovljena 23% obolevnost po zobni gnilobi, v povprečju je imel vsak triletnik okvarjenih 1,08 mlečnega zoba, ugotovljenih je bilo 47% ortodontskih anomalij, predvsem posledic razvad. Steklenična gniloba je bila ugotovljena pri 15% otrok. Ugotovljen je bil tudi visok odstotek prisotnih razvad, in sicer so bile te prisotne pri 49% pregledanih otrok. Pripetletnikih bila obolevnost za zobno gnilobo mlečnih zob 56%, v povprečju pa je imel vsak otrok 2,7 Primanjkajočih ali popravljenih mlečnih zob. Ortodontskih anomalij bilo ugotovljenih 27%, 12% otrok pa imelo že prisotne stalne zobe v ustih. Vseh evidentiranih obiskov v pedontoloških ambulantah je bilo 8570. Opravljenih je bilo 88.126 točk, kar pomeni 100,5% delovne obveze, dogovorjene z ZZZS. okvarjenih,večletnemu planiranju obnove opreme in prostorov tudi v letu <strong>2009</strong> bilo storjenega nič tem po<strong>dr</strong>očju, še vedno delamo v neuglednih, z zastarelo dotrajano opremo. Tudi v tej dejavnosti je od decembra v uporabi on line računalniški program evidentiranja in obračunavanja storitev. Kljub7 Dejavnost za a zoboz<strong>dr</strong>avstveno preventivo in vzgojo- Rosita- Milojka- Natalija- Marjana- Danijela- Mojcanajmlajše, ki služi tudi za preventivno svetovanje specialistom pedontologom. Del programa po splošnemz ZZZS se opravlja v pavšalu, in sicer preventivni pregledi in svetovanje za starše, obsegu enega tima, program kurative za dva in pol tima pa se vrednoti v točkah. V okviru dogovorjenega v tej dejavnosti izvajamo tudi sanacijo zob v splošni anesteziji za otroke s posebnimi potrebami. Specialistični pedontološki timi so: dogovoru<strong>dr</strong>.dent in Maja Tašner, z<strong>dr</strong>.teh. Forstner, <strong>dr</strong>.dent.med.spec. in Silva Vogrinec, zobna asistentka Borovšak–Bela, <strong>dr</strong>.dent.med.spec. Sonja Ivanušič, zobna asistentka Bilić,navodilih pedontologa na podlagi epidemioloških podatkov in opažanj s terena izvajajo to dejavnost medicinske sestre s posebnimi znanji na tem po<strong>dr</strong>očju. Informirajo, motivirajo, navajajo in učijo ustrezno ustno Po114zobno nego in z<strong>dr</strong>av način življenja in sicer individualno napotitvah zoboz<strong>dr</strong>avnikov in kolektivno na šolah vrtcih <strong>Maribor</strong>a okolice. Delo na terenu poteka dogovoru z vodstvi šol in vrtcev, saj tovrstne vsebine niso del učnega načrta. V tej dejavnosti so zaposlene v glavnem visoko izobražene medicinske sestre, in sicer:dipl. med. sr. – vodja tima Ertl, dipl. med. sr. Horvat, dipl. med. sr. Makovec,Poš, dipl. med. sr.Marič, dipl med.sr.Bratovčak, dipl. med. sr.


- Tinka- Bojana- Zvonkadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Mlakar, dipl. med. sr.( meseca oktobra zaključila porodniški dopust) Z<strong>dr</strong>avstvenis pedagoškimi znanji Debenak, med. sr. s posebnimi znanji na po<strong>dr</strong>očju zoboz<strong>dr</strong>avstvene preventive Medicinske sestre se interdisciplinarno povezujejo z ostalimi dejavnostmi na po<strong>dr</strong>očju vzgoje in nege, z Kuhar,za z<strong>dr</strong>avstveno vzgojo zavoda in sodelujejo na vseh po<strong>dr</strong>očjih promoviranja z<strong>dr</strong>avja. Uspešno je Referatomzaključeno tudi vseslovensko tekmovanje učencev, ki poteka pod okriljem Stomatološke sekcije S<strong>ZD</strong> »Čisti zobje ob z<strong>dr</strong>avi prehrani«. Podeljena so bila priznanja najboljšim in s pomočjo sofinanciranja s strani zavoda in sponzorjev, je bila organizirana zaključna prireditev v dvorani Tabor. Program dela preventivne zoboz<strong>dr</strong>avstvene vzgojne dejavnosti je plačan po pavšalu na osnovi programa dela bilodoločenih storitev iz zelene knjige. V letu <strong>2009</strong> ZZZS na podlagi statističnih podatkov o številu otrok in porabljenih sredstvih za preventivo,zmanjšala sredstva in kader za to dejavnost,kljub argumentiranemu dokazovanju o potrebi in nujnosti te .Tudi posredovanje Z<strong>dr</strong>uženja z<strong>dr</strong>avstvenih zavodov Slovenije in njenih organov je bilo neuspešno. V letu <strong>2009</strong> je bilo opravljenih 769 predavanj, 2945 podukov o prehrani, 25483in4380 obravnav v mali skupini in 58409 uvajanj tehnike čiščenja zob in 33633 kontrol čistosti zob. fluorizacij,8 Strokovno izpopolnjevanje celotne spec. zoboz<strong>dr</strong>avstvene službe za otroke in mladino DATUM MESTO VRSTA PASIVNA UDELEŽBA -16.-18. Rogla Implantati v praksi 30. – 31. januar Damon sistem zaklepnih mehanizmov UDELEŽENImarec Ljubljana Skrb za ustno z<strong>dr</strong>avje – Kdaj se preventiva prične? Se kdaj konča? 3. – 4. april Bled Simpozij zobnih bolezni in endodontije 1<strong>Maribor</strong> Srečanje ITOP 7 17. – 18. april Portorož Društvo ortodontskih tehnikov 2 30. april Boston Kongres ortodontov 10.– 9. maj <strong>Maribor</strong> Kakovostna zoboz<strong>dr</strong>avstvena nega od preventive kurative 10 12. maj Ljubljana 7. kongres ZN Slovenije 8.– 22. maj Portorož Seminar za predsednike sindikalnih enot 1 27. maj <strong>Maribor</strong> Medicinske sestre zagotavljamo kakovost in uvajamo novosti 3 21.– 6. junij Portorož Iz prakse za prakso 1 10. – 14. junij Helsinki 85. evropski ortodontski kongres 3 4.115


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> DATUM MESTO VRSTA PASIVNA UDELEŽBA - Z<strong>dr</strong>avstveni28. -. 29. avgust Ljubljana Funkcionalna diagnostika in rehabilitacija kranio-cervikomandibularnihmotenj UDELEŽENI– 5. september Singapur FDI kongres 1 2.– 4. september Dubrovnik Ortodontski tečaj 2 24. Sodobna tehnologija v praksi odločnosti 3.september Ljubljana Ortodontska obravnava s termoplastičnimi snemnimi opornicami 11 23. – 24. oktober Podčetrtek 3. mednarodno strokovno srečanje zoboz<strong>dr</strong>avnikov 1 26.– 7. november Rogaška Strokovna doktrina stom. klinike 2 5.– 5. december Dunaj IVOS <strong>2009</strong> 2 Naši terapevti se udeležujejo tudi strokovnih večerov, ki jih organizira <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> ter predavanj, ki jih organizira Z<strong>dr</strong>avniško <strong>dr</strong>uštvo <strong>Maribor</strong> 4.116


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>117


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> OVNO <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVODispanzerska zoboz<strong>dr</strong>avstvena služba za otroke in mladinoPavel KOSI, <strong>dr</strong>. dent. med.118


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>119


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Pripadnost Z<strong>dr</strong>avstvenimladinskega zoboz<strong>dr</strong>avstva je organizirana v Dispanzerski zoboz<strong>dr</strong>avstveni službi za otroke in mladino, ki je ena od služb OE Zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo <strong>ZD</strong> <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Dejavnost2 Vsebina delovanja Izvaja splošno zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo otrok in mladine ter rednih študentov na geomedicinskem območjudoma <strong>dr</strong>. A. <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, ki je hkrati območje Upravne enote <strong>Maribor</strong>. Zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo poteka po sodobnih načelih preventive, diagnostike in z<strong>dr</strong>avljenja aktualne stomatološke problematike mladega prebivalstva. V ospredju je sistematično varstvo, ki kljub spremenjeni <strong>dr</strong>užbeni klimi za sedaj še deluje s pretežnim dispanzerskim načinom dela. Mladinsko zoboz<strong>dr</strong>avstvo strokovni sistem, ki se je skozi Z<strong>dr</strong>avstvenegapreizkusil in kot tak daje pozitivne rezultate v smislu ohranitve zobnega z<strong>dr</strong>avja ter v veliki meri prispeva k splošnemu z<strong>dr</strong>avju človeka. desetletja3 Mreža in seznam enot Enote so naslednje: <strong>Maribor</strong>: 14a Ob parku 5 – študentska Ljubljanska 42 Z<strong>dr</strong>avstvena posta Nova vas PartizanskaTabor 1 OŠ Gustav ŠilihLudvik Pliberšek Z<strong>dr</strong>avstvena postaja Tezno Miklavž: Bogdan Tušek OŠOŠ Dušan Flis Ruše: Z<strong>dr</strong>avstvena postaja Hoče:Lovrenc Pohorju: Z<strong>dr</strong>avstvena postaja Potujoča ŠZA: za OŠ Sladki vrh, Šentilj, Zg. Kungota, Jarenina, Jakobski dol in po<strong>dr</strong>užnice120


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Demografski podatki: Z<strong>dr</strong>avstvenileta 1999 za mariborsko po<strong>dr</strong>očje/ starost 0 6- 11.025 7 – 19 let 27.563 redni študenti okoli 15.000 /iznovih aktualnih podatkov, je pa zadnja leta število višje tako pri otrocih in mladini Nipri številu rednih študentov.Izvajalci: Za mlado prebivalstvo tega območja je bilo za leto <strong>2009</strong> priznanih 21,5 ekip kotv standardni sestavi: 1 zoboz<strong>dr</strong>avnik, 1 sestra, 0,1 zobotehnika, 0,05 rtg. tehnika /. / 4 Način dela in sprejemanja varovancevse starši s svojim predšolskim otrokom odločijo za obisk najbližje zobne ambulante za otroke od kraja bivanja. Za učence osnovnih in dijake srednjih šol ter za študente pa je organizirano zoboz<strong>dr</strong>avstveno varstvo v pristojnih šolskih zobnih ambulantah. Tako ima vsaka osnovna in srednja šola na mariborskem območju svojega pristojnega zoboz<strong>dr</strong>avnika. Vsako leto osnovnošolskega šolanja v 1. in 3. Načelnosrednje šole so preventivni zoboz<strong>dr</strong>avniški pregledi, ki jim sledijo posegi preventivne kurativne narave ter po potrebi napotitev v specialistično ortodontsko obravnavo. Dobro zamišljen in utečen način dela pa izničuje pred leti postavljen in nepremišljen institut »osebnega zoboz<strong>dr</strong>avnika tudi otroke in mladino«, ne dovoljuje po zoboz<strong>dr</strong>avniškem pregledu izvedbo potrebnih zobnih posegov pri tistih, katerim pristojni šolski letnikuni tudi izbrani. Ta nedoslednost se o<strong>dr</strong>aža vedno bolj tudi v negativnih epidemioloških podatkih zoboz<strong>dr</strong>avnikz<strong>dr</strong>avja. Del mladinskega zoboz<strong>dr</strong>avstva je tudi zoboz<strong>dr</strong>avstvena prosvetna dejavnost v kabinetu za zoboz<strong>dr</strong>avstveno prosveto iz vzgojo ter po šolah. Na mariborskem območju dela za otroke in mladino sedaj tudi šest koncesionarjev. oralnegaobravnava v nujnih primerih: V nujnih primerih bolečin in poškodb zobovja sprejemajo mlade varovance v vsaki zobni ambulanti za otroke in mladino. V času rednih letnih dopustov in v predprazničnih dnevih pa so na razpolago zoboz<strong>dr</strong>avniki v dveh osrednjih enotah in sicer v Partizanski 14a ter Ljubljanski 42 od ponedeljka do petka dopoldne in popoldne ter Zoboz<strong>dr</strong>avstvenasoboto dopoldne. Med prazniki in ob nedeljah je skupna dežurna služba v Svetozarevski 21. vsako5 Čakalna dobaKlasičnih čakalnih dob za sedaj v mladinskem zoboz<strong>dr</strong>avstvu še ni. Varovanci so v nujnih primerih bolečin in poškodb sprejeti takoj. Po pregledu so v nenujnih primerih sicer obravnavani v času 1 do 3 tedne 2 mesecev. Se pa tudi v mladinskem zoboz<strong>dr</strong>avstvu nakazujejo daljši termini pri obravnavi varovancev, zaradi121posegov, zlasti pri srednješolcih in študentih. Menim, odgovorni ne bi smeli več dopuščati narave


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> zmanjšanja števila priznanih izvajalskih ekip, ker bo to imelo neugodne posledice v doseženem nivoju Z<strong>dr</strong>avstvenimladinskega zoboz<strong>dr</strong>avstva. uspešnosti 6 Realizacija programa do ZZZS in ka<strong>dr</strong>iprogram do ZZZS za leto <strong>2009</strong> smo realizirali v številu 714.803,09 točk, kar je predstavljalo 106,6% letnega planiranega programa. V skupnem številu točk je zajetih tudi 20.224 zobotehničnih in rentgenskih točk Pozitivna realizacija programa s prekoračitvijo vsekakor govori o potrebnosti strokovnega potenciala te službe za potrebe mladega prebivalstva. Skupnibi v preteklem letu izredno veliko število bolezenskih, tudi daljših staležev pri zoboz<strong>dr</strong>avnikih, skupaj 408 ordinacijskih dni. Te izpade smo zelo racionalno deloma pokrivali z dopolnilnim delom , v glavnini z rednim delom preostalih ekip. V preteklem letu se je nadaljeval pri 1 zoboz<strong>dr</strong>avnici porodniški stalež, bilo je še več odsotnosti zaradi poškodb. 0,5 priznane ekipe zaradi odhoda v koncesijo v preteklem letu nismo Izpostavilpokrivali.. Navesti je potrebno še, da je potrebno del skupne točkovne realizacije iz naziva rentgen in fizičnopokrivati z ordinacijskim delom. Preventivna naravnanost naše službe in aktualna patologija le delno potrebujeta omenjeni z<strong>dr</strong>avstveni uslugi, ki pa sta sicer zajeti v sestavi pripadajoče standardne ekipe. Nekaj podatkov iz vsebine realiziranega programa v letu <strong>2009</strong>:Vseh obiskov varovancev je bilo: 48.341 zobotehnikPreventivnih zoboz<strong>dr</strong>avniških pregledov: 13.164Nudenja nujne zoboz<strong>dr</strong>avniške pomoči: 2.647Obravnave novih poškodb zobovja: 73 - Izdanih napotnic za specialistično dejavnost: 768 /za ortodontijo 506, za oralno kirurgijo 262navedenih številk vidno izstopa veliko število obravnavanih varovancev ter porast nujnih primerov zobobola in različnih poškodb zobovja. Preventivni zoboz<strong>dr</strong>avniški pregledi v letu <strong>2009</strong> - nekaj epidemioloških podatkov: Izpri 6-letnih: obolevnost za zobnim kariesom 67,3 %kep 3,16 /karies, ekstrakcija, plomba/ kep- za mlečne zobe število KEP zob/osebo: 0,13 - KEP – za stalne zobe12-letni: obolevnost za zobnim kariesom stalnih zob 54,3 % -KEP zob/osebo: 1,76 ortodontske anomalije 56,7 % število9.r/9 obolevnost za zobnim kariesom 63,6 % število KEP zob/osebo: 2,60 ortodontske anomalije 46,6 % - 1. letnik srednje šole: obolevnost za zobnim kariesom 77,9 %122KEP zob/osebo: 3,91 število


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ortodontske anomalije 53,2 % Z<strong>dr</strong>avstveni13,5 % parodontitis 3,1 % - 3. letnik srednje šole: obolevnost za zobnim kariesom 86,4 % gingivitisKEP zob/osebo: 4,78 številoanomalije 55,3 % gingivitis 15,8 % parodontitis 2,3 % ortodontskeepidemiološki podatki na podlagi preventivnih zoboz<strong>dr</strong>avstvenih pregledov mladega prebivalstva v preteklem letu izkazujejo trenutno stanje. Če pa te podatke analiziramo in primerjamo s podatki iz prejšnjih let, je ugotovitev naslednja: Relativno ugodno zobno z<strong>dr</strong>avje je še pri osnovnošolcih. Pri 12-letnih je prizadetost za zobnim kariesom rahlo Navedeničeprav je še vedno relativno nizka / KEP zob/osebo 1,76, leta 19846,09 /. Dobrih 30% narašča,zaključi osnovno šolo z z<strong>dr</strong>avimi – intaktnimi zobmi. To o<strong>dr</strong>az sistematičnega načina dela, nadzora nad zobovjem in strokovno uspešnih preventivnih posegov /zalivanje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih/. Stanje se slabša pri predšolskih otrocih, katerih zobno z<strong>dr</strong>avje prepuščeno staršem domu. V večini primerov prvi kontakt z zoboz<strong>dr</strong>avnikom zaradi zobobola. Stanje se slabša tudi pri srednješolcih. osnovnošolcevsrednje šole namreč obiskujejo tudi dijaki, ki v svoji sredini niso imeli utečenega sistematičnega zoboz<strong>dr</strong>avstvenega varstva. Torej, opazno že omenjeno poslabšanje zobnega z<strong>dr</strong>avja pri predšolskih otrocih. Prevalenca obolelih za zobnim kariesom se viša, prizadetost , izražena s številom kep zob/osebo je na ravni izpred 15 let. V <strong>Maribor</strong>skekep prevladujejo nesanirani zobje, ki so tudi večji razlog za zobobol. Mnogi mladi starši, otroci in strukturise ne zavedajo pasti sodobnega časa: uživanje mehke, premalo konzistentne hrane in prepojene s sladkorjem vodi v pojav perakutnega kariesa. Tudi čeljustna kost zaostaja v razvoju in kot posledica porast ortodontskih anomalij. Poglavje zase je pred desetletjem uvedeno določilo »izbranega zoboz<strong>dr</strong>avnika tudi za otroke in mladino«, ki je mladinaposeglo v dobro in uspešno postavljen sistem dispanzerskega načina dela v mladinskem zoboz<strong>dr</strong>avstvu. Po opravljenem preventivnem zoboz<strong>dr</strong>avniškem pregledu za vse učence pristojni zoboz<strong>dr</strong>avnik šole ne izvaja potrebnih preventivnih in kurativnih zobnih posegov pri tistih, katerim tudi »izbrani«, čeprav še vedno veljavno Navodilo o izvajanju programa na primarni ravni iz leta neodgovornoglede zoboz<strong>dr</strong>avstva v besedilu določa izvajanje preventivnega zoboz<strong>dr</strong>avstvenega programa za vse 1998Zadeva je danes dobro znana in ni potreben dodaten komentar. učence. 7 Finančno poslovanjeGlede na realizacijo letnega programa do ZZZS lahko predstavim še naslednje: Analiza stroškov porabe za medicinski – zoboz<strong>dr</strong>avstveni material, na katerega porabo lahko delno angažirano vplivamo, izkazuje skozi vso preteklo leto racionalnost in dobro gospodarjenje službe. Ne moremo pa vplivati na krivičen in neresen123plačevanja našega dela, ki institutu »glavarina« kljub realiziranemu in prekoračenemu način


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> točkovnemu programu naše službe plačuje v 100 % zneskih. Pri tem je moč zavarovalniških institucij nad Z<strong>dr</strong>avstvenistroko ob ignoriranju z<strong>dr</strong>avstvene zakonodaje, ob neupoštevanju medicine, etike, dispanzerske obravnave bolezenskih dogajanj i značilnostmi in ne nazadnje: preventivna obravnava je tudi iz ekonomskega vidika pozitivna in je dobra naložba v z<strong>dr</strong>avje ljudi. medicinsko8 Plan nabave osnovnih sredstev, investicijska vlaganja in vz<strong>dr</strong>ževanje V preteklem letu žalost ni bilo nobenih nabav osnovnih sredstev niti investicijskega vz<strong>dr</strong>ževanja venotah naše službe. Zato zastarela in nesodobna oprema ponekod povzroča zastoje in težave pri izvajanju dejavnosti. obstoječih 9 Strokovno izobraževanjepreteklem letu se je strokovno izobraževalo 15 zoboz<strong>dr</strong>avnikov naše službe in sicer je temu bilo namenjenih 30 dni odsotnosti od ordinacijskega dela. Strokovnih srečanj se je udeležilo tudi nekaj medicinskih sester. Podiplomsko izobraževanjeletu <strong>2009</strong> ni bilo podiplomskega izobraževanja iz preventivnega in otroškega zoboz<strong>dr</strong>avstva, čeprav je z<strong>dr</strong>avstvena zakonodaja na tem po<strong>dr</strong>očju še vedno aktualna. V124


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>125


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA ZOBO<strong>ZD</strong>RAVSTVENO VARSTVOZobotehnični laboratorijIztok KRAJNC126


.Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>127


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Organizacija Z<strong>dr</strong>avstvenilaboratoriji delujejo v sklopu zoboz<strong>dr</strong>avstvenih služb OE Zoboz<strong>dr</strong>avstveno Zobotehnični- fasetirane- mostovne- nadstandardne- brez- polnokeramične- kovinsko- skeletirana- totalne- totalne- parcijalne- Zobotehnični- Zobotehnični- Zobotehnični- Zobotehnični- Zobotehnični- Zobotehnični4 Realizacija programa TOČKE ZA ZZZS 336.378,78varstvo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>.2 Vsebina delovanja V naših laboratorijih nudimo našim ambulantam in koncesionarjem naslednje storitve.konstrukcije z dva ali več elementi prevlekekeramične konstrukcijekovinske keramične konstrukcijeprevlekekeramične konstrukcije na implantateogrodja za parcialne protezeprotezeproteze antialergični (ivocap materjal)proteze3 Seznam zobotehničnih laboratorijev .Svetozarevska 21 laboratorijlaboratorij Nova VasLjubljanskaTezno laboratorij Rušelaboratorij Ortodontski -B- OBJEKT128NADSTANDARD 113.981,64 TOČKE ZA KONCESIONARJE 58.047,5 SKUPAJ V LETU <strong>2009</strong> 508.408


- 25Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>6 Strokovno izpopolnjevanje datum mesto vrsta pasivna udeležba - udeleženijanuar Rogla Implantati v praksi 1 23. – 24. oktober Podčetrtek 3. mednarodno strokovno srečanje zoboz<strong>dr</strong>avnikov 16.-17.– 7. november Rogaška Strokovna doktrina stom. klinike 2 Naši zobotehniki se udeležujejo tudi strokovnih večerov, ki jih organizira <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> ter predavanj, ki jih 5.organizira Z<strong>dr</strong>avniško <strong>dr</strong>uštvo <strong>Maribor</strong>.- 5- 55 Ka<strong>dr</strong>i V zobotehničnih laboratorijih OE ZV je bilo v letu <strong>2009</strong> zaposlenih 35 zobotehnikov.višjih zobotehnikov ortodontov srednjih zobotehnikov129


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO OTROK IN MLADINEasist. mag. Jernej ZAVRŠNIK, <strong>dr</strong>. med. spec.v.d. predstojnik OE130


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>131


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 1 Uvod Organizacijska enota Varstvo otrok mladine (OE VOM) Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>izvaja primarno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo (preventivno, kurativno in z<strong>dr</strong>avstveno-vzgojno dejavnost) za zelo občutljiv del populacije, otroke in mladino do 19. leta. (<strong>ZD</strong>M)službe OE VOM so med seboj povezane strokovno in funkcionalno, organizirane so v obliki dispanzerjev in tudi delujejo po dispanzerski metodi dela. Posamezne 2 Vodstvo OE VOM ima sedež v Vošnjakovi ul. 2, pritličje (tel. 2286356, fax. 2286581). Sestavljajo ga: v. d. predstojnik Asist. mag. Jernej Završnik, <strong>dr</strong>.med. spec.medicinska sestra Lea Verlak, dipl. m. s. glavnaTatjana Mauko, posl. sek. Strokovne odločitve v OE VOM oblikuje Strokovni kolegij OE VOM, ki ga sestavljajo vodje posameznih služb, direktor in glavna medicinska sestra OE. tajnicapotrebi se sestane tudi Razširjeni strokovni kolegij OE VOM, ki ga poleg Strokovnega kolegija sestavljajo še glavne medicinske sestre služb OE VOM. Pod vodstvo OE organizacijsko spadajo pisarniške referentke, ki pa so razporejene po službah OE VOM: PoArih Dispanzer za otroke IrenaMalek Dispanzer za šolske otroke in mladino Tadeja Rožič Specialistične ambulante SilvaOrganigram OE VOM (na naslednji strani)132


KardiologijaEEGEMGPoslovnasekretarkadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>medicinskasestraZ<strong>dr</strong>avstveniSlužbaspecialističnepreventivnedejavnostiCenter za otroke zmotnjami v razvojuGlavnav.d. predstojnik VODSTVOSlužba za z<strong>dr</strong>avstvenovarstvo šolskih otrok inmladineEnota CENTERSlužba za z<strong>dr</strong>avstvenovarstvo predšolskih otrokEnota CENTEREnota TABOREnota TEZNOOčesna šolskaambulantaaudiometrijaORL inaudiometrijaEnota TEZNOEnota TABOREnota NOVA VASAmbulanta zapredšolske otrokeFizioterapijaCKTAmbulanta zašolske otrokeEnotaGOSPOSVETSKAZunanjeposvetovalniceEnotaNeurofizioterapijeEnota NOVA VASEnota HOČE133Delovna terapija


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni 3 Program dela v letu <strong>2009</strong> in realizacija Po podatkih Službe za načrtovanje in ekonomske analize <strong>ZD</strong>M smo imeli v OE VOM v letu <strong>2009</strong> z ZZZSnaslednji program in navedeno realizacijo: dogovorjenRealizacija (%) Dispanzer za otroke kurativa 131.690 188,6 Program127.602 kol. 107,3 kardiologija 24.027 toč. 102,7 nev. amb. z EMG 18.256 toč. - preventivaza šolske otroke kurativa 184.990 kol. 126,5 % Dispanzer136.843 kol. 97,1 pulmologija 4.551 92,5 %+ CKT preventivaPavšal (2 tima) CKT 27.905 točke 146,0 %COMRambulanta Pavšal (1,41 tima) ? Specialistične ambulante Dežurna46.310 122,3 Okulistika 37.959 točke 94,8 % ORL 4 Ka<strong>dr</strong>i Na dan 31.12. <strong>2009</strong> smo imeli v OE VOM za nedoločen čas zaposlenih 81 delavcev:z<strong>dr</strong>avnikov(-c) specialistov(-k), 27z<strong>dr</strong>avnica specializantka, 28 diplomiranih medicinskih sester oz. višjih medicinskih sester, 6 fizioterapevtk, 1 delovno terapevtko,1 poslovni sekretar 14 z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov oz. srednjih medicinskih sester, 3 administratorji ter 5 zaposlenih za določen čas:134diplomirane medicinske sestre in 4


z<strong>dr</strong>avstvena tehnika 4 pripravniki za določen čas: 1 diplomirana medicinska sestrasrednja medicinske sestre V letu <strong>2009</strong> so se upokojile: - Silva Dodlek, 3Vera Kosjek, viš. med. ses. -Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Darinka Šemerl, viš. med. ses. Prekinila delovno razmerje na lastno željo: - Sabina Rozman Golčar, <strong>dr</strong>. med. spec. -smo pretežno ženski kolektiv, razumljiv sorazmerno velik absentizem na račun porodnih dopustov in bolniških staležev za nego otroka, kar po<strong>dr</strong>obneje opisano v priloženih poročilih posameznih služb. Velik problem v naši OE predstavlja pomankanje z<strong>dr</strong>avnikov pediatrov. Ker- Šola- šola- šola- predavanjaVOM (<strong>ZD</strong>M) je bila v letu <strong>2009</strong> soorganizatorica XIX. Srečanja pediatrov in VI. Srečanja medicinskih sester v <strong>Maribor</strong>u. Aktivne udeležbe in publicistika naših delavcev po<strong>dr</strong>obno navedene v priloženih poročilih posameznih služb. OEkader že več desetletij zagotavlja z<strong>dr</strong>avstveno varstvo otrok z<strong>dr</strong>avstvenih letovanjih v Punatu, Poreču in na Pohorju. Naš5 Projekti promocije z<strong>dr</strong>avja in razvoja dejavnosti OErednih obveznih preventivnih aktivnosti, so sestavni del vsakodnevnega dela z našo populacijo (preventivni pregledi in z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja predšolskih in šolskih otrok) razvijamo in nadgrajujemo v naši OE tudi dodatne aktivnosti:bodoče starše, Polegživljenje z astmo, z<strong>dr</strong>ave prehrane in z<strong>dr</strong>avega hujšanja, zav vzgojno-varstvenih ustanovah in šolah.6 Medijsko predstavljanje OE in njenih dejavnosti v javnosti135kader sodeluje pri kontaktnih (lokalnih radijskih in televizijskih) oddajah, namenjenih promociji z<strong>dr</strong>avja in izboljšanju z<strong>dr</strong>avstvenega stanja populacije, za katero skrbimo ter objavlja svoje prispevke v tiskanih medijih. Naš


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avniki in medicinske sestre naših dispanzerjev so aktivni v različnih institucijah, kjer se pripravljajo Z<strong>dr</strong>avstveniin spremembe doktrine obravnave pacientov na primarnem nivoju – Z<strong>dr</strong>avniška zbornica Slovenije, Z<strong>dr</strong>avniško <strong>dr</strong>uštvo slovenije, Razširjeni strokovni kolegiji, Ministrstvo za z<strong>dr</strong>avje, Zbornica z<strong>dr</strong>avstvene nege slovenije, Unicef ipd. posodobitve7 Znanstveno raziskovalno delo Z<strong>dr</strong>avniki in medicinske sestre našega dispanzerja sodelujejo na številnih domačih ter mednarodnihsrečanjih in tam poročajo o svojih izsledkih. znanstveno-raziskovalnih 8 Sistem vodenja kakovostiz navodili vsi izdani novi organizacijski predpisi, delovna navodila in obrazci ažurno posredovani vsem delavcem, ki so jim namenjeni. V vodstvu OE imamo arhivirano vso dokumentacijo (posredovano s strani vodstva <strong>ZD</strong>M), v posameznih Skladno- trenutno- obstaja- redna- potrebo10 Problematika OE VOMpa tisto, ki je potrebna za strokovno, nemoteno delo skladno, z delovnimi predpisi. službah 9 Informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT nivo IKT je prilagojen potrebam z<strong>dr</strong>avstvene zavarovalnice in samo v majhni meri potrebamosebja; potreba po nadgradnji IKT v smislu izmenjave medicinskih in nemaedicinskih podatkov za izbrane bolnike kot tudi možnosti neposredne komunikacije in povezave znotraj zavoda, z zunanjimi enotami kakor tudi z <strong>dr</strong>ugimi zavodi; z<strong>dr</strong>avstvenegatehnološko zastarele opreme z funkcionalnejšo in uporabniku prijaznejšo tehnologijo (printerji, ekrani, tiskalniki); po nabavi IKT skladno s potrebami in plani. zamenjavaV celotnem letu <strong>2009</strong> smo dejavnost izvajali s takim številom zaposlenih, kot nam jih je "odmerila" Služba za načrtovanje in analize <strong>ZD</strong>M. Sorazmerno velik absentizem zaposlenih smo poleg prerazporejanja morali nadomeščati tudi z nadurnim136in pogodbenimi delavci. Pri tem smo bili skrajno racionalni. Ker so zaposleni tako pogosto obremenjeni tudi z dodatnim delom, zmanjkuje elana večje raziskovalne projekte. delom


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Glede vedno večje pomankjanje z<strong>dr</strong>avnikov pediatrov bo ta problem postal vse večji in pereč tudi v Z<strong>dr</strong>avstveniletu. Realizacija delovnega programa v obdobju I – XII/<strong>2009</strong> je bila 113,5 odstotno opravljenem številu točk in 130,0 odstotno po pravljenem številu količnikov. naslednjem- ostalimi- oddelki- ZZV- UKC- <strong>dr</strong>ugimi- IVZ- Medicinsko- Ministrstvom- Fakulteto- Srednjo- aktivno- kontinuirano- sodelovanje- kontinuirano- povečanje11 Sodelovanje z <strong>dr</strong>ugimi z<strong>dr</strong>avstvenimi zavodi Pri svojem delu posamezne službe OE VOM kontinuirano sodelujejo z:enotami <strong>ZD</strong>M, UKC <strong>Maribor</strong>, organizacijskimi<strong>Maribor</strong>,Ljubljana,z<strong>dr</strong>avstvenimi domovi po Sloveniji,Slovenije,fakulteto v Ljubljani in <strong>Maribor</strong>u,za z<strong>dr</strong>avje,za z<strong>dr</strong>avstvene vede Univerze v <strong>Maribor</strong>u inz<strong>dr</strong>vstveno šolo <strong>Maribor</strong>.12 Razvojni in strokovni cilji v letu <strong>2009</strong>na vseh po<strong>dr</strong>očjih, ki jih pokriva naša OE – v strokovnih, organizacijskih in lokalnih segmentih, strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v smislu pridobitve novih znanj ali utrjevanja že prodobljenih, sodelovanjev znanstveno raziskovalnih projektih, delovanje kot učna baza za vse profile z<strong>dr</strong>avstenih delavcev, zaposlenihglavarine na po<strong>dr</strong>očju predšolskega in šolskega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva.137


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO OTROK IN MLADINESlužba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo predšolskih otrokKatarina KORAŽIJA-KRAJŠEK, KRAJŠEK, <strong>dr</strong>. med., spec. pediater138


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>139


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Predstavitev dejavnosti službe Z<strong>dr</strong>avstveniVošnjakova 2 – 4, <strong>Maribor</strong> Vodja službe: Katarina Koražija - Krajšek, <strong>dr</strong>. med., specialist pediater , 0038622286332Glavna medicinska sestra službe: Lea Verlak, dipl med. sestra.;tel.: 0038622286355; e pošta: lea.verlak@zd-mb.si Lokacija:Irena Arih, pisarniški referent, tel.: 0038622286490; fax.: 0038622286582; e pošta: od.vosnjakova@zd-mb.si Danes dejavnosti dispanzerja ne moremo več deliti na kurativno, preventivno socialno dejavnost. Sodobna Pisarna:dispanzerskega dela oblika aktivnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva, pri katerem je dispanzer tisti, ki aktivno posega v problematiko svojega terena. Na podlagi teh predpostavk lahko z<strong>dr</strong>užimo celotno dejavnost dispanzerja za otroke v naslednjih točkah: oblikaDobro socialno z<strong>dr</strong>avstveno poznavanje terena. 1.Dobro poznavanje svojih varovancev. Varovance spoznavamo s 3. preventivnimi pregledi otrok do enega leta ter s sistematičnimi pregledi pri treh in petih letih. 4. Kontinuirano zasledovanje mortalitete otrok na svojem območju.. 2.Zasledovanje morbiditete posameznih starostnih kategorij otrok. 6. Stalno zasledovanje gibanje nalezljivih bolezni v občini. 7. Organizacija posvetovalnic. 8. odgovarja za izvajanje kompletnega cepilnega programa otrok. 5.Dispanzer je dolžan strokovno medicinsko nadzorovati otroške jasli 9.otroške vrtce. 10. V kolikor na terenu dispanzerja otroški dom, mora dispanzer za otroke prevzeti strokovno medicinski nadzor nad tem domom. 11. Tesno sodelovanje dispanzerja s polivalentno patronažno službo. in za otroke predstavlja vzgojno bazo za po<strong>dr</strong>očje socialne pediatrije. 13. Znanstveno raziskovalno delo. 14. Dispanzer vodi posebno skrb za otroka z okvarami. 15. Izvajanje individualne in kolektivne z<strong>dr</strong>avstvene prosvete ter 12.vzgoja . z<strong>dr</strong>avstvenaTesno sodelovanje z vsemi <strong>dr</strong>ugimi ustanovami: medicinskiminemedicinskimi, ki vključujejo otroka v svojo dejavnost. 17. Sodelovanje s teritorialnimi upravnimi ter <strong>dr</strong>užbenopolitičnimi ustanovami in institucijami. 16.pediatrično z<strong>dr</strong>avljenje. (laboratorij, EKG itd) otroke, oziroma tovrstnih samostojnih140ustanovah zagotoviti od o<strong>dr</strong>aslih ločeno obravnavanje otrok. servisnihV svojih ambulantah nudi dispanzer vsem otrokom specialistično 19. mora na svojem terenu organizirati pediatrično dežurno službo 20. Dispanzer je dolžan organizirati strokovno servisno dejavnost 18.V teku celega leta med varovanci izbiramo tiste otroke, 21.


- Dispanzer- Dispanzer- Dispanzer- Dispanzer- Kardiološka- EMG- EEG- Center- Nevrofizioterapija- Delovnadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> katerih konstitucionalno, z<strong>dr</strong>avstveno ali socialno stanje je takšno, da zahteva Z<strong>dr</strong>avstveni2 program dela službe za leto <strong>2009</strong> za ZZZS Dejavnost štev. količnikovtočk štev. teamov po pogodbi z<strong>dr</strong>avniki DMS ZT nevro- fizioterapevt delovni terapevtkurativa 131.690 9,88 9,08 6,40 5,90 oz.za otroke – preventiva 127.602 2,72 2,72 5,44 z<strong>dr</strong>av. vzgoja – disp.0,80 0,80 COMR – otroški 234 1,00 1 1 4 1 pavšal40.729 1,50 1,50 Kardiologija + EEG 24.666 0,50 0,50 0,50 0,25 CKT17.853 0,40 0,40 0,40 dež. Ambulanta 0,40 1,00 1,00 Nevrologijav z<strong>dr</strong>aviliščih ali klimatsko letovanje. 22. Svetovanje naslova zaščite matere in otroka Služba je organizirana v štirih dispanzerjih: z<strong>dr</strong>avljenje Center, Vošnjakova ulica 2 –4,Tabor, Jezdarska ulica 10, za otroke Nova vas,Cesta Proletarskih brigad 71 inza otroke Tezno, Ptujska cesta 184.dejavnosti dispanzerja za otroke: - Center za otroke z motnjami v razvoju (COMR) ambulanta Specialistične(nevrologija)kabinetza korektivno telovadbo (CKT)terapija141


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Realizacija delovnega programa I. – XII. <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni<strong>2009</strong> realizacija <strong>2009</strong> razmerje varstvo preventiva 127,602 136.871 107,3 Varstvo otrok – kurativa 131.690 248,411 188,6 % programv letu <strong>2009</strong> Preventivaprgledi 3 in 5 letnih otrok ter o<strong>dr</strong>aslih, namenski pregledi pred vstopom v vrtec, po sistematskih pregledih in pred letovanjem. Dispanzer Sistematski CENTER TABOR NOVA VAS TEZNO SKUPAJ0013 Vrtec 537 375 164 157 1233 Storitev00l4 pred. letov. 113 113 K3 620 351 145 175 122880004 5 letni sist. 616 334 97 129 11760005 sist. o<strong>dr</strong>asli 9 6 4 4 23 SKUPAJ: 1.895 1.066 410 465 3.833 K Preventivni sistematski pregledi dojenčkov v prvem letu starosti in v starosti 18 mesecev v 17posvetovalnicah za otroke Delo je potekalo v naslednjih posvetovalnicah: Center in Tabor - po posameznih z<strong>dr</strong>avnikih, Nova vas, Tezno, Duplek, Hoče, Rače, Šentilj.Opravljeni pregledi: DEJAVNOST PRVI OBISKI PONOVNI OBISKI SKUPAJVošnjakova 3.814 679 4.493 Posvet. za otroke Šentilj 131 14 145Tabor 3.188 543 3.731Rače 118 38 156Tezno 957 127 1.084za otroke Dupelk 93 9 201 Posvet.Posvet. za otroke Lovrenc na Pohorju 6 2 8142Hoče 372 58 430Ruše 486 93 579za otroke Nova vas 914 146 1.060 SKUPAJ: 10.079 1.709 11.788 Posvet.


- ProtiKurativa v letu <strong>2009</strong> Število obiskov Storitev Dispanzer Prvi obiski Ponovni obiski SKUPAJ:27.366 3.967 31.333 DEŽ. AMBULANTA 526 7 533 CENTERPED. AMB. 111 1 112 TABOR 16.185 3.1010 19.286 NOČNAVAS 4.907 1.273 6.180 TEZNO 4.126 1.425 5.551 NOVA53.221 9.774 62.995 SKUPAJ:Posebne ambulante Prvi obiski Ponovni obiski SKUPAJ: DD ultrazvok in HOLTER616 30 664 EMG (nevrologija) 313 313 (kardiol.amb.)ambulanta EEG 23 23 Center otrok z motnjami v razvoju COMR OTROCI Prvi obisk Ponovni obisk SKUPAJ: DDpregled 300 21 321 screening 644 368 1.012 pregl. pred. vstopom v VVZ 20 5 25 sistematski- Zdom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni Procent precepljenosti otrok v letu <strong>2009</strong> DI-TE-PERa-HIB-IPV CEPIVOM je bilo bazično precepljenih 96,55 % obveznikov, I. revakcinacijo je opravilo 92, 96 % obveznikov. OŠPICAM+MUMPSU+RDEČKAM smo vakcinirali 87 % obveznikov.nevrofizioterapija 368 4.397 4.765143Ambulanta PunatPREVENTIVA 485 KURATIVA I. obisk 1.066 II. obisk 496 SKUPAJ: 1.56265 4 69 CKT 492 3.399 3.891 Kurativa


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>4 Glavarine v letu <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniotroci od 0 – 7 let 7.033 - šolski otroci in mladostniki do 18 let 1.318 -o<strong>dr</strong>asli 4758.820 SKUPAJ:5 Čakalne dobe- tradicija- sodelovanje- sodelovanje- zloženka7 Ka<strong>dr</strong>ovska zasedba na dan 31.12.<strong>2009</strong> POKLICNA SKUPINA ŠTEV. OSEB V DISPANZERJU ZA OTROKE– SPECIALIST DIPLOMIRANA MED. SESTRA 10 VIŠJA MED. SESTRA 2 <strong>ZD</strong>RAVNIKMED. SESTRA 8 SREDNJAADMINISTRATOR 1 V COMR <strong>ZD</strong>RAVSTVENI– SPECIALIST DIPLOMIRANA MED. SESTRA 1 FIZIOTERAPEVT 6 <strong>ZD</strong>RAVNIKdispanzerju za otroke ni. Na 6 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov in kvaliteta dela;porodnišnico; spatronažno službo; s temeljnimi informacijami o dispanzerju za otroke. s144TERAPEVT 1 SKUPAJ: 40 DELAVNI


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Odsotnosti: Z<strong>dr</strong>avstveniPOKLICU BOLNIŠKI DOPUST PORODNI DOPUST SLUŽBENA POT ŠTUDIJSKI DOPUST <strong>STROKOVNO</strong> IZOBRAŽEV. IZREDNI PL. DOP. <strong>ZD</strong>RAVNIK 170 255 19 3 PO90 111 23 1 VMS 61 1 DMS125 21 FIZIOTER. 111 112 3 DEL.TER. 38 5 SMSSKUPAJ: 595 366 181 7 ADMIN.porodnem dopustu sta bili dve delavki.: 1 z<strong>dr</strong>avnica in 1 diplomirane medicinske sestre. V letu <strong>2009</strong> je prišlo do nekaterih sprememb: Nasmo 1 ZT za nedoločen čas; V letu <strong>2009</strong> so medicinske sestre in z<strong>dr</strong>avniki opravljali mentorstvo študentom FZV, pripravnikom in specializantom. Zaposlili 8 Izobraževanje- zloženka- sodelovanje- predavanja- sodelovanje- sodelovanje- sodelovanje- zavodskiizobraževanje je potekalo po planu za leto <strong>2009</strong>. Realizacija je bila 97 %. Šolanje po Bobathu sta opravili 2 nevrofizioterapevtki. Strokovnoprojekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe o predstavitvi dispanzerja za otroke; 9145materinsko šolo; v vzgojno varstvenih ustanovah in šolah; OORK pri otrok v mladinskem z<strong>dr</strong>avilišču Punat na otoku Krku;ZPM <strong>Maribor</strong> pri realizaciji z<strong>dr</strong>avstvenega letovanja otrok v VIRCU v Poreču klimatskega letovanja na Domu Miloša Zidanška na Pohorju; z Društvom za srce Po<strong>dr</strong>avje in <strong>Maribor</strong> v promociji z<strong>dr</strong>avega načina življenja inkroničnih nenalezljivih bolezni. preprečevanja 10 SIstem vodenja kakovosti predpisi, delovna navodila in obrazci.


- trenutni- redna- potrebo11 Razno V letu <strong>2009</strong> smo v celoti prenovili in opremili z novim pohištvom II. nadstropje na Dispanzerju za otrokeCenter.dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>11 Informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT Z<strong>dr</strong>avstveniIKT je prilagojen potrebam z<strong>dr</strong>avstvene zavarovalnice in potrebam z<strong>dr</strong>avstvenega osebja; zamenjava tehnološke zastarele opreme z funkcionalnejšo in uporabniku prijazno tehnologijo nivoekrani, telefoni); po nabavi IKT skladno s potrebami in plani. (printerji,146


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>147


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO OTROK IN MLADINESlužba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok in mladineMarjana STANKO FLAKUS, <strong>dr</strong>. med., spec. šol. med.148


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>149


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Predstavitev dejavnosti službe Z<strong>dr</strong>avstveniVošnjakova 2-4, IV. nadstropje. Vodja službe: Marjana STANKO FLAKUS, <strong>dr</strong>. med., spec. šol. med., tel.: 022286406;e- pošta: marjana.stanko.flakus@zd-mb.si Glavna med. sestra: Veronika Stojić, dipl. m. s. tel.: 022286405; e- pošta: veronika.stojic@zd-mb.si Lokacija.Silva Malek, z<strong>dr</strong>avstveni administrator II, tel.: 022286404; e- pošta: sd.vosnjakova@zd-mb.si Služba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok mladine skrbi za kompletno in kompleksno izven bolnišnično z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok in mladine od 6. do 19. leta starosti, kar je približno 20% celotnega Pisarna:poškodovancev. in proučevanje z<strong>dr</strong>avja ter razvoja šolskih otrok in mladine, odkrivanje bolezni, z<strong>dr</strong>avljenje in rehabilitacija bolnikov in 2. Skrb za ohranitev in izboljšanja z<strong>dr</strong>avja. 3. Spoznavanje pozitivnih in preprečevanje negativnih vplivov okolja, lahko vplivajo na z<strong>dr</strong>avje šolskih 1. Spremljanjemladine. 4. Vodenje dokumentacije in evidence o z<strong>dr</strong>avstvenem stanju šolskih otrok in mladine ter o njihovem okolju. 5. Sodelovanje z <strong>dr</strong>ugimi z<strong>dr</strong>avstvenimi službami z<strong>dr</strong>avstvenega doma in z <strong>dr</strong>ugimi z<strong>dr</strong>avstvenimi in otroks prosvetno- pedagoško službo, s socialno službo ter z <strong>dr</strong>užbeno političnimiin institucijami, ki delajo na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvenega varstva šolskih otrok in mladine. 6. Strokovno izpopolnjevanje vzgoja z<strong>dr</strong>avstvenih delavcev za naše delo. 7. sistematičnih pregledov ob vstopu v šolo in v obdobjih v skladu z določili ZZZV v 1., 4., 6. organizacijami,8. razredu OŠ z devetletnim programom in v 1.in 3. letniku srednje šole. 8. Opravljanje kontrolnih (namenskih) pregledov učencev, pri katerih je bil ob sistematičnih pregledih ugotovljen sum na okvaro z<strong>dr</strong>avja. 9. Obravnava razvojno in vedenjsko motenih otrok in mladine. inSodelovanje z Zavodom za šolstvo v Komisijah za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. 10.Poklicno svetovanje ob zaključku OŠ in izdajanje potrdil za vpis v srednješolske izobraževalne programe. 12. Dajanje mnenja glede pošiljanja otrok okrevanje in klimatsko z<strong>dr</strong>avljenje. 13. Pregled nad higienskimi razmerami na šolah, sodelovanje pri sanitarno – epidemioloških ukrepih 11.Danes dejavnosti dispanzerja ne moremo več deliti na kurativno in preventivno ter socialno dejavnost .Sodobna oblika dispanzerskega dela oblika aktivnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva, kjer je dispanzer tisti, ki aktivno posega v problematiko na svojem terenu. prebivalstva.Službe za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok in mladine : Naloge(cepljenja) ter po potrebi sodelovanje s sanitarno higienskimi službami.150in domu Miloša Zidanška na Pohorju. PorečuNadziranje kvalitete hrane v šolskih kuhinjah in menzah. 15. Izvajanje programirane z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje. 16. Organiziranje z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnih akcij med učenci in učnim osebjem. 17. pri zagotavljanju z<strong>dr</strong>avstvenega varstva šolarjem v z<strong>dr</strong>avstvenih kolonijah v Punatu, 14.Sodelovanje v znanstveno raziskovalnih projektih. 18.


- Center- Gosposvetska,- Tabor,- Nova- Tezno- Hoče- Ruše- pulmološka- šola- šola- posvetovalnica- timsko- posvetovalnicoZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>2 Program dela službe za leto <strong>2009</strong> Vsako leto nam Služba za načrtovanje analize Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> (<strong>ZD</strong>M)program dela, ki ga uskladila in dogovorila z ZZZS. V letu <strong>2009</strong> smo imeli s strani službe <strong>ZD</strong>M ponderiran program v OE VOM Šolski dispanzer: posreduje 136.843 Kurativna dejavnost 184.990 količnikov PreventivnaCOMR Pulmologija3 Realizacija programa delatočk pavšal 1 tim 4551Zagotavljanje nujne medicinske pomoči v okviru dežurne ambulante za otroke in mladostnike ob sobotah, nedeljah in praznikih. Služba je organizirana v sedmih dispanzerjih: 19.COMR, inVas,tega so organizirane v okviru naše službe tudi : ambulanta za šolske otroke in mladino Zravenza življenje z astmoz<strong>dr</strong>ave prehrane in z<strong>dr</strong>avega hujšanjaza mladepoklicno svetovanjeza otroke do 01.10.<strong>2009</strong>.V letu <strong>2009</strong> smo plan na po<strong>dr</strong>očju preventivne dejavnosti opravili 132.934 količnika (indeks realizacije je 97,1 %), plan na po<strong>dr</strong>očju kurativne dejavnosti 234.099 količnikov (indeks realizacije 126 ,5%), plan na po<strong>dr</strong>očju pulmološke ambulante pa 92 , 5% (4208 točk), posvetovalnica za otroke Ruše (5286 količnikov).151na upad števila šolskih otrok in glavarine v naši službi bi kazalo znižati planirano število preventivnih in kurativnih količnikov za l. <strong>2009</strong>. Glede


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Preventivna dejavnost Z<strong>dr</strong>avstvenišolskega z<strong>dr</strong>avnika za preventivo sestavljajo 1 z<strong>dr</strong>avnik in 1 DMS /VMS in 1 ZT/ SMS . Če predstavlja preventiva 100% dejavnosti šolskega z<strong>dr</strong>avnika, mora le ta opraviti v povprečju 4463pregledov letno. Ti količniki skupaj prinesejo 46.445 količnikov letno, kolikor bi bil standard v preventivnih šolskih ambulantah. TimLETO ŠTEVILO ŠOLARJEV 2008/<strong>2009</strong> 22.476 ŠOLSKO Število šolarjev v mariborski i regiji v šolskem letu 2008/<strong>2009</strong>(37 in 5 po<strong>dr</strong>užničnih) 11757 Osnovne šole s prilagojenim učnim programom (2) 233- pred- 33- opravili- preizkusPreceplenost Odstotni prikat cepljenih šolarjev v šolskem letu 2008/<strong>2009</strong> : CEPLJENJE ŠTEVILO OBVEZNIKOV PRECEPLJENOST (%)- v11990 Srednje šole (20) 10719SKUPAJ: 22709po<strong>dr</strong>očju šolske medicine v mariborski regiji še ni zasebnih z<strong>dr</strong>avnikov, tako da celotno preventivno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolarjev in dijakov izvaja naša služba. Tako smo na po<strong>dr</strong>očju preventive v šolskem letu 2008/ <strong>2009</strong> opravili naslednje delo: vstopom v šolo smo pregledali 1411 otrok (98,81%),Našoli smo sistematične preglede opravili pri 5712 obveznikih, osnovni--- v s prilagojenim učnim programom smo sistematične preglede opravili pri 233 otrocih, posvetovalnici za otroke v Rušah je bilo pregledanih 579 predšolskih otrok, šolahšolah smo sistematične preglede opravili pri 4326 obveznikih, učencev devetega razreda osnovne šole smo obravnavali na timskih sestankih v okviru Poklicnega srednjihsmo 942 namenskih pregledov po sistematičnih pregledih, 2377 pregledov pred cepljenjem, 416 svetov.otrok pred odhodom na organizirano z<strong>dr</strong>avstveno letovanje v Punatu, Poreču in domu Milošu Zidanška na Pohorju , vida na aparatu R22 smo opravili pri 1463 učencih in dijakih, preizkus sluha (ADG) pa pri 1375 pregledov- voziroma dijakih, šolskem letu 2008/<strong>2009</strong> so z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo izvajale medicinske sestre po zastavljenem programu. učencih152skladu z navodili Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje smo v letu <strong>2009</strong> pričeli s cepljenjem učenk šestih razredov proti okužbi s HPV . VB – OTROCI 1373 7 MMR 1368 96,4 DI-TE 1317 97,8 HEPATITIS1. LETNIKI 2424 95,3 % ANA-TE


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Opravljali smo tudi samoplačniška cepljenja proti gripi , klopnemu meningoencefalitisu in HPV. Z<strong>dr</strong>avstveni Kurativna dejavnost Da bi vsak šolski z<strong>dr</strong>avnik, ki opravlja samo kurativno delo, dosegel letni plan, bi moral napraviti 27.705 količnikov storitev in imeti 27.199 količnikov iz glavarine. Pri 92% realiziranem planu iz preventive zadošča (ob polni glavarini) minimalno 13.000 količnikov iz storitevletno.- dopoldan- popoldan- dopoldan- popoldan- dopoldan- popoldan- dopoldan- popoldan- dopoldan- popoldan4115 1026 828 1 26 5996 RUŠE 2185 351 604 2 3142 COMR 576 328 1625 2529 HOČE80 199 56 355 PUNAT, POREČ,M. ZID. 612 632 1244 PULM.AMB.44467 11563 11156 19 168 3 67376 SKUPAJletu <strong>2009</strong> smo opravili naslednje število kurativnih pregledov: I. pregled II. Pregled Obisk brez pregl. pre.pr. o<strong>dr</strong>aslih Obsežni pregl. pripr. na i. k. SKUPAJ VK0003 K0001 K0005 K0007 K0006 CENTER 8962 8549 1703 1508 2132 1788 10 3 38 31 1 12836 11880 K0002GOSPOSVETSKA2557 911 634 656 545 1 15 11 4400 3748 2817TABOR2904 1288 821 861 508 21 11 17 5885 4251 3723NOVA VAS2065 488 557 365 379 4 1 2386 3006 1528TEZNO1731 644 473 459 350 36 3169 2560 2063Pulmološka ambulanta Realizacija programa v letu <strong>2009</strong> je bila 92 ,5%.153


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>4 Glavarina Z<strong>dr</strong>avstvenikurativnega dela je v veliki meri pogojen z glavarino. Tabela prikazuje gibanje števila opredeljenih pacientov v naši službi: LETO GLAVARINA Obseg21.220 Zadovoljni smo, ker kljub zmanjševanju števila šolskih otrok in mladine njihovo število v celokupni glavarini naše službe ostaja dokaj konstantno. <strong>2009</strong>vedno imamo težave pri preusmerjanju o<strong>dr</strong>aslih pacientov v ambulanto splošne/ <strong>dr</strong>užinske medicine. Razlog za to vidimo v prezasedenosti in pomanjkanju splošnih oziroma <strong>dr</strong>užinskih z<strong>dr</strong>avnikov ter nezaželeni menjavi z<strong>dr</strong>avnika s strani naših o<strong>dr</strong>aslih pacientov. Še5 Čakalne dobe Čakalnih dob na dispanzerju za šolske otroke in mladino ni .pregled v pulmološki ambulanti je treba počakati največ 14 dni, skupinska obravnava v šoli za življenje z astmo in šoli z<strong>dr</strong>ave prehrane in z<strong>dr</strong>avega hujšanja poteka prav tako po sistemu naročanja. Preventivno delo in delo v COMR-u poteka vnaprej določenem planu, otroci (z ali brez staršev) so na pregled naročeni in vabljeni. Za6 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov Z možnostjo izbire šolskega z<strong>dr</strong>avnika za otrokovega izbranega z<strong>dr</strong>avnika so starši seznanjeni že ob prvemz našo službo (pregled vstopnika v šolo), takrat in nato ob vsakem naslednjem sistematičnem pregledu staršem in otrokom že nekaj let tudi posredujemo ažuren urnik dela imenovanega z<strong>dr</strong>avnika šole z vsemi potrebnimi dodatnimi podatki (telefonska številka, kam v primeru nujnih stanj, urnik dežurne ambulante). kontaktu7 Ka<strong>dr</strong>iNosilec dejavnosti v preventivnem z<strong>dr</strong>avstvenem varstvu šolskih otrok in mladine z<strong>dr</strong>avnik specialist šolske medicine ali z<strong>dr</strong>avnik pediater, usposobljen za delo v šolskem dispanzerju (opravljen podiplomski študij - Z<strong>dr</strong>avstveno varstvo žena, otrok in mladine). V timu sodelujeta še višja oz. diplomirana medicinska sestra in srednja medicinska sestra.154


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Po programu dela za leto <strong>2009</strong> bi lahko v naši službi imeli zaposlenih 16,11 z<strong>dr</strong>avnikov + 1 z<strong>dr</strong>avnik v Z<strong>dr</strong>avstveni16.2 diplomiranih oziroma višjih medicinskih sester + 1 v COMRU in 8.51 srednjih medicinskih sester. Za nedoločen čas imamo v naši službi ob koncu leta <strong>2009</strong> zaposlenih 13 z<strong>dr</strong>avnikov, 1 na COMR-u in z<strong>dr</strong>avnik na specializaciji ,16 diplomiranih/višjih medicinskih sester in 7 srednjih medicinskih sester ( dve COMRU,sestri sta se upokojili), zaradi porodnih dopustov smo dobili nadomestila za določen čas 1 ZT in 1 medicinskiPogodbeno dela 1 z<strong>dr</strong>avnica. Stalni strokovni sodelavci: okulist, ortoped, ginekolog, fiziater, otorinolaringolog, psihiater, pnevmoftiziolog, DMS.medicine dela, fizioterapevt, pedagog, psiholog, logoped, socialni delavec, psiholog - poklicni svetovalec Zavoda za zaposlovanje, patronažna medicinska sestra <strong>dr</strong>ugi.Ka<strong>dr</strong>ovska zasedba na dan 31.12.<strong>2009</strong> specialistSKUPINA ŠTEV.OSEB POKLICNADISPANZERJU ZA ŠOLSKE OTROKE <strong>ZD</strong>RAVNIK-SPECIALIST 13 VMED.SESTRA 9 VIŠJA MED.SESTRA 7 SREDNJA MED.SESTRA 6 DIPLOMIRANAADMINISTRATOR 1 V COMR <strong>ZD</strong>RAVSTVENI- SPECIALIST DIPLOMIRANA MED.SESTRA 1 SKUPAJ: 38 <strong>ZD</strong>RAVNIK Odsotnosti: V letu <strong>2009</strong> smo beležili naslednji obseg nepredvidljivih odsotnosti z<strong>dr</strong>avnikov: Boleznina 28 Nega <strong>dr</strong>užinskega člana 7 dniizven <strong>ZD</strong>M Mojca Ivankovič-Kacjan,<strong>dr</strong>.med. od 1.8.2006 Specializacijaletu <strong>2009</strong> smo beležili naslednji obseg nepredvidljivih odsotnosti medicinskih sester: Boleznina 73 dni VNega <strong>dr</strong>užinskega člana 25 dni Zaradi velikega pomanjkanja z<strong>dr</strong>avnikov smo delo v službi občasno organizirali z nadurnim delom, delno pa nam je pomagala Alenka Skačej, <strong>dr</strong>. med., ki se je leta 2006 upokojila in dela pogodbeno. Upokojile so se tri višje med.sestre ( Dodlek Silva, Kosjek Vera in Šemrl Darinka).155zasebništvo je odšla Sabina Rozman – Golčar,<strong>dr</strong>.med., spec.pediater. V


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> V letu <strong>2009</strong> so medicinske sestre in z<strong>dr</strong>avniki opravljali mentorstvo študentom FZV ,pripravnikom in Z<strong>dr</strong>avstvenispecializantom.8 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v letu <strong>2009</strong>letu <strong>2009</strong> smo se udeleževali strokovnih srečanj skladno s planom in razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Aktivno smo sodelovali na Kongresu šolske medicine , v Portorožu in Pediatričnem srečanju z<strong>dr</strong>avnikov in medicinskih sester v <strong>Maribor</strong>u . V 9 Projekti, namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službe Z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo je redni sestavni del vsakodnevnih dejavnosti naše službe.obstoječem programu ga izvajamo v okviru rednih preventivnih z<strong>dr</strong>avstvenih pregledov in vsakodnevno ob delu z bolnimi šolarji. Dispanzer za šolske otroke in mladino <strong>Maribor</strong> je (še vedno) največji tovrstni dispanzer v Sloveniji, temu primerna je tudi aktivnost naših delavcev v strokovnih in stanovskih z<strong>dr</strong>uženjih (v Strokovni skupini za prenovo Poprogramov, v Odboru za osnovno z<strong>dr</strong>avstvo Z<strong>dr</strong>avniške zbornice Slovenije, v Strokovni skupini za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo šolskih otrok in mladine pri RSK za pediatrijo, v Sekciji za šolsko visokošolsko medicino pri Slovenskem z<strong>dr</strong>avniškem <strong>dr</strong>uštvu, v Sekciji medicinskih sester in z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov v pediatriji Slovenije itn). preventivnih10 Sistem vodenja kakovosti V naši službi imamo organizirane redne delovne sestanke z<strong>dr</strong>avnikov in medicinskih sester enkrat mesečno,letno je sestanek skupen. Na sestankih obravnavamo in analiziramo opravljeno delo, novosti, predloge in aktualne teme, vključujemo strokovna predavanja in strokovna poročila udeleženih strokovnih izobraževanjih. Pri našem delu upoštevamo organizacijske predpise in delovna navodila. Vsi pravilniki se nahajajo v prostorih nekajkratslužbe in v posameznih enotah. Do sedaj opravljeni interni in zunanji nadzori sistema vodenja kakovost v naši službi niso pokazali pomembnih vodstvatrudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje. Zunanji nadzor kakovosti v letu <strong>2009</strong> je imela ambulanta v Novi vasi , na Gosposvetski. Ugotovljeno je bilo, da delajo po predpisih, vestno in strokovno, napak ni bilo. napak,Večjih pritožb čez naše delo v letu <strong>2009</strong> ni bilo.156


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>11 Informacijsko komunikacijska tehnologija Z<strong>dr</strong>avstvenienote so računalniško opremljene in na informacijskem po<strong>dr</strong>očju med seboj povezane od decembra <strong>2009</strong>. Računalniki služijo zgolj potrebam Zavoda za z<strong>dr</strong>avstveno zavarovanje Slovenije (beleženje storitev) – še vedno se vsakodnevno spopadamo s težavami . Vse157


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO OTROK IN MLADINESpecialistične ambulanteStjepan ŽIGER, <strong>dr</strong>. med., , spec. otorinolaringologingolog158


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>159


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Predstavitev Z<strong>dr</strong>avstvenislužbe je Stjepan Žiger, <strong>dr</strong>. med., specalist otorinolaringolog Služba se sestoji iz dveh dejavnosti. To sta oftalmologija otorinolaringologija z audiologijo. Vodja2 Dejavnost OFTALMOLOGIJA– z<strong>dr</strong>avi oftalmološke bolezni pri šolski in študentski populaciji. ORL - AUDIOLOGIJA Skrbi za otroke od 0 let starosti do končanega študija. Izvaja kurativno in preventivo s posebnim poudarkom Oftalmologijaprevenciji naglušnosti. na3 Program dela službe Oftalmologija, za leto <strong>2009</strong> je programirano 4241 obiskov in 37.959 točk, za eno ekipo.– audiologija programirano za 1.12 otologa 4126 obiskov in 46.310 točk. Zasedba 1 z<strong>dr</strong>avnik, 1 diplomirana medicinska sestra. ORL 4 RealizacijaObiski 3424, točk 35995 = 81 % in 94,8 % točke. ORL – audiologija: obiski 3925, točk 56638 = obiski 95 %, točke 122,3 %(za 1.12 tima rednem delovnem času). Oftalmologija: in narejenimi pacienti pri okulistiki 81 %, pri ORL 95 %. Razmerje med planiranimi in realiziranimi točkami je doseženo v oftalmologiji 94,8 %, v ORL in avdiologiji 122,3 %.med planiranimi realiziranimi obiski še vedno ne dosega 100 % je pa bolj ugodno od lanskega. RazmerjeUgodno, skupno, razmerje pri točkah govori za vse bolj natančno obdelavo bolnikov.5 Čakalne dobe160Naročanje pacientov do enega meseca. Oftalmologija:


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ORL – audiologija: Zaenkrat nam kljub mnogim težavam uspeva napotene pogledati isti an. Z<strong>dr</strong>avstveni 6 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov Smo napotne ambulante. Le z dobrim delom poskušamo pridobiti zaupanje kolegov in pacientov. V ORLv primeru potrebe obravnavamo tudi o<strong>dr</strong>aslega bolnika. Posebej, če za to zaprosi izbrani z<strong>dr</strong>avnik. ambulanti 7 Ka<strong>dr</strong>i OFTALMOLOGIJAVolk Komove, <strong>dr</strong>. med, spec. oftalmologije; Mira Huzjan, SMS, -tim v ambulanti; Branimira– audiologija Stjepan Žiger, <strong>dr</strong>. med., spec. otorinolaringologije; Štefanija Šramel, dipl. m. s., spec. ZN – glavna medicinska sestra službe. ORL 8 Izobraževanje zaposlenih Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje smo opravili že pred letom 2005.9 Strokovno izpopolnjevanje Branimira Volk Komovec, <strong>dr</strong>. med. spec. oftalmologije,Huzjan, SMS., Stjepan Žiger, <strong>dr</strong>. med. spec. otorinolaringologije Štefanija Šramel, dipl. m. s., spec. geront. ZN. Mira10 Projekti namenjeni promociji z<strong>dr</strong>avja in promoviranju dejavnosti službeV teh projektih sodeluje le Štefanija Šramel, dipl. m. s., spec. gerontol. ZN. Vodi delavnice »DA, opuščam kajenje«. Kljub temu, da delavnica sodi na nivo zavoda (CINDI), je močno strokovno povezana z ORL dejavnostjo in tudi služi za promociji stroke.161


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>11 Sistem vodenja kakovosti Je enoten za celi zavod.12 Razno Enako kot vsa leta do sedaj otolog Stjepan Žiger ob torkih dopoldan obiskuje ORL oddelek UKC <strong>Maribor</strong>. Nanačin še ohranja stik s sodobno operativno tehniko in z kolegi prediskutira tekočo ORL problematiko. Oftalmologinja Branimira Volk Komovec se udeležuje strokovnih sestankov na oftalmološkem oddelku UKC <strong>Maribor</strong>.162


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>163


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVODarinka FRAS, viš. med. ses., spec. patr. z<strong>dr</strong>. negepredstojnica OE164


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>165


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Izvleček Z<strong>dr</strong>avstveniPatronažno varstvo izvaja patronažno z<strong>dr</strong>avstveno nego s preventivno in kurativno dejavnostjo domovih pacientov in lokalnih skupnostih. V strokovnem poročilu je na podlagi analize zbranih podatkov prikazano delovanje OE Patronažno varstva. OEje iz posameznih strokovnih poročil, ki obravnavajo zaključena delovna po<strong>dr</strong>očja v Sestavljenovarstva. Vsaka posamezna dejavnost oziroma delovno po<strong>dr</strong>očje ima predstavljeno ključne elemente, ki so pomembni predstavitev organizacije patronažnega varstva. Prikazano strokovno, ka<strong>dr</strong>ovsko, plansko in organizacijsko delovanje OE. Vsebinsko so podana izhodišča, ki vodijo v uspešno, strokovno in ustrezno finančno realizacijo dela OE PV. Patronažnem 1 UvodPatronažno varstvo je sestavni del primarnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva in s svojimi dejavnostmi deluje na domovih pacientov ter v lokalnih skupnostih. V strokovnem poročilu bodo predstavljeni ključni elementi, ki so nas strokovno in organizacijsko vodili v letu <strong>2009</strong>. OE 2 Predstavitev- Z<strong>dr</strong>avstveno- Patronažna- PatronažnaPatronažno varstvo je organizacijska enota patronažnih medicinskih sester katere skrbijo za celotno populacijo, ki jo pokriva Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>Maribor</strong> (razen v občini Lovrenc Pohorju, katero pokriva PMS koncesionarka) na njihovih domovih, in lokalnih skupnostih. Izvajajo patronažno z<strong>dr</strong>avstveno nego s preventivno in kurativno dejavnostjo. OEPatronažno varstvo izvaja svojo strokovno nalogo z naslednjimi dejavnostmi: socialno obravnavo posameznika, <strong>dr</strong>užine in lokalne skupnosti, kar predstavlja izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalog patronažne obravnave pacientov od nosečnice, otročnice, novorojenčka,dojenčka, malega otroka, kroničnega bolnika, bolnika z z<strong>dr</strong>avstveno nego na domu, do OE<strong>dr</strong>užine in lokalne skupnosti. Vse te naloge izvaja višja oziroma diplomirana medicinska sestra in so preventivne. z<strong>dr</strong>avstvena nega otročnice in novorojenčka, zajema izvajanje nalog babiške z<strong>dr</strong>avstvene starostnika,pacienta na domu. Ta dejavnost je kurativna in zanjo potrebuje delovni nalog osebnega izbranega z<strong>dr</strong>avnika. Vse te naloge prav tako izvaja višja oziromadiplomirana medicinska sestra.166otročnic, novorojenčkov ter nosečnic. Vse te naloge so prav tako preventivne in jih izvaja višja oziroma diplomirana medicinska sestra in so preventivne. z<strong>dr</strong>avstvena nega pacienta na domu, ki zajema izvajanje vseh nalog z<strong>dr</strong>avstvene nege nege


- enota- enotadom <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 3 Organigram Z<strong>dr</strong>avstveni-<strong>dr</strong>.varstvo sestavljata vodstvo in štiri enote; za skupne potrebe enota Center Tabor, Pobrežje-Tezno Patronažno OE- enotaOE PATRONAŽNO VARSTVOizven mestna terenska po<strong>dr</strong>očja V OE Patronažno varstvo je bilo 31.12.<strong>2009</strong> zaposlenih za nedoločen čas 73 delavk. zaVODSTVO- predstojnica OE PVENOTA ZA SKUPNE POTREBE- DMS spec.patr.z<strong>dr</strong>.negeodgovorna za z<strong>dr</strong>avstveno n.- socialni delavec- pisarniški referent- sr.med.ses.ENOTA CENTER1 strok. vodja in vodjabab. dej.11 PMSENOTA TABOR –POBREŽJE – TEZNO1 strok. vodja33 PMSENOTA ZA IZVENMESTNA TERENSKAPODROČJA1 strok. vodja21 PMS4 Program dela Program dela je po<strong>dr</strong>obno opisan v Strokovnih poročilih strokovnih vodij enot in dejavnosti.167


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>5 Realizacija programa dela Z<strong>dr</strong>avstvenidelovnega programa je po<strong>dr</strong>obno opisana v Strokovnih poročilih, ki so v naslednjih poročilih. Realizacija6 Ka<strong>dr</strong>i V začetku leta <strong>2009</strong> smo imeli zaposlenih 74 delavk za nedoločen čas. Prihodi in odhodi v letu <strong>2009</strong> soiz tabele 1. Prihodi in odhodi med letom MESEC ODHODI PRIHODI razvidni FEBRUAR 0 0 JANUARSuzana SUBOTIČ, dipl.m.s. 05.03.<strong>2009</strong> -OE SZV APRIL MAJ MAREC JULIJ AVGUST JUNIJ OKTOBER NOVEMBER 0 0 SEPTEMBER0 0 V letu <strong>2009</strong> nismo na novo zaposlovali. Ponovno smo reorganizirali terenska po<strong>dr</strong>očja. Terenska po<strong>dr</strong>očja so razdeljena na približno 2200 do 2400 prebivalcev na eno patronažno medicinsko sestro (PMS), odvisno od DECEMBERraznolikosti in vitalno statističnih kazalcev. Med letom je bila prisotna tudi večja delavna odsotnost, zaradi 6 porodniških dopustov in 1 daljše odsotnosti, zaradi bolezni. geografskeodsotnost predstavlja tudi RLD, saj je 26% zaposlenih PMS starih več kot 50 let le te imajo 39 ali več RLD. Zaposlena je bila tudi delavka, ki je polovica delavnega časa upokojena in tri zaposlene, ki so ocenjene s III. Pomembnokategorijo invalidnosti. Omejil se je tudi interes do zasebništva, saj v letu <strong>2009</strong> ni odšla nobena PMS med koncesionarje168nimamo zaposlenega strokovnega sodelavca – fizioterapevta. Število ka<strong>dr</strong>a v OE PV v letu <strong>2009</strong> Trenutno


predhodnih grafov je razvidno število ka<strong>dr</strong>a v OE PV. Veliko pozornosti smo posvečali strokovnemu izpopolnjevanju, na rednih mesečnih sestankih, timskih Izučnih delavnicah ter na ostalih strokovnih izpopolnjevanjih v <strong>Maribor</strong>u in Sloveniji. sestankih,KADRI <strong>2009</strong>dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>CenterZ<strong>dr</strong>avstveniTabor Tezno,PobrežjeIzvenmestnater.obm.skupne potrebevodstvoŠTEVILO ZAPOSLENIH V LETIH2005 - <strong>2009</strong>ŠTEVILO806040200Število zaposlenih v OE PV v letih 2005 do <strong>2009</strong>1001leto 2005leto 2006leto 2007leto 2008leto <strong>2009</strong>LETOUdeležba na strokovnih izpopolnjevanjih je bila naslednja: PMS smo se 493 krat udeležile strokovnega izpopolnjevanja, kar predstavlja 6,7 udeležbe na eno PMS. Udeleženke strokovnih so redno oddale poročilo o strokovnem izpopolnjevanju, ter poročale o vsebinah in novostih na delovnih sestankih.169


<strong>STROKOVNO</strong> IZPOPOLNJEVANJE VLETIH 2007 - <strong>2009</strong>dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>delovnih sestankih smo organizirali strokovna srečanja z <strong>dr</strong>ugimi strokovnimi sodelavci raznih po<strong>dr</strong>očij. Z<strong>dr</strong>avstvenipodlagi teh srečanj smo skupaj oblikovali več strokovnih delovnih navodil za izvajanje patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege. Strokovno izpopolnjevanje v letih 2007 – <strong>2009</strong> NaŠTEV.IZPOP.60050040030020010001LETOleto 2007leto 2008leto <strong>2009</strong>ŠTEVILO UDELEŽB NA POSAMEZNOv letih 2007 - <strong>2009</strong>PMS V LETIH 2007 - <strong>2009</strong>PMS posamezno na udeležb Število8št. udeležbna PMS642leto 2007leto 2008leto <strong>2009</strong>01leto170


- Patronažna- Aktualna- Kakovostna- Patronažna- Kategorije- Duševno- Podpora- Patronažna- PatronažnaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>potovanja so bila za aktivno sodelovanje v Izvršilnem odboru Patronažne sekcije in sodelovanja pri pripravi prenove poročila o delu patronažnega varstva na Inštitutu za varovanje z<strong>dr</strong>avja. Službena Avtomobili 7Aktivne udeležbe v letu <strong>2009</strong> so bile naslednje:nega starostnika domu: Irena POŽGAN problematika na po<strong>dr</strong>očju Patronažnega varstva: Darinka FRAS obravnava pacienta na domu: An<strong>dr</strong>eja VRTOVEC z<strong>dr</strong>avstvena nega pulmološkega bolnika: Aleksan<strong>dr</strong>a JANČIČ z<strong>dr</strong>avstvenaPatronažnem varstvu: Darinka FRAS z<strong>dr</strong>avje nosečnice in otročnice: Danica SIRK PMS materam pri dojenju v oddaljenih zaselkih in materam v stiski: Barbara ČUK vz<strong>dr</strong>avstvena nega paliativnega pacienta: An<strong>dr</strong>eja VRTOVECz<strong>dr</strong>avstvena nega in najpogostejši zapleti:Mojca ŽOLGAR-FRIDAUERAKTIVNE UDELEŽBE V LETIH 2008 - <strong>2009</strong>9876ŠTEVILOUDELEŽB5432101LETOleto2008leto <strong>2009</strong>V letu <strong>2009</strong> smo odpisali 4 avtomobile in nabavili 1 novo vozilo, ter prevzeli 2 rabljena avtomobila iz avtoservisne dejavnosti.171


- Fiat- Fiat- VW- Renault-Konec leta <strong>2009</strong> je 10 patronažnih medicinskih sester imelo službena vozila tudi v zasebne namene. Te Seatso naslednje: Lučka ARKO - Duplek; Zlatka DORIČ-VALENTAN - Tabor, Stanka HLADE - Kungota, Marjeta KRAJNC - Sladki vrh; Rozika LEŠNIK - Pesnica, Irma RAJH - Jakob in Janja TOPLAK - Selnica ob Dravi. delavke- pri- pri- aktivno- aktivno- aktivno- pri- pri- pri- pri- sodelovali- Rednoin Ormož v smislu poenotenja delovanja patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege v regiji in prenosa informacij iz IO Patronažne sekcije. Bistrica 9 Medijsko predstavljanjedom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Na dan 31.12.<strong>2009</strong> smo imeli 32 avtomobilov naslednjih znamk: Z<strong>dr</strong>avstveni3 Uno 2 Polo : 19 Panda:Clio : 7Ibiza: 1evidenco v zvezi z vozili in potrebna mesečna in letna poročila je pripravljala Marjana KOVAČIČ. Vso 8 Projekti V letu <strong>2009</strong> smo aktivno sodelovali:preoblikovanju dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v z<strong>dr</strong>avstveni in babiški negi vsebinskemnivoju <strong>dr</strong>žave predlogu, sprememb in dopolnil besedila Nacinalni program paliativne oskrbe. nasmo sodelovali v delovni skupini za prenovo poročila o delu patronažnega varstva na Inštitutu zaz<strong>dr</strong>avja. smo sodelovali v delovni skupini za Negovalne diagnoze-Slonda (skupina je imenovana na RSK) varovanjesmo sodelovali v komisiji za oblikovanje kategorij <strong>dr</strong>užin in pacientov v patronažnem varstvuZakon o z<strong>dr</strong>avstveni dejavnostina Nacionalni program duševnega z<strong>dr</strong>avjana Pravilnik o zagotavljanju z<strong>dr</strong>avstvene in socialno varstvene obravnave v primerih odpusta iz bolnišnic ter v primerih ko opravičenec živi domana pravilnik o izdaji mnenj za opravljanje zasebne z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene ali babiške nege smo pri izvedbi poletne šole, ki jo je organizirala FZV pripombahsmo organizirali (enkrat na dva meseca) regijske sestanke z vodji PV Ptuj, Lenart, SlovenskaV glasilu mestne četrti Radvanje smo predstavili delovanje Patronažnega varstva.172


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>10 Znanstveno raziskovalno delo Z<strong>dr</strong>avstvenipo<strong>dr</strong>očju znanstveno raziskovalnega dela smo se vključevali s sodelovanjem študentov in PMS, pri oblikovanju diplomskih del Fakultete za z<strong>dr</strong>avstvene vede Univerze v <strong>Maribor</strong>u. Na11 Sistem vodenja kakovosti- Reorganizirali- Organizirali- Doslednonadurnega dela. zmanjševanja 13 Novosti in problematika V letu <strong>2009</strong> so se pojavile tendence po monovalentnem izvajanju partonažne z<strong>dr</strong>avstvene nege. Te težnjezasledili pri babiški negi, psihiatrični z<strong>dr</strong>avstveni negi, pulmološki z<strong>dr</strong>avstveni negi. Aktivno se vključujemo na ustreznih po<strong>dr</strong>očjih za ohranitev polivalentnega patronažnega delovanja ter se zavzemamo za smoohranitev <strong>dr</strong>užinske patronažne sestre.- Vzvezi s sistemom vodenja kakovosti upoštevamo vsa navodila, sprejeta v <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong> in tudi sprotno prenašamo vse novosti na zaposlene v OE. V 12 Predstavitev novih storitev- Vpatronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege vključujemo vse novosti iz vidika z<strong>dr</strong>avljenja in obravnave posameznika, <strong>dr</strong>užine in lokalne skupnosti. OE smo organizirali strokovne interesne delovne skupine za posamezni profil pacientov. Te delovne skupine imajo nalogo, aktivno, poglobljeno, celostno sistematično pripravijo delovna navodila za izvajanjupacienta ožjega in širšega okolja. smo popoldansko delo s ciljem večje racionalnosti in kakovosti opravljenih patronažnih obravnavoin razbremenitev PMS. smo odvzem laboratorijskega materiala do 8 ure, ter transport laboratorijskega materiala po obiskovstrokovnih predpisih. smo spremljali količino in kakovost opravljenega dela PMS ob nedeljah in praznikih, v smislu vseh14 Sodelovanje OE Patronažno varstvo sodeluje z vsemi organizacijskimi enotami <strong>ZD</strong> <strong>Maribor</strong>. Pri izvajanju dela je potrebno173tudi z vsemi z<strong>dr</strong>avstvenimi institucijami izven z<strong>dr</strong>avstvenega doma, socialnimi zavodi, zavodi sodelovanje


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> javnega značaja, podjetji, lokalno skupnostjo in seveda z vsemi obstoječimi institucijami na terenskem Z<strong>dr</strong>avstveniSodelovanje kakovostno, zadovoljstvo tako pacientom, kakor tudi zaposlenim v OE. Timsko delo sodobna oblika dela v patronažnem varstvu brez katerega se ne more izvajati kakovostna z<strong>dr</strong>avstvena nega. V letu <strong>2009</strong> smo pričeli z razširjenim strokovnim timom. Še posebej potrebno poudariti po<strong>dr</strong>očju.za z<strong>dr</strong>avljenje in z<strong>dr</strong>avstveno nego bolnika na domu, ki s svojim delovanjem pomaga reševati Komisijoprobleme pri izvajanju z<strong>dr</strong>avstvene nege pacienta na domu. določene 15 Informacijsko komunikacijska tehnologije Za izvajanje in dokumentiranje strokovnega dela bi potrebovali ustrezen program z bazo podatkov, (ka<strong>dr</strong>i,in varovanci, negovalne diagnoze, negovalne intervencije in negovalni rezultati) kar bi omogočalo kakovostno spremljanje, načrtovanje in vrednotenje našega opravljenega dela. Za lažje vodenje posameznih dejavnosti bi potrebovali tudi ustrezen program za protokole evidence, analize in kontinuiranost z<strong>dr</strong>avstvene <strong>dr</strong>užine-nege.Ohraniti- Izvajati- Posvetiti- Slediti- zagotoviti- še- organizacijsko- ob<strong>dr</strong>žati- izvajati- nadaljevati- delovati- zagotoviti16 Razvojni in strokovni cilji OE Patronažno varstvo ima naslednje razvojne in strokovne cilje:<strong>dr</strong>užinske patronažne sestre v okviru zakonodaje iz po<strong>dr</strong>očja z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti v principprimarnem z<strong>dr</strong>avstvenem varstvu z dejavnostmi, ki so med seboj povezane in neločljive:z<strong>dr</strong>avstveno- socialna obravnava posameznika, <strong>dr</strong>užine in skupnosti; - patronažna z<strong>dr</strong>avstvena nega otročnice in novorojenčka na domupatronažna z<strong>dr</strong>avstvena nega pacienta na domu; kakovostno patronažno z<strong>dr</strong>avstveno nego; vso pozornost za kakovostno izobrazbo patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege, zaradi zahtevnosti in specifike dela (dipl.m.s.- specialist). -strokovnim napredkom in omogočiti izvajalkam patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege dopolnilna strokovna znanja; dobre pogoje za izvajanje patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih ter s tem novimnivo kakovosti storitev ter zadovoljstvo pacientov; povečati število preventivnih obiskov v primerjavi z letom <strong>2009</strong>; dvigniti174ustvariti takšne pogoje in delovno klimo, da ne bi imele PMS interes po zasebništvu;prebivalcev na 1 patronažno medicinsko sestro iz leta <strong>2009</strong> glede na ka<strong>dr</strong>ovske normative, ki so dogovorjeni v R Sloveniji 2352 minus 10%; na vseh terenskih po<strong>dr</strong>očjih in lokalnih skupnostih povezave, koordinacije in aktivnosti v smislu številododatnih skupin za samopomoč, ter več z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnega delovanja v ciljnih skupinah; in utrditi strokovno sodelovanje z zasebnicami v smislu poenotenosti izvajanja doktrine; organiziranjav skladu s pravili obveznega z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja in v skladu z našimi poklicnimiin kompetencami ter odgovornostmi; realizacijo delovnega programa tako z vidika kurative, kakor preventive v 105 %; aktivnostmi


- izdelati- revidirati- Zmanjšati- Delovne- Izvajatidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> še dodatne strokovne standarde za po<strong>dr</strong>očje delovanja patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege; Z<strong>dr</strong>avstvenispecifične negovalne diagnoze patronažnega varstva in dopolniti z manjkajočimi; obseg kurativnega dela s ciljem da pacientu in <strong>dr</strong>užini nudimo vso ustrezno pomoč za čim prejšnjo neodvisnost in samostojnost. sestanke bomo organizirali iz različnih strokovnih po<strong>dr</strong>očij, na podlagi katerih bomo oblikovali obstoječenavodila za izvajanje patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege katera nam bodo podlaga za izdelavo delovnaše nadalje kakovostno mentorstvo študentom FZV in pripravnikom. Patronažna medicinska sestra <strong>dr</strong>užinska sestra, kar pomeni, da v <strong>dr</strong>užini deluje iz preventivnega in standardov.vidika. Posledično temu potrebuje veliko strokovnega znanja, zato se trudimo, da se strokovno izpopolnjujemo in prenašamo pridobljena znanja na ves delavni kolektiv. Cilj našega delovanja je v kakovosti patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege in zadovoljstvo pacientov, <strong>dr</strong>užin ter zadovoljstvo zaposlenih. Glede razmere v z<strong>dr</strong>avstveni politiki, se je potrebno neprestano prilagajati in skušati zagotoviti humano in kurativnegapatronažno z<strong>dr</strong>avstveno nego. kakovostno175


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVORealizacija delovnega programaDarinka FRAS, viš. med. ses., Irena POŽGAN, dipl. m. s., spec. patr. z<strong>dr</strong>. negeDanica SIRK, viš. Med. ses., univ. dipl. org.176


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>177


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> V strokovnem poročilu za leto <strong>2009</strong> je prikazano organizacijsko, plansko in strokovno delovanje OE Z<strong>dr</strong>avstvenivarstvo. Razvidno je, da smo dosegli delovni program in realizirali točke. Patronažno 1 Uvoddela patronažne medicinske sestre je posameznik, <strong>dr</strong>užina in lokalna skupnost. Patronažno varstvo izvaja svoje naloge po principu <strong>dr</strong>užinske patronažne medicinske sestre, kar predstavlja izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalog patronažne obravnave pacientov na domu. V <strong>dr</strong>užini obravnavamo nosečnico,otročnico, novorojenčka, dojenčka, malega otroka, kroničnega bolnika, starostnika Po<strong>dr</strong>očjez z<strong>dr</strong>avstveno nego na domu. Naloge so iz preventivnega in kurativnega vidika. pacienta 2 Delovne ure za leto <strong>2009</strong>patronažnem varstvu je bilo v letu <strong>2009</strong> zaposlenih 73 patronažnih medicinskih sester. Opravljene delovne ure v letu <strong>2009</strong> so razvidne iz spodnje tabele! DELOVNE URE NA TERENU DELOVNE URE IZVEN TERENA SKUPAJ URE V87,91% 13530 12,09% 111932 Naziv Delovne 98402ure za teren Delovne ure na terenu Skupaj ure Notranje22355 22,72% 76047 77,28% 98402 Pri tem zajema delo izven terena vse timske posvete, delovne sestanke, koordinacija v <strong>dr</strong>ugih strokovnih PMSstrokovna izobraževanja in usposabljanja, ki so za naše po<strong>dr</strong>očje dela izjemno pomembna. ustanovah, 3 Število obiskanih <strong>dr</strong>užin v letu <strong>2009</strong>območju občin: <strong>Maribor</strong>, Šentilj, Starše, Hoče-Slivnica, Miklavž, Selnica ob Dravi, Ruše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota Duplek; je bilo pod nadzorom patronažne službe Na64364 <strong>dr</strong>užin. Inaktivne kartoteke je bilo 55837. To so <strong>dr</strong>užine, ki smo jih v patronažni službi obravnavali v preteklih letih, letu <strong>2009</strong> pri teh <strong>dr</strong>užinah nismo opravili patronažnih obiskov oziroma obravnav.178kartoteke je bilo v letu <strong>2009</strong>8527. To je število <strong>dr</strong>užin, ki so bile iz strani naše službe obravnavane v letu <strong>2009</strong>. Aktivne


<strong>dr</strong>užine: Leto Število obiskanih <strong>dr</strong>užin 2008 7745 Obiskane8527 <strong>2009</strong>tega so bile <strong>dr</strong>užine po miljeju v letu <strong>2009</strong> obravnavane tako: OdŠtevilo obiskanih <strong>dr</strong>užin Zaposlen 2961 Milje121 Upokojen 5162 Kmet283 Skupaj 8527 OstaliZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>smo v letu <strong>2009</strong> opravili pri teh <strong>dr</strong>užinah 109358 obiskov, od tega jih je:prvih obiskov <strong>dr</strong>užin in - 100831 ponovnih obiskov <strong>dr</strong>užin. Skupaj 4 Številovseh obiskov po pacientih PA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE<strong>2009</strong> 2008Št. obiskov % Št. obiskov % Obiski z<strong>dr</strong>avstveno nego pacienta - OBISK 96070 74,47% 91998 73,08% Obiski z z<strong>dr</strong>avstveno nego otročnice in novorojenčka 10186 7,9% 10628 8,44% kurativaPreventivni patronažni obiski 22745 17,63% 23258 18,48% Skupaj 129001 100% 125884 100%179


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>letu <strong>2009</strong> smo opravili skupaj 33886 preventivnih obiskov, kar je predstavljalo 26,92% vseh obiskov Z<strong>dr</strong>avstvenimedicinskih sester. V letu <strong>2009</strong> je število preventivnih obiskov naraslo za 1,4%. Opravili smo 33886 preventivnih patronažnih obiskov (obiski z z<strong>dr</strong>avstveno nego otročnice in novorojenčka in preventivni patronažni obiski), kar predstavlja patronažnih80vseh obiskov patronažnih medicinskih sester. Iz tega je razvidno, da je bilo opravljenih večje število preventivnih obiskov, kar je rezultat težnje k preventivnemu delovanju. 26,92%med preventivnimi in kurativnimi obiski Razmerje7060%OPRAVLJENIHOBISKOV504030KURATIVAPREVENTIVA201002008 <strong>2009</strong>LETORAZMERJE PREVENTIVA - KURATIVAKURATIVAPREVENTIVA180


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenije, da več kot četrtina (26,92%) vseh obiskov patronažnih medicinskih sester predstavlja preventivno dejavnost. Število preventivnih obiskov je povečalo za 1,4%. Razvidno5 Preventivni obiski posameznih pacientih V letu <strong>2009</strong> smo v polivalentni patronažni službi opravili skupaj 33886 preventivnih patronažnih obiskov. Gledepaciente so bili razdeljeni tako: LETO 2008 LETO <strong>2009</strong> naŠt. obiskov skupaj % Prvi obiski Ponovni obiski Št. obiskov skupaj % PACIENTotrok 12395 37,64 4390 7987 12377 36,53žena 3388 10,29 1895 1234 3129 9,23starostnikov 4964 15,07 4538 1394 5932 17,5pacientov - kurat. 12045 36,58 9615 2700 12315 36,35ostalih pacientov 139 0,42 109 24 133 0,39 SKUPAJ 32931 100 20547 13339 33886 100 ObiskiObravnava novorojenčkov in dojenčkov v polivalentni patronažni službi Patronažne medicinske sestre smo v letu <strong>2009</strong> opravile skupaj 11392 patronažnih obravnav pri dojenčkih in novorojenčkih. Od tega bilo 8178 obravnav pri novorojenčkih in 3214 obravnav pri dojenčkih.delo zajema 1319 prvih obiskov pri novorojenčkih in 2234 prvih obiskov pri dojenčkih.letu <strong>2009</strong> je bilo pri novorojenčkih in dojenčkih opravljenih skupaj 3553 prvih obiskov in 7839 ponovnih obiskov. V povprečju je bil vsak novorojenček obiskan 8,6 krat in vsak dojenček 2,4 krat v letu <strong>2009</strong>. Načrtno<strong>2009</strong> 2008PACIENT skupaj % prvi ponovni skupaj %novorojenček 8811 71,08 1319 6859 8178 66,08 dojenček 2804 22,62 2234 980 3214 25,97 mali otrok 1-3 let 706 5,70 821 140 961 7,771813-6 let 74 0,60 15 7 22 0,18 skupaj 12395 100 4389 7986 12375 100 otrok


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Obravnava žena v polivalentni patronažni službi Z<strong>dr</strong>avstveniženah smo opravili skupaj 3129 obiskov, kar predstavlja 9,23% vseh opravljenih preventivnih patronažnih obiskov. To predstavlja vse obiske, so bili opravljeni pri nosečnicah in otročnicah. Od tega je bilo opravljenih 1895 prvih obiskov v letu in 1234 ponovnih obiskov v letu. PACIENT Prvi obiski v letu Ponovni obiski v letu skupaj Pri670 9 679 Nosečnica1225 1225 2450 skupaj 1895 1234 3129 Otročnicaletu <strong>2009</strong> predstavljajo obiski pri nosečnicah 21,7% vseh obiskov pri ženah in obiski pri otročnicah 78,3% vseh obiskov pri ženah. V Obravnava starostnikov v polivalentni patronažni službi Od vseh opravljenih preventivnih patronažnih obiskov predstavljajo obiski starostnikov 17,5%.Prvi obiski Ponovni obiski skupaj 2008 3601 1363 4964 <strong>2009</strong> 4538 1394 5932 LETO Obravnava pacientov v polivalentni patronažni službi Od vseh preventivnih obiskov, ki smo jih v letu <strong>2009</strong> opravili v naši službi, je bilo opravljenih 12315 obiskov pri pacientih, kar predstavlja 36,35% vseh preventivnih obiskov.vrsto bolnikov, ki smo jih obravnavali vidimo, da je največ kroničnih pacientov, kar je razvidno iz naslednje tabele: PACIENTI Prvi obiski Ponovni obiski skupaj Glede 371 140 511 TBC pacient 4 2 6 Pacient s koncentratorjem kisika na Ca 76 506 582 domupacient 92 103 195 Diabetik 630 181 811 Invalid 126 48 174 Duševni7635 1542 9177 Ostali pacienti 681 178 859 Skupaj 9615 2700 12315 Kronični182


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>6 Preventivni obiski po naročilu Z<strong>dr</strong>avstveninaročilu je bilo v letu <strong>2009</strong> opravljenih 555 obiskov. Naročniki za preventivni obisk so bili različni( Služba za ZV o<strong>dr</strong>aslih, Služba za ZV žensk, otrok, šolarjev, CSD, Bolnišnice,itd.). Po7 Prvič odkriti z<strong>dr</strong>avstveno - socialni problemi Iz naslednje tabele je razvidno število in intenzivnost novo odkritih problemov v letu <strong>2009</strong>. Na prvem mestu seponovno pojavlja kronični pacient, tako kot v preteklem letu, takoj za tem se pojavlja kot pogost problem osamelost starostnika, sledi nepravilna nega itd. Število problemov Zap. namLETO 2008 LETO <strong>2009</strong> 1 Nepravilna nega 90 106 št.Nepravilna prehrana 56 167 3 Z<strong>dr</strong>avstvena neprosvetljenost v <strong>dr</strong>užini 74 107 4 Kronični pacient 701 592 2Odvisnost v <strong>dr</strong>užini 7 31 6 Alkoholizem v <strong>dr</strong>užini 47 43 7 Nasilje v <strong>dr</strong>užini 5 4 5Osamelost starostnika 197 212 9 Nezadosten dohodek <strong>dr</strong>užine 57 45 10 Neurejene stanovanjske razmere 51 47 8Neurejeni medsebojni odnosi v <strong>dr</strong>užini 35 53 12 Nezaposlenost v <strong>dr</strong>užini 46 31 13 Ostalo 4 5 111370 1443 Skupaj 8 Po<strong>dr</strong>očje z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnega dela polivalentne patronažne službe- skupine- klubi- z<strong>dr</strong>avstvenomedicinske sestre smo pri 33886 preventivno obiskanih pacientih opravile prav toliko z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnih ukrepov. Patronažne183vzgojno delo smo opravile tudi pri obravnavi pacientov z z<strong>dr</strong>avstveno nego - kurativa. Pri 91998 obravnavah je bilo opravljenih tudi toliko z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnih ukrepov.Poleg tega opravljamo še z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno delo v lokalni skupnosti in sicer: Z<strong>dr</strong>avstvenosamopomoč 145 in <strong>dr</strong>uštva 12 vzgojno predavanje 5 za


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniz<strong>dr</strong>avstveno vzgojnega dela posvečamo posebno skrb, kajti z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja je naša posebna naloga. Evidentiranju- Intervencije- Intervencija- Intervencije- Intervencijeintervencij Število 1. z<strong>dr</strong>avstvene nege na domu 183 2. z<strong>dr</strong>avljenja 164 VrstaUreditev z<strong>dr</strong>avstvenih pripomočkov 106 4. Pomoč pri uveljavljanju pravic iz z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja 104 5. Ostale intervencije 120 3.intervencij Število 6. Služba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo o<strong>dr</strong>aslih 543 Mestaotrok 37 8. Služba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo žensk 23 9. Bolnišnica 70 7.Dom za starejše občane 79 11. VVO 12. Šola 0 10.Center socialno delo 191 14. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 18 15. RK, Karitas <strong>dr</strong>uge neprofitne organizacije 88 13.Občina, mestna četrt 43 17. Ostala mesta intervencij 118 16.medicinske sestre opravimo pri svojem vsakdanjem delu mnogo intervencij, vendar si jih zaradi Patronažne9 Intervencije v polivalentni patronažni službiVrsta in mesto intervencijopravljamo na štirih nivojih:enoti (OE PV), delo s strankami, koordinacija socialne delavke v OE PV; v strokovnih službah <strong>ZD</strong> (koordinacija z dispanzerji in ambulantami,…) Intervencijev UKC <strong>Maribor</strong> in ostalimi bolnišnicami ter z<strong>dr</strong>avstvenimi in socialnimi zavodi;v službah izven z<strong>dr</strong>avstva ( RK, OBČINE, VVO, CSD, ŠOLE…)upoštevanja navodil ZZZS finančno ne ovrednotimo, oziroma jih štejemo kar v patronažno obravnavo pacienta. Predstavljajo pa nam veliko časovno obremenitev, vendar so za kvalitetno izvajanje patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege nujno potrebne.184Opravljene negovalne intervencije v letu <strong>2009</strong> V patronažnem varstvu <strong>Maribor</strong> bilo v letu <strong>2009</strong> opravljenih skupaj 123326 negovalnih intervencij.


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Opažamo, da največji delež intervencij še vedno predstavljajo prevezi in injekcije. Opažamo tudi porast Z<strong>dr</strong>avstveniodvzemov laboratorijskega materiala in ostalih posegov. Navedena situacija najverjetneje posledica zgodnjih odpuščanj pacientov v domače okolje iz sekundarnih in terciarnih z<strong>dr</strong>avstvenih zavodov. številaintervencija <strong>2009</strong> Negovalnahigiena in urejanje 3871 Kopanje 1201 Osebnaumirajočega 437 Preprečevanje nastanka preležanin 2051 Nega2650 Nega stom 2035 Poučevanjepostopki 6917injekcije 33747 Ostaliinfuzije 129 Preveza 44249 Aplikacijain menjava urinskega katetra 317 Odvzem laboratorijskega materiala 9365 Kateterizacijakrvnega pritiska 4414 Razgibavanje 276 Merjenjeklizme 51 Ostali posegi 11616 AplikacijaSkupaj 123326 Sk10 Rezimiranje realizacije delovnega programaSkrb za realizacijo delovnega programa je kontinuirana. Patronažne medicinske sestre so seznanjene z dnevno obvezo, ki jo morajo opraviti in tudi s pravili s strani ZZZS oz. omejitvijo patronažnih obiskov pri posameznih profilih pacientov.185


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Pri ponovnih preventivnih obiskih smo motene pri realizaciji delovnega programa, zaradi vse zahtevnejših Z<strong>dr</strong>avstveniobiskov, oziroma obiskov pacientov z z<strong>dr</strong>avstveno nego. Prav tako smo v letu <strong>2009</strong> imeli dolgotrajne bolniške odsotnosti, IPD zaradi študija na FZV in odsotnosti zaradi porodniških dopustov. PATRONAŽNE kurativnihSESTRE MEDICINSKEOPRAVLJENO Prvi obiski preventiva 18465 19896 Ponovni 14466 14036 PLANobiski preventiva Z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja preventiva 32931 33932 Prvi obiski Skupaj 3740 3542 Ponovni obiski kurativa 92330 90062 kurativaobiski kurativa Strokovne storitve Z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja kurativa 96070 93604 SkupajObiski 22205 23438 Ponovni106796 104098 Prvivsi obiski 129001 127536 SkupajOPRAVLJENO dosežen % TOČKE skupaj 1086509 14798674 136,19% PLAN186


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>187


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVOPatronažno o z<strong>dr</strong>avstvena nega nosečnice, otročnice in novorojenčkaRomana LIKAR, dipl. med. ses., IBCLC


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>189


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Predstavitev dejavnosti Z<strong>dr</strong>avstveninega nosečnice, otročnice in novorojenčka je ena izmed najstarejših oblik patronažne dejavnosti v <strong>dr</strong>užinah in je sestavni del polivalentne patronažne službe, ki jo izvajajo višje ali diplomirane medicinske sestre,mestnem in izven mestnem terenskem območju. Delo izvajajo po sodobni metodi dela, to je po procesu z<strong>dr</strong>avstvene nege. Z<strong>dr</strong>avstvenapo<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka so patronažne medicinske sestre samostojne in zagotavljajo kontinuirano z<strong>dr</strong>avstveno nego, kar pomeni, da je vsak novorojenček in oročnica obiskana takoj naslednji dan odpustu iz porodnišnice , tudi ob nedeljah in praznikih. Patronažne medicinske sestre pa tudi zelo pomemben člen v verigi služb, ki skrbijo za rojstvo z<strong>dr</strong>avega otroka in njegov normalen Nav biosocialnem okolju. razvoj 2 Vitaitalno statistični podatkiletu <strong>2009</strong> je na mariborskem območju rodilo 2288 žena, kar je nekoliko manj, kot v preteklem letu. Na območju, ki ga pokriva <strong>ZD</strong> Dr. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> je bilo 1232 porodov; Slovenska Bistrica: 314 Lenart: 156 Vobčine: 276 Patronažne medicinske sestre s koncesijo: 310 V naši službi smo v letu <strong>2009</strong> obravnavali 1232 otročnic, ker je 147 manj, kot v preteklem letu, od tega Ostaleobmočju 851 in na izven mestnem območju 390 . V primerjavi s preteklim letom se je število porodov na mestnemobmočju nekoliko zmanjšalo, večji padec pa je opazen na izven mestnem po<strong>dr</strong>očju in sicer za 89 rojstev, kar je 18,5% v primerjavi z prejšnjim letom. V preteklem letu na našem po<strong>dr</strong>očju ni bilo nobenega poroda doma, brez strokovne pomoči . Rodilo se je dvojčkov, kar je manj kot v preteklem letu in sicer, 14 na mestnem območju in 5 na izven mestnemobmočju. Tudi pri rojstvu dvojčkov bil večji padec na izven mestnem po<strong>dr</strong>očju. Po<strong>dr</strong>obni vitalno statistični podatki so razvidni iz Tabele I Priložena pa je tudi tabela III, nam prikazuje vitalno statistične podatke razdeljene na mestno in izven mestno po<strong>dr</strong>očje. mestnem3 Analiza nosečnicV letu <strong>2009</strong> je bilo v Patronažni službi <strong>Maribor</strong> evidentiranih 924 nosečnic, kar predstavlja 75,00% glede na število rojstev ( leta 2008 – 73,60%; leta 2007 – 72,94 %; leta 2006 - 72,18%; leta 2005 -59,29%; leta 2004 - 59%,18;)190že nekaj let zapored, se je tudi v tem letu nekoliko povečal odstotek izpolnjenih obrazcev nosečnic v primerjavi s preteklim letom, kar kaže, da so naša prizadevanja naletela na pozitiven odziv in da v ginekoloških Kot


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ambulantah dosledneje izpolnjujejo predpisane obrazce. Upoštevajo tudi našo prošnjo, da na obrazec napišejo Z<strong>dr</strong>avstveništevilko nosečnice, kar nam bistveno olajša delo. Ugotovili smo, da nam je DŽ <strong>ZD</strong> Dr. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> posredoval podatke v 41,99% od evidentiranih nosečnic, kar je nekoliko manj od preteklega leta, ginekološke ambulante UKC so nam posredovale 24,78% izpolnjenih obrazcev, kar je enako preteklemu letu, ostali z<strong>dr</strong>avstveni zavodi 3,57%,kar je več kot odstotek več, kot v telefonskoletu, zasebne ginekološke ambulante pa 23,37 %, kar pa je tudi odstotek več, kot v preteklem letu. preteklemsmo prvič dobili izpolnjene obrazce nosečnic tudi iz Ptuja in Celja. Razveseljivo pa je, da so patronažne medicinske sestre same odkrile 6,27% od evidentiranih nosečnic, za katere nismo dobili obvestila iz ginekoloških ambulant. Tokratnaši službi smo v letu <strong>2009</strong> obiskali 678 nosečnic, kar predstavlja 73,37% glede na število evidentiranih nosečnic in je za skoraj 10% več, kot v preteklem letu, ter pomeni 55,03% glede na število rojstev, kar pa je tudi za skoraj 5% več, kot v preteklem letu. Z doseženim smo lahko zadovoljni, vendar so naši cilji postavljeni še višje, saj bi želeli, da bi bila obiskana vsaka nosečnica. Zavedamo se, da je nosečnost tisto obdobje v življenju ženske, Vje najbolj dovzetna za nasvete in z<strong>dr</strong>avstveno vzgojo, ter pogosto pripravljena spremeniti način življenja. Z koobiskom v tem obdobju si lahko pridobimo zaupanje in odpremo vrata v njeno <strong>dr</strong>užino tudi za kasneje, ob pojavu kakršne koli problematike. Analiza nosečnic je prikazana na tabeli II. našimpogledamo vzroke ne nosečnice, ki so delno prikazani Tabeli II vidimo, da kar 37,39% nosečnic, ki so ostale ne obiskane preseljeni na nam neznane naslove, 26,01% pa jih je bilo predčasno hospitaliziranih ali pa je šlo za prezgodnje porode. Ravno zaradi problema spremembe naslova je zelo pomemben dogovor, da na obvestilo o nosečnici, ki ga izpolnijo v ginekološki ambulanti, napišejo telefonsko Čenosečnice, kar nam znatno olajša delo. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela, da bi se približali ciljeu, to je obiskati vsako evidentirano nosečnico. Znak, trudimo je tudi to, da so patronažne medicinske sestre na svojih terenskih območjih same odkrile 6,27% od evidentiranih nosečnic, številko 4 Analiza obiskov otročnic in novorojenčkovnadaljevanju je prikazana analiza obiskov patronažnih medicinskih sester pri otročnicah z novorojenčki, povprečna ležalna doba v porodnišnici, patologija popka v domačem okolju, ter prehrana novorojenčka ob odpustu iz porodnišnice in ob zaključku patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege v obdobju novorojenčka. Posamezni prikazi Vso ponazorjeni tudi z tabelami in grafi.Število obiskov patronažnih medicinskih sester pri otročnicah z novorojenčki Povprečno število obiskov, so jih patronažne medicinske sestre v letu <strong>2009</strong> opravile pri otročnicah z novorojenčki je ostalo nivoju preteklega leta. Vsak novorojenček bil v povprečju obiskan 7,16 krat. Na191območju 7,27 krat in na izven mestnem območju 6,90 krat. Čeprav je po pravilih obveznega z<strong>dr</strong>avstvenega zavarovanja novorojenček in dojenček do enega leta starosti opravičen do šestih obiskov mestnem


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> patronažne medicinske sestre, pa je povečano število obiskov na domu v obdobju novorojenčka nedvomno Z<strong>dr</strong>avstvenikrajšanja ležalnih dob v bolnišnicah.Odpusti otročnic in novorojenčkov v domačo oskrbo V letu <strong>2009</strong> se ležalna doba otročnic z novorojenčki na Porodniškem oddelku UKC <strong>Maribor</strong> ni bistveno spremenila posledicaprimerjavi z preteklim letom..Okoli 65% vseh otročnic z novorojenčki je bilo v domačo oskrbo odpuščenih do vdne po porodu, ne redko pa so domov prihajali tudi komaj tri dni stari novorojenčki. Z ozirom na hitrejši odpust, je bila večja možnost, da se razvije kakšna patologija, kot pri starejših novorojenčkih. Zato je bilo nedvomno utemeljeno večje število obiskov in krajši presledki med njimi . Bolezenski znaki pri novorojenčkih, ki so se razvili doma, po poročanju patronažnih medicinskih sester petegapreteklem letu so bili najpogostejši vzrok za napotitev novorojenčka k z<strong>dr</strong>avniku poročanju patronažnih medicinskih sester znaki prehladnih obolenj, takoj nato pa razne težave v zvezi z popkom ( krvavitev, granulom, vnetje ), na tretjem mestu rumena obarvanost kože in sluznic. Ostali znaki so se pojavljali v manjšem številu. V Patologija pri obravnavi popka, po poročanju patronažnih medicinskih sestermedicinske sestre so v letu <strong>2009</strong> zabeležile 145 primerov nepravilnosti pri celjenju popkovne rane, kar predstavlja 11,82% glede na število novorojenčkov in je za 1% nižje, kot v preteklem letu. Zaznali smo nekoliko povečan odstotek popkov, ki so dalj časa rosili in popkov, ki so krvaveli. % popkov, ki so pozno odpadli (zajeti so samo popki, ki so odpadli po šestem obisku patronažne medicinske sestre) je bilo podobno kot v Patronažneletu. Injekcijo K-vit. je dobilo 20 novorojenčkov, kar predstavlja 36,36% tistih, pri katerih je pojavila krvavitev iz popka in je za 10% nižje kot v preteklem letu. preteklemso prikazane na Tabeli IV Po<strong>dr</strong>obnostiPrimerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz porodnišnice in ob zaključku obravnave patronažnihmedicinskih sester Številne raziskave so pokazale, da najprimernejša hrana za novorojenčka materino mleko, zato je naš skupni cilj, da bi bilo čim več novorojenčkov in dojenčkov izključno dojenih do dopolnjenega šestega meseca starosti.medicinske sestre lahko s svojim delovanjem bistveno pripomoremo k doseganju tega cilja. V letu <strong>2009</strong> je bilo ob odpustu iz porodnišnice izključno dojenih 994 novorojenčkov ali 79,66%, kar je skoraj 2% več, kot v preteklem letu. Ob tem pa je potrebno dodati, da bilo še 0,56% dojenih z dodatkom maminega mleka po steklenički in 1,04% hranjenih steklenički samo z maminim mlekom. Kar pa v bistvu pomeni, da so vsi ti Patronažneprejemali samo materino mleko. novorojenčkiz dodatkom prilagojenega mleka bilo 200 novorojenčkov ali 16,09%, kar je 2% manj, kot v preteklem letu. Hranjenih po steklenički samo z prilagojenim mlekom pa bilo 25 novorojenčkov ali 2,01%, kar pa je na nivoju Dojenihpreteklega leta. Patronažne medicinske sestre so zaključile obiske pri novorojenčku med tremi tedni in enim mesecem otrokove starosti. Ob zaključku naših obiskov smo ugotovili, da je bilo izključno dojenih 864 ali 69,50 % novorojenčkov, kar je enako kot v preteklem letu.1921,28% novorojenčkov je bilo dojenih z dodatkom materinega mleka po steklenički in 1,52% je bilo hranjenih po steklenički samo z materinim mlekom. Tako je bilo v bistvo 73,93% novorojenčkov, ki so bili Še


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> hranjeni samo z materinim mlekom. Novorojenčkov, ki so bili dojeni in so prejemali tudi dodatek prilagojenega Z<strong>dr</strong>avstveni bilo 226 ali 18,18%, kar je 4% manj, kot v preteklem letu. Novorojenčkov hranjenih po steklenički z prilagojenim mlekom pa bilo 105 8,44 %, kar pa je za 2% več, kot v preteklem letu.. V času zaključka naših obiskov se odstotek samo dojenih sicer znižal za 10% v primerjavi z samo dojenimi pri mlekaiz porodnišnice, vendar pa je še vedno 91,55% novorojenčkov dobilo materino mleko. odpustuso prikazane na Tabeli V. Po<strong>dr</strong>obnosti 5 Notranja organiziranost Z<strong>dr</strong>avstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka izvajajo diplomirane ali višje medicinske sestre nain izven mestnem terenskem območju. Kontinuiteto dela zagotavljamo z dnevnim osebnim prevzemom otročnic in novorojenčkov, ki so odpuščeni v domačo nego oskrbo iz Porodniškega oddelka UKC, prav tako pa mestnemz osebnim prevzemom odpuščenih novorojenčkov iz oddelka za Pediatrijo UKC, ki so bili tja premeščeni iz porodnišnice. Patronažna medicinska sestra <strong>dr</strong>užino z novorojenčkom obišče takoj naslednji dan, tudi ob nedeljah in praznikih, saj je v ta namen organizirana dežurna služba. V letu <strong>2009</strong> smo ob nedeljah in praznikih opravili 215 obiskov otročnic z novorojenčki in sicer je bilo 183 prvih tudiin 32 ponovnih obiskov. Za doseganje dobrih rezultatov, so potrebne redne koordinacije z vsemi službami, ki skrbijo za nosečnice, otročnice in novorojenčke ter dojenčke. To so v <strong>ZD</strong> Dr. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong>: Dispanzer za otroke, Dispanzer za žene; v obiskov<strong>Maribor</strong>: Oddelek za perinatologijo, Oddelek za pediatrijo, Ginekološki oddelek - Specialistične ambulante, UKCambulanta; ter tudi vsi zasebniki v Ginekoloških ambulantah in Pediatričnih ambulantah. Prav tako se redne koordinacije nadaljujejo z patronažnimi medicinskimi sestrami, ki so si pridobile koncesijo za izvajanje patronažne z<strong>dr</strong>avstvene nege. Neonatalnase povezujemo tudi z Patronažno službo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma Slovenska Bistrica in Patronažno službo Z<strong>dr</strong>avstvenega doma Lenart, zaradi predaje otročnic z novorojenčki ter nosečnic, občasno pa tudi z Patronažnimi službami ostalih Z<strong>dr</strong>avstvenih domov. Dnevno6 Opremljenost za delo V preteklem letu smo bili dobro oskrbljeni z sanitetnim materialom, z<strong>dr</strong>avili, kakor tudi z ostalimi, za delopotrebnimi pripomočki. Nabavili smo večje število terenskih torb, ki so namenjene samo obiskom otročnic in novorojenčkov ter izvajanju preventivnega dela, za izvajanje z<strong>dr</strong>avstvene nege pa namenjena posebna torba. V prejšnjih letih smo patronažne medicinske sestre pri vsakodnevnem delu čutile pomanjkanje tehtnic za novorojenčke, zato smo bile zelo vesele nabave 5 novih tehtnic, kajti rojeva se vse več novorojenčkov z nizko193težo, ki so hospitalizirani vse krajši čas in zato potrebujejo večjo skrb in pozornost doma. Zahvalo lahko izrečemo našemu vodstvu, ki si je zelo prizadevalo za rešitev tega problema. Potekajo pa še naprej vse porodno


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> aktivnosti, da bomo tudi v letu 2010 nabavili še nekaj tehtnic za novorojenčke in tako dokončno rešili ta problem in Z<strong>dr</strong>avstveninajmlajšim zagotovili še kvalitetnejšo oskrbo. Za kvalitetno izvajanje z<strong>dr</strong>avstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka je dobra opremljenost patronažnih medicinskih sester eden od temeljnih pogojev. Za oskrbo popkovne rane smo uporabljali sete za enkratno uporabo, od razkužil pa 70% alkohol. Enaka našimso uporabljali tudi na oddelku za Perinatologijo UKC <strong>Maribor</strong>. Ves čas smo poudarjali tudi nujnost razkužilazaščitnih predpasnikov ( pri nas so za enkratno uporabo ), ter dosledno razkuževanje rok, tako za zaščito patronažne medicinske sestre, kot tudi naših pacientov. Trudili smo se, da smo tudi na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka spremljali vse novosti in jih pri svojem delu tudi upoštevali. V ta namen smo v čim večjem številu udeleževali strokovnih uporabeNovosti pa so bile redno posredovane tudi kolegicam, s poročanjem na delovnih sestankih. izpopolnjevanj. 7 Zaključekzaključku leta smo zbrane podatke in uspešnost dela analizirali in primerjali s preteklim letom ter na osnovi dobljenih rezultatov načrtovali delo v prihodnosti. Kakovost našega dela in zadovoljstvo naših pacientov nam mora biti vodilo za načrtovanje v naprej. Morda so stvari, ki bi jih lahko storili tudi <strong>dr</strong>ugače, morda tudi bolje, vendar pa lahko rečemo, da smo leto uspešno zaključili in smo z opravljenim delom lahko zadovoljni. Kakor Obsmo se tudi v naši službi večkrat srečevali z raznimi težavami in omejitvami, ki pa smo jih z dobro voljo in skupnimi močmi skušali odpraviti ali pa vsaj omiliti. Patronažne medicinske sestre smo <strong>dr</strong>užinske sestre in se zavedamo pomena, velike vloge in odgovornosti, ki imamo v <strong>dr</strong>užini, kjer lahko z svojim delom, opravljenim na visoki strokovni ravni, razumevanjem in humanostjo, povsod,vzpostaviti harmonijo med materjo in otrokom ter ostalimi <strong>dr</strong>užinskimi člani. pomagamopatronažno medicinsko sestro zelo pomembna dobra komunikacija z pacientom ali <strong>dr</strong>užino. Le ta doda kakovost delu in prispeva k večjemu zadovoljstvu ter dobrim medosebnim odnosom in boljši kakovosti življenja med nami. Ravno zaradi velike odgovornosti, ki jo čutimo do <strong>dr</strong>užine, se želimo kontinuirano izobraževati in dopolnjevati Zaznanje, ter pri svojem delu novosti tudi upoštevati. Zadovoljna, pomirjena mamica in otrok, ki lepo napreduje v krogu svoje <strong>dr</strong>užine pa je znak, da nam uspelo in pomeni veliko motivacijo in vzpodbudo za naprej. svoje194


mrtvo-dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Vitalno statistični pokazatelji v z<strong>dr</strong>avstveni negi otročnice in novorojenčka v letu <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniŠtevilo porodov v z<strong>dr</strong>av. negi otr. in nov. Štev. BSP. % Štev. gem. % Štev. rojenih % Štev. umrlih na otr. odd % Štev. mrtvoroj. in umrlih na otr. odd. % OBČINA1232 19 1,5 6 0,48 0,168 0,64 Slov. B. 314 0,318 2,54 Lenart 156 4 2,56 / / <strong>Maribor</strong>občine 276 1 0,3610 3,623 1,08 / / 3 1,08 Teren- privat. 310 / / 5 1,61 / / 2 0,642 0,64 Druge2288 2 0,0846 2,019 0,394 0,1713 0,56 SKUPAJAnaliza nosečnic v letu <strong>2009</strong>Štev. evid. nosečnic Štev. rojstev % Število obiskanih nosečnic % na evid. nosečnic % na štev. rojstev 1x obiskane nosečnic % 2x obiskane nosečnic %mesto 615 842 73,04455 73,98 54,03 454 99,78 0,21 OBČINAokolica 309 390 79,23223 72,16 57,17 222 99,551 0,44 MB924 75,00 73,37 55,03 676 99,702 0,29 SKUPAJ 1232 678% Število nosečnic % na nezaj. nos. Ab % na nezaj. Štev. hosp.nos. porodi % na nosečnic Neuspešno nosečnice % na nosečnic OBČINA nosečnic ŠteviloMB160 26,0152 32,50 / / 40 25,00 29 18,12 MB okolica 86 27,8340 46,5122,32 24 27,90 10 11,62 mestopor.SKUPAJ 246 26,6292 37,3920,81 64 26,01 39 15,85195nos.inštev.štev.predčasninezajetihnezajetihnezajetihpreseljen.štev.štev.iskane


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Vitalno statistični podatki razdeljeni na mesto in okolico v letu <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniŠtev. otročnic % Porodi BSP % Štev. gemin. % Štev. mrtvoroj. % Mesto 842 68,34 14 1,66 5 0,59 Okolica 390 31,65 / / 5 1,28 1 0,25 MARIBOR1232 100 / / 19 1,54 6 0,48 SKUPAJŠtev. umrlih na otr.odd. % Štev. mrtvoroj. in umrlih na otr. odd. % Adopcije % Mesto / / 5 0,59 Okolica 2 0,51 3 0,76 / / MARIBOR2 0,16 8 0,64 / / SKUPAJ Patologija v zvezi z popki po referiranju patronažnih med. sester v letu <strong>2009</strong> MESTO OKOLICA SKUPAJPATOLOGIJE Število primerov % na število primerov % na število novoroj. Število primerov % na število primerov % na število število VRSTASkupaj % na primerov % na število novorojenkrvavel 36 36,00 4,23 19 40,42 4,84 55 37,41 4,42 novorojen11 11,00 1,29 5 10,63 1,27 16 10,88 1,28granulom 19 19,00 2,23 9 19,14 2,29 28 19,04 2,25 Popek-rosilvnet 2 2,00 0,23 / / / 2 1,36 0,16 Popek- pozno29 29,00 3,40 14 29,78 3,57 43 29,25 3,45 Popek se je gnojil 3 3,00 0,35 / / / 3 2,04 0,24 odpadel100 100 11,75 47 100 11,98 147 100 11,82 K- vitamin 12 33,33 1,41 8 42,10 2,04 20 36,36 1,60 SKUPAJ


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Primerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz Porodnišnice in ob zaključku obravnave Z<strong>dr</strong>avstveni patronažnih medicinskih sester v letu <strong>2009</strong> MESTO OKOLICA SKUPAJprehrane Ob odpustu Ob zaključku Ob odpustu Ob zaključku Ob odpustu Ob zaključku % ob odpustu % ob VrstaSamo dojeni 681 588 313 276 994 864 79,96 69,50 zaključkuz dod. LH 6 10 1 6 7 16 0,56 1,28po Dojen 8 11 5 8 13 19 1,04 1,52 LH po stek. in pril. ml. 2 6 2 7 4 13 0,32 1,04 stekleničkiz dodatkom 140 170 60 56 200 226 16,09 18,18 DojeniŠTEVILO OTROČNIC NA OBMOČJU MARIBORAz prilagojenim mlekom 14 66 11 39 25 105 2,01 8,44 Hranjeni851 851 392 392 1243 1243 100 1001500SKUPAJ1400število1300120011002005,2006,2007,2008,<strong>2009</strong>2005 14472006 14132007 12422008 1379<strong>2009</strong> 1232197


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>% PATOLOGIJE V ZVEZI S POPKI, EVIDENTIRANA PRIOBRAVNAVI NOVOROJENČKOVZ<strong>dr</strong>avstveni252015%10502005,2006,2007,2008,<strong>2009</strong>2005 22,062006 18,282007 14,082008 12,46<strong>2009</strong> 11,82198


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>199


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVOPatronažna z<strong>dr</strong>avstvenanega pacienta na domuBojana FIŠTRAVEC, dipl. med. ses., , spec.200


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>201


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Izvleček Z<strong>dr</strong>avstveninego bolnika izvajamo na domovih pacientov. V letu <strong>2009</strong> smo obiskali 3542 pacientov, najpogosteje zaradi dajanja injekcij. Medicinska diagnoza po MKB – Bolezni obtočil, je bila vzrok za naše obiske v največ obravnavanih primerih, najpogostejši naročnik pa izbrani osebni z<strong>dr</strong>avnik Negovalne intervencije smo opravili podlagi Delovnega naloga. Naše delo je potekalo dnevno, kontinuirano 7 dni Z<strong>dr</strong>avstvenotednu. Število obiskov v času dežurstva je bilo večje kot v letu 2008. Plan dela je bil v celoti realiziran. v1 Uvod Z<strong>dr</strong>avstvena nega bolnika domu je ožje po<strong>dr</strong>očje z<strong>dr</strong>avstvene nege, ki je namenjeno bolnim,prizadetim in onemoglim varovancem. Je organizacijska in vsebinska sestavina patronažnega varstva. Predstavlja pomoč patronažne medicinske sestre pacientu ali <strong>dr</strong>ugače prizadetemu varovancu domu pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti. poškodovanim,2 Program dela službe Z<strong>dr</strong>avstvena nega bolnika na domu se izvaja na osnovi delovnega naloga, praviloma naročila izbranega aliz<strong>dr</strong>avnika. Frekvenca kurativnih obiskov in trajanje z<strong>dr</strong>avstvene nege je odvisna predvsem od z<strong>dr</strong>avstvenega stanja pacienta. Negovalne intervencije z<strong>dr</strong>avstvene nege bolnika na domu so postopkinege in medicinsko-tehnični posegi. pooblaščenega3 Realizacija programa Program dela z<strong>dr</strong>avstvene nege bolnika na domu je odvisen od delovnih nalogov za z<strong>dr</strong>avstveno nego in je bilceloti realiziran.GIBANJE PACIENTOV vpacientov v letu 2008 V letu 2008 smo obravnavali - 3740 pacientov. ŠteviloŠtevilo pacientov v letu <strong>2009</strong>V letu <strong>2009</strong> smo obravnavali - 3542 pacientov.202


gibanja pacientov je razvidno, da smo imeli v letu <strong>2009</strong> v z<strong>dr</strong>avstveno nego zajetih manjše število pacientov kot prejšnje leto (Graf 1).OPRAVLJENI OBISKI IN STORITVE Izletu 2008 smo opravili največ obiskov na domovih pacientov zaradi sledečih negovalnih intervencij (upoštevane so le negovalne intervencije prvem obisku pacienta):Najpogostejše negovalne intervencije ob prvem obisku na domu VINTERVENCIJE V LETU 2005 2006 2007 2008<strong>2009</strong>Injekcija 2232 1794 1719 15771326Prevez 1071 1343 1040 10071100NEGOVALNEnegovalne intervencije 792 624 665 646 698 Pomoč pri osebni negi 179 166 130 136 Insulinska terapija 148 145 150 146 131 Ostaletrajnega urinskega katetra 100 113 97 74 57 Razgibavanje 41 12 17 11 0 Nega stome 66 74 55 69 52 Menjavastanja pri varovancih z O2 terapijo 75 90 55 70 76 Analgetična mešanica po elastom. črpalki ali EK 5 12 2 4 4 SKUPAJ 4709 4260 3930 37403542Kontrolašt. pacientov50004500400035003000250020001500100050004711 47094260393037403542dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Gibanje pacientov zajetih v z<strong>dr</strong>avstveno nego Z<strong>dr</strong>avstvenileto2004leto2005leto2006leto2007leto2008leto<strong>2009</strong>Prevladujoča negovalna intervencija je bila dajanje injekcij. Takoj za tem so sledili prevezi in nato ostale negovalne intervencije.203


v injekcijah je prejelo 1337 pacientov (37,7% vseh pacientov zajetih v z<strong>dr</strong>avstveno nego). Antikoagulantno terapijo (AKT) smo aplicirali 703 pacientom (52,6%), od tega je 396 pacientov (56,3%) prejelo izključno AKT, 307 pacientov (43,7%) pa je prejelo AKT pri<strong>dr</strong>uženo k <strong>dr</strong>ugi storitvi (Graf 2). Terapijosmo tudi 102 infuziji na domu in posneli 5 EKG-jev. Pri 57 pacientkah smo opravili redno menjavo TUK na domu, v primeru komplikacij smo jih poslali v urološko ambulanto. Opravilis sladkorno boleznijo, ki so na terapiji z insulinom smo obiskali po naročilu z<strong>dr</strong>avnika. Trudili smo se, Pacientejih v čim večjem številu naučimo samostojnega apliciranja. Še vedno pa smo imeli nekaj pacientov, ki so potrebovali našo pomoč pri dajanju insulina dnevno. Protibolečinsko terapijo po elastomerski črpalki so prejemali le štirje pacienti. daz<strong>dr</strong>avstveni negi smo imeli zajetih 52 pacientov s stomo.Najpogostejši naročniki za prve obiske na domu VV LETU 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> NAROČNIKIz<strong>dr</strong>avniki 2217 1816 1609 1355 1248 z<strong>dr</strong>avnik zasebnik 1082 1078 1040 1132 1152 SBM 1003 1023 996 986 882 osebnionkolog 169 167 131 107 86 specialist140013371200703Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1000št. pacientov800600400396Negovalna intervencija – dajanje injekcij3072000injekcije AKT samo AKT AKT +<strong>dr</strong>ugostoritevslužba za z<strong>dr</strong>avstveno varstvo otrok 40 25 25 28 14204naročniki so bili osebni z<strong>dr</strong>avniki, sledili so jim z<strong>dr</strong>avniki zasebniki ter specialisti iz SBM. Najpogostejšiostali 135 113 86 88 85 center za dežurno službo 63 38 43 44 39 specialisti4709 4709 3930 3740 3542 SKUPAJ


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Najpogostejša obolenja, zaradi katerih so pacienti potrebovali z<strong>dr</strong>avstveno nego ob prvem obisku na domu Z<strong>dr</strong>avstveniOBOLENJA V LETU 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong>mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva 1063 867 712 647 593obtočil 1166 956 903 928 954 NAJPOGOSTEJŠAživčevja 391 309 363 281 244 boleznikože in podkožja 902 979 973 880 888 maligne in benigne neoplazme 238 217 160 187 158 Diabetes 259 242 211 205 183 boleznizastrupitve in nekatere <strong>dr</strong>uge posledice zun vzrokov 351 329 312 289 238krvi in krvotvornih organov 79 84 67 76 65 Poškodbe,in vedenjske motnje 77 71 79 72 66sečil in spolovil 76 79 52 77 53 bolezni dihal 80 90 75 85 78 duševneprebavil 27 35 19 12 20 Nosečnost, porod in poporodno obdobje 8 2 4 0 0 Bolezni očesa in adneksov 1 2 bolezni4709 4260 3930 3740 3542 Najpogostejša obolenja zaradi katerih smo obiskovali paciente na domu so bile bolezni obtočil, bolezni kože in SKUPAJtkiv, ter bolezni mišično-skeletnega sistema. podkožnihPOPOLDANSKO DELO V LETU <strong>2009</strong>OE Patronažno varstvo smo opravljali popoldansko delo v obliki deljenega delovnega časa. Delo je potekalo od pol - sedme ure zjutraj do enajste, nato od sedemnajste do dvajsete ure. V popoldanskem delu smo zmanjšali število ka<strong>dr</strong>a. Od 01.01.<strong>2009</strong> dalje je namesto šestih patronažnihsester, delo opravljalo pet patronažnih medicinskih sester - na treh zunanjih terenih in dveh mestnih terenih. medicinskih DEŽURSTVO V LETU <strong>2009</strong>nedelj in praznikov v letu, nam tudi določa število obiskov in opravljenih negovalnih intervencij v času dežurstva. Dežurstvo je opravljalo šest patronažnih medicinskih sester. Število205


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Dežurstvo - število obiskov Z<strong>dr</strong>avstveniNedelja Praznik Skupaj Januar 300 174 474 Februar 239 75 314 Mesec423 0 423 Marec368 200 568 Maj 222 369 591 Junij 291 90 381 April327 327 Avgust 413 512 September 318 0 318 Julij325 99 424 November 296 373 December 297 177 474 Oktober7000600050005899 6256SKUPAJ 3819 1360 51795708 5801letu <strong>2009</strong> smo opravili 5179 obiskov za z<strong>dr</strong>avstveno nego v času dežurstva, kar je za 63 obiskov (1,2%) več kot v letu 2008 (Graf št.3). Število obiskov v dežurstvu V5116 5179št. obiskov40003000200010000leto2004leto2005leto2006leto2007leto2008leto<strong>2009</strong>206


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>4 Strokovno izpopolnjevanje Z<strong>dr</strong>avstvenismo večjega števila strokovnih izobraževanj s po<strong>dr</strong>očja z<strong>dr</strong>avstvene nege pacienta, v okviru možnosti in glede na plan izobraževanja. Vso na novo pridobljeno znanje smo nato predstavili na naših delovnih sestankih, ki so potekali mesečno. Udeležili5 Sistem vodenja kakovosti V letu <strong>2009</strong> smo pričeli z izdelavo standardov v z<strong>dr</strong>avstveni negi. Nastala sta dva standarda: »Prevez golenjein »Nega popka pri novorojenčku«. razjede« 6 Informacijsko komunikacijska tehnologijaz<strong>dr</strong>avstveni negi bolnika smo evidenco pacientov in zapise naročenih storitev za posameznega pacienta tudi preteklo leto vodili ročno. V 7 Razno Timsko sodelovanje – z<strong>dr</strong>avstveni timtimi z izbranimi osebnimi z<strong>dr</strong>avniki pacientov so potekali v glavnem v obliki telefonskih posvetov, v Z<strong>dr</strong>avstvenimeri so se patronažne medicinske sestre posvetovale z z<strong>dr</strong>avniki o oskrbi pacientov tudi v njihovi ambulanti. manjši207


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA PATRONAŽNO VARSTVOSocialna dejavnostMilenka MAKRAGIĆ, univ. dipl. soc. del.208


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>209


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Izvleček Z<strong>dr</strong>avstvenidejavnost v patronažnem varstvu je koncu svoje strokovne poti. Leto <strong>2009</strong> je zadnje polno leto njenega delovanja. Družbena realnost je takšna, da v obstoječi obliki ne more več obstajati, socialno delo v patronažnem varstvu del celovite z<strong>dr</strong>avstveno socialne obravnave pacientov in čeprav deluje že več kot 35 let. Strokovne storitve iz po<strong>dr</strong>očja socialnega dela opravlja ena socialna delavka za Socialnapo<strong>dr</strong>očje, ki ga pokriva patronažno varstvo v <strong>Maribor</strong>u. Njeno delo je usmerjeno predvsem v celotnotistim pacientom, pri katerih je prisotna večplastna problematika, a še niso znani <strong>dr</strong>ugim službam ali so do njih nezaupljivi, oziroma jih (še) ne sprejemajo.. Zaradi narave dela je velikokrat vmesni člen med pacientom, rajonsko patronažno medicinsko sestro eni strani in ostalimi javnimi službami <strong>dr</strong>ugi strani. S takšnim načinom velikokrat pripomore, da pacienti izstopijo iz anonimnosti in da dobijo pomoč, pomočjim je potrebna. Na takšen način omogočamo enakovreden pristop do storitev tudi tistim skupinam naših pacientov, ki bi bili sicer oškodovani uveljavljanju svojih pravic. ki1 Uvod Poglabljanje svetovne gospodarske krize je v letu <strong>2009</strong> pričelo bistveno vplivati tudi na socialno slikov naši <strong>dr</strong>žavi. Ta je bila pod težo novih okoliščin prisiljena omejiti nekatere socialne transferje in zaostriti pogoje njihovega pridobivanja. Kljub temu se vsebina problematike pacientov, ki bili v letu <strong>2009</strong> obravnavani v socialni dejavnosti patronažnega varstva, ni bistveno razlikovala od prejšnjih let. Še vedno je v ospredju problematika v zvezi s starimi, ki živijo sami v svojstvenem življenjskem stilu, so izolirani od okolja, prebivalcevtudi tistimi, ki ne morejo več zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb, a morajo čakati nerazumno dolgo na rešitev svojega problema. Pomoči v smislu pomoči na domu ali namestitve v domsko varstvo je še papremalo za tako velike potrebe kot jih beležimo v <strong>Maribor</strong>u. Druga skupina je tista s psihiatričnimi diagnozami, predvsem tisti, ki živijo sami ali pa so svojci ne zainteresirani za pomoč. Obe skupini naših pacientov sta omejeni v zadovoljevanju svojih potreb, ne znata/zmoreta koristiti <strong>dr</strong>užbenih dobrin <strong>dr</strong>užbena realnost jima ni naklonjena. Upam si trditi celo, da bi bila brez naše pomoči kvaliteta njihovega življenja slabša vednobi bili še dolgo nevidni <strong>dr</strong>užbo. Na žalost pa tega plačniki storitev ne opazijo in ne upoštevajo. V samem uvodu želim ponovno omeniti, da je, tako kot patronaža v celoti, tudi socialna dejavnost zelo opazovana s strani okolja, v katerem pacienti živijo, kakor tudi širše. Pogosto ljudje pričakujejo takojšnjo rešitev dolgoletnega problema in so razočarani, ko se to ne zgodi. V takšnih primerih velikokrat pritiskajo na inpatronažne medicinske sestre in socialno delavko, včasih tudi z grožnjami. Tudi v letu <strong>2009</strong> smo bili rajonskepostavljeni v položaj, ko so ljudje od nas pričakovali rešitve problemov, ki so daleč presegali naše pristojnosti in možnosti.Socialna dejavnost nekajkratNamenjena je tistim pacientom in njihovim <strong>dr</strong>užinam, ki zaradi svojih bioloških značilnosti ali zaradi bolezni ne morejo sami uveljavljati svojih pravic ali koristiti <strong>dr</strong>užbenih dobrin in zaradi tega ovirani pri reševanju lastnih socialnih problemov. Značilno za paciente, ki jih obravnava socialna dejavnost je tudi, da nimajo svojcev ali da zanje niso sposobni ali ne želijo skrbeti. Večina jih je brez širše socialne mreže ali pa je le-ta pomanjkljiva. Ponovno poudarjam, da največkrat varovanci socialne dejavnosti patronažnega varstva niso poznani <strong>dr</strong>ugim210službam in bi brez delovanja rajonskih patronažnih medicinskih sester bili še dolgo anonimni. javnim


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenileta delovanja je program dela socialne dejavnosti zastavljen v skladu s potrebami na terenu kot so jih zaznale rajonske patronažne medicinske sestre. Na omenjeni relaciji poteka večina stikov socialne dejavnosti. Potrebe pacientov so bile podobne tistim izpred zadnjih nekaj let, prav tako tudi struktura. Glavnina dela je bila namenjena duševnim bolnikom in starostnikom, predvsem tistim z demenco ali <strong>dr</strong>ugimi oblikami psihične VsaDrugi vidik socialne dejavnosti je predstavljala edukacija rajonskih patronažnih medicinskih sester po<strong>dr</strong>očja socialnega varstva.Realizacija delovnih nalog je bila sprotna kot to zahtevala pereča problematika. Glede to, da se ob opravljanju svojega dela v veliki meri srečujemo s pacienti in njihovimi <strong>dr</strong>užinami, ki iz različnih razlogov spremenjenosti.pri uveljavljanju pravic, dela ne moremo opravljati rutinsko. Ko se s socialno problematiko naših pacientov soočimo v patronažnem varstvu, le-ta že večplastna, saj traja večinoma skozi daljše časovno obdobje. Iz tega razloga je potrebnih več kontaktov in koordinacije s posameznimi javnimi službami, da lahko pacienta predamo v strokovno obravnavo le-teh. Skladno s poglabljanjem socialne problematike, ki smo ji v omejenivarstvu priča zadnja leta, se povečuje kompleksnost strokovnih storitev socialne dejavnosti, kar patronažnemda je za strokovno delo pri posameznem pacientu potrebno veliko več časa. Ta fenomen je v socialni dejavnosti prisoten zadnjih nekaj let, a še kaže znakov upadanja. pomeni, 2 Strokovni vidik- detekcije- pomoči- ocene- seznanjanja- predstavitve- pomoči- strokovne- nizki- nizka- dotrajana,- skromna- neustrezna,- osamljenost- nezaupljivostvidik celokupne z<strong>dr</strong>avstveno socialne obravnave pacientov patronažnega varstva in njihovih <strong>dr</strong>užin temelji na zakonih in sodobnih teorijah patronažne z<strong>dr</strong>avstveno socialne obravnave kakor tudi teorijah sodobnega socialnega dela. Taomenjenih teorijah in praktičnih izkušnjah se je izvajalo delo socialne dejavnosti predvsem na po<strong>dr</strong>očju: socialne problematike na terenu, skupaj z rajonskimi patronažnimi medicinskimi sestrami, pri prepoznavanju socialne stiske ali težave možnih rešitev Na211z možnimi socialno varstvenimi storitvami in dajatvami mreže izvajalcev, ki lahko varovancu nudijo pomoč pacientom pri vzpostavljanju stikov z <strong>dr</strong>ugimi javnimi službami in pomoči rajonskim patronažnim medicinskim sestram iz po<strong>dr</strong>očja socialnega dela pacientaznačilnosti obravnavanih pacientov v socialni dejavnosti so bile: dohodki Osnovnepomanjkljiva izobrazba neprimerna stanovanja higienska merila inpomanjkljiva socialna mreža ali njena odsotnostin izolacija od socialnega okoljain težko sprejemanje sprememb in posegov v ustaljen način življenja


- izkoriščanost,- psihična- različne- rajonskih- sorodnikov,- bolnišnice,- ambulant,- centrov- humanitarnih- anonimnih- šol,- policije…- največ- ambulantami- SBM,- Centri- Centrom- humanitarnimi- domovi- različnimidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> zadolženost, pomanjkanje Z<strong>dr</strong>avstveniduševne bolezni, demenca… oblike zasvojenosti spremenjenost,specifike našega dela smo se udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Čutimo potrebo po nenehnem izobraževanju, čeprav tudi na tem po<strong>dr</strong>očju primanjkuje sredstev. S strokovnim izobraževanjem, stiki z ostalimi strokovnjaki, izmenjavanju izkušenj namreč pridobivamo poklicno samozavest. Ta nujna, glede na ZaradiVeliko pacientov patronažnega varstva živi v neugodnih pogojih leta dolgo. Velikokrat okolica le sluti njihovoali pa še to ne. Zaradi tega se način socialnega dela s pacienti patronažnega varstva vsaj v začetku obravnave velikokrat razlikuje od tistega, ki ga opravljajo n. pr. v Centrih za socialno delo. V socialni dejavnosti smo delo s pacienti pričeli opravljati na predlog oz. prijavo: stiskomedicinskih sester sosedov predvsem oddelka za psihiatrijo patronažnihdispanzerjev, predvsem dispanzerja za psihohigienoza socialno deloorganizacij ( Rdeči križ, Karitas)prijavvrtcevv letu <strong>2009</strong> je socialno delo potekalo predvsem pri dveh skupinah naših pacientov. To so bili:stari, osamljeni ljudje in - duševni bolniki Tudidoseganje ciljev, ki si jih zastavili za učinkovito reševanje socialnih problemov, smo vzpostavili mnoge povezave. Povezovali smo se na različnih nivojih: Zarajonskimi patronažnimi medicinskimi sestrami, in dispanzerji znotraj Z<strong>dr</strong>avstvenega doma, največ z Dispanzerjem za psihohigieno, največ z Oddelkom za psihiatrijo za socialno delo <strong>Maribor</strong>, Pesnica in Ruše zpomoč na domu organizacijami ( Rdeči križ in Karitas ) upokojencev zaobčinskimi službami itd…to, da smo pogosto prvi, ki prihajamo v stik s pacienti v veliki stiski in smo tudi mi tisti, ki jih predstavimo ostalim javnim službam. Tako smo se 16.06.<strong>2009</strong> udeležili strokovnega srečanja v Ljubljani na temo Brezdomci – dostop do212storitev. Glede na to, da <strong>dr</strong>užbena realnost kaže možnost porasta števila brezdomcev, s katerimi z<strong>dr</strong>avstvenih


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> se srečujemo tudi v socialni dejavnosti patronažnega varstva, lahko pričakujemo tudi porast tovrstne Z<strong>dr</strong>avstvenina terenu. To predstavlja nov izziv tudi za patronažno varstvo. Z različnimi spremembami in novostmi s po<strong>dr</strong>očja socialnega dela smo rajonske patronažne medicinske sestre sproti seznanjali skozi vse leto <strong>2009</strong> na timskih ali delovnih sestankih. Največ edukacije je potekalo problematikereševanju konkretnih problemov na terenu, saj je vsak zahteval specifično reševanje. ob3 Zaključek Vse leto <strong>2009</strong> smo se trudili delati po najboljših močeh. Maksimalno smo uporabljali svoje znanje in izkušnje,povezovali z različnimi strokovnjaki in institucijami in kadar smo imeli možnost opozarjali na škodljive posledice nekaterih političnih odločitev. Kljub temu, da socialna dejavnost konec leta 2010 zaključuje svoje dolgoletno delo menimo, da je potrebno še naprej opozarjati na problematiko naših pacientov povsod tam, kjer lahko pomagajo k reševanju tega že leta perečega problema.213


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA NUJNE MEDICINSKE POMOČIprim. prof. <strong>dr</strong>. Štefek Grmec, <strong>dr</strong>. med. spec.predstojnik OE214


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>215


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> OE NUJNA MEDICINSKA POMOČ Z<strong>dr</strong>avstveniproletarskih brigad 21, MARIBOR GSM: 051394806, E-pošta: grmec-mis@siol.net Vodstvo službe: C.OE: prim. prof. <strong>dr</strong>. Štefek Grmec , <strong>dr</strong>. med., spec. Predstojnikpredstojnika OE / Vodja službe NMP : asist. Štefan Mally, <strong>dr</strong>.med., spec.OE: Darko Čander, dipl. zn Glavni z<strong>dr</strong>avstvenik Reševalne službe: Branko Kozar, dipl. zn.Aleksander Jus, Namestnikvodja: Uroš Zafošnik, dipl.zn. Tajnica OE: Petra Herzmansky Strokovni1 Dejavnost Osnovne dejavnosti organizacijske enote Nujna medicinska pomoč (v nadaljevanju OE NMP), ki soin financirane Splošnem dogovoru ZZZS: 1. na terenu, 2. nujna medicinska pomoč z motorjem, 3. dežurna z<strong>dr</strong>avniška služba, opredeljenenujni prevozi, 5. nenujni reševalni prevozi. 4.dejavnosti, plačane s strani uporabnikov: 1. samoplačniški prevozi v regiji in iz tujine, 2. nenujni prevozi ustanove po pogodbi (UKC); 3. z<strong>dr</strong>avstvena zaščita na javnih prireditvah, Dodatneizobraževanje iz vsebin prve ter nujne medicinske pomoči. Območje delovanja službe je na geografskem po<strong>dr</strong>očju MO <strong>Maribor</strong> in 11 okoliških občin, ustanoviteljic. Teren pokrivanja dejavnosti znaša 745 km2, v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča. Storitve nujne 4.pomoči, dežurne službe in reševalnih prevozov nudimo skupno približno 180 - 200.000 medicinskeuporabnikom.2 Program dela dejavnosti - realizacija Dejavnosti OE NMP so financirane na po<strong>dr</strong>očju urgentne dejavnosti (prehospitalna enota, z<strong>dr</strong>avniška dežurna216in nujni reševalni prevozi) po pavšalu. Statistika dela Prehospitalne enote služba


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> <strong>POROČILO</strong> O DELU PHE JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC l<strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniintervencij (skupaj) 2802592593172852822972942603043283163481klic-mesto dogodka 8,18,48,28,28,48,28,48,18,17,78,17,98,2čas klic-bolnišnica (skupni čas) 4442,744,244 43,744,146,342,742,444,243,640,243,5št. 2842602633182852822992952643063293173502št. pacientov (prom. nesreče) 128 12 11 5 6 8 1016 16 13 131kirurgijo 344352 58 43274444 3253 49 28 507 prepeljanih na interni oddelek 1421281221401281321301111141311441371559na <strong>dr</strong>uge oddelke 635862 74 69777779 7672 89 100896domov 202215 30 31363741 2839 37 38 374vseh mrtvih 2310 17 14101120 1412 10 14 167KPR 104 12 9 2 4 6 4 7 8 4 76 napotenihROSC 3 3 6 4 2 4 3 4 5 3 38uspešnih KPR (odpuščen živ) 0 1 3 2 1 1 2 1 0 2 3 2 18 št. intubacij (vseh) 136 17 10 6 5 6 9 7 12 13 7 111nastavljen (št.) 200195199212185194193188164 217187234012 kanalnega EKG (št.) 1301341201331051231251181131451551461547monitorja (št.) 1521171352012151741952001722062131822162kanalkisika 1299810696 91937688 8597 1081121179defib. pacientov 6 5 3 3 2 0 5 2 mrtvih ob prihodu 179 6 138 9 17 108 7 13 129 uporabaintervencij z več pacienti 2 1 1 0 0 2 1 2 1 2 1 16 št. poskusov samomora 106 3 4 4 7 7 6 3 5 4 6 65 vpliv alkohola 272512 16 29192527 1814 21 20 253mamil 12104 6 4 7 114 4 8 3 7 80 KDO JE KLICAL (%) svojci 58,249,551,151,354,343,946,838,441,638,548,644,247vpliv19,22128,229,223,426,529,833 29,233,327,326 27 policija 5,676,672,080,893,198,164,269,827,87 6,4212,5 z<strong>dr</strong>avnik 8,5110,56,295,3110,610,27,458,8410,17,294,596,738očividci2,84,764,978,854,266,125,324,46 5,215,512,895<strong>dr</strong>ugo 5,717,627,354,434,255,16,385,365,628,337,357,696VRSTA DOGODKA dispečer2442222292682352492462522292602872722993prometna nezgoda 6 6 8 8 6 7 7 9 6 10 12 9 94 poškodba izven prometa 7 1512 30 24122022 1118 16 13 200 bolezennepotrebne intervencije 1 0 0 2 2 1 2 1 0 1 3 14 ostalo, ni podatka 3 1 3 0 0 0 3 2 3 1 2 1 19217intervencije so se povečale za 21 % v primerjavi z letom 2008. Statistika dela ambulante za nujno medicinsko pomoč Komentar:19157 9 1813198 1114 10 18 161 zastrupitve2802592593172852822972942603043283163481SKUPAJ


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> <strong>POROČILO</strong> O DELU ANMP JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenivseh pacientov 29962476278629033208302532513134265825662722253434259št. nujnih stanj 2232122022142192172622412072432512412732nastavljen iv. kanal 273344320360358427364349380407 4226monitoring 2932683122873213153142982793423433513723napotenih v bolnišnico 103589810261163125711271246113810651101102196 12173 EKGhišnih obiskov ne beleži bistvenega porasta potreb prebivalcev. V letu <strong>2009</strong> je bilo opravljenih 3073 obiskov, kar je 109 obiskov več ko v letu 2008. Po<strong>dr</strong>očje nenujnih prevozov je urejeno s pogodbo z ZZZS in komercialnimi zavarovalnicami, kjer smo imeli za Po<strong>dr</strong>očje<strong>2009</strong> plan 676.328 km za nenujne prevoze in 107.799 km prevoze onkoloških bolnikov. Presežek plana se plačuje v obsegu 70%, kar delež prostovoljnega zavarovanja, razen prevozi onkoloških bolnikov, za katere se plačuje 100% presežek plana. letoletu <strong>2009</strong> realizacija plana na po<strong>dr</strong>očju nenujnih prevozov po indeksu znašala 113.9, kar je v mejah Vpričakovanj. Prevozi onkoloških bolnikov pa so porasli iz lanskega indeksa 57.5 na 153,6. Uspeh pripisujemo3400oseb do 18 let 3382923213354033493292843501621881243475Pripeljan z reševalnim vozilom 2172222332332282172282071942242522362691pregledanihobisk v ambulanti SNMP se je povečal za 7% v primerjavi z letom 2008. Trend obiska v ambulanti NMP 2001-<strong>2009</strong> Komentar:3200300028002600240022002000180016002001nov ember2002 maj 2002 2003 maj 2003 2004 maj 2004 2005 maj 2005 2006 maj 2006 2007 maj 2007 2008 maj 2008 <strong>2009</strong> maj <strong>2009</strong>nov embernov embernov embernov embernov embernov embernov embernov emberštevilo pacientovpredvsem organizaciji dela in odnosu do uporabnikov naših storitev. Tudi po<strong>dr</strong>očje prevozov za <strong>dr</strong>uge plačnike je bilo uspešno, saj smo iz tega naslova realizirali 73.882 km. Večina je bila realizirana za UKC <strong>Maribor</strong>, ki je podpisal v l. <strong>2009</strong> pogodbo z zavodom za izvajanje nenujnih medoddelčnih in medkliničnih prevozov.218


- Z<strong>dr</strong>avnik- Z<strong>dr</strong>avnik- Z<strong>dr</strong>avnik- Z<strong>dr</strong>avnik- Dipl.- Z<strong>dr</strong>avstveni- Voznik- TajnicaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>preko št. 112, delovišče II. pa klicem za dežurno z<strong>dr</strong>avniško službo, informacije in svetovanje. Ambulantni del dejavnosti se lokacijsko nahaja v UKC <strong>Maribor</strong>, kjer deluje dežurna ambulanta po urniku ter ambulanta za nujne primere neprekinjeno. Od novembra <strong>2009</strong> smo uradno vzpostavili med tednom stalnega klicev- Projekt- Projekt3 Ka<strong>dr</strong>i – struktura zaposlenih v letu <strong>2009</strong>8specialist: 1 (12 ur tedensko) - specializant: 5 po končanem sekundariju brez licence: 2 z<strong>dr</strong>avstvenik: 19 –tehnik: 35– reševalec: 10OE: 1----523 - 24 Delovna sredstva V OE NMP se je v letu <strong>2009</strong> dejavnost na terenu izvajala s 16 vozili in tremi motornimi kolesi:nujna reševalna vozila reševalnih vozilspecialni vozili reanomobilivozili terensko vozilo osebni-- 3 motorna kolesa Sprejem klica se izvaja v dispečrskem centru, kjer sta dve delovišči. Delovišče I. je namenjeno sprejemu 1v urgentni ambulanti S tem smo dosegli, da bolnikov več ne preusmerjamo na urgentni sprejem v KRG ambulanto UKC, ko sta zasedeni obe ekipi PHE. z<strong>dr</strong>avnika 5 Izvedeni projekti v letu <strong>2009</strong> tehnološke prenove dispečrske službe se je terminsko delno zaključil konec leta <strong>2009</strong>, ko smo sintervencije. V Sloveniji ta način sodelovanja edinstven, za zavod pa je to pomenilo ogromen prihranek219za tehnološke investicije. Obveza zavoda je bila nabava zmogljivega računalnika (realizirano) in dveh LCD monitorjev, kar žal še ni bilo realizirano. sredstevURSZR (ReCO 112) dobili tehnologijo za sprejem klicev preko številke 112 na obeh deloviščih. Gre za pridobitev nove, računalniško podprte telefonske centrale, ki omogoča snemanje telefonskih linij, ki "tečejo" preko nje. Obenem smo pridobili spremljevalne aplikacije (software) KRON Telekom Gis Webbrowser, ki omogoča tudi vstop na zaprti sistem intraneta URSZR. stranije izvedel zaradi dobrega sodelovanja obeh služb in v smislu zmanjšanja dostopnih časov na


- Spomladi- Urejena- Obnova- Izvedena- Kot- Delna- Za- Pridobitev- Finalizacija- OEdom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> <strong>2009</strong> (april) je bilo podpisano pismo o nameri in začetek projekta "Enotni GIS" s sledenjem Z<strong>dr</strong>avstveniInformacijski Sistem). Avgusta <strong>2009</strong> je sledila vgradnja sledilnih naprav v vozila in začetek delovanja celotnega sistema. je bila digitalizacija telefonskih linij (Telekom), kar je bil pogoj za uvedbo digitalne snemalne naprave, ki je nato bila posodobljena (hardware in software) v maju <strong>2009</strong>. Prav tako se je izvedla (Geostarih analognih telefonskih aparatov z digitalnimi. menjavasredstev in medicinske opreme je potekala v skladu z letnim planom. Razpisi so bili zaključeni za dve reševalni vozili (reanimobil in NRV), vendar je bila dobava reanimobila in določenih medicinskih aparatov prestavljena v l. 2010, saj se je zavod konec l. <strong>2009</strong> soočal z likvidnostnimi težavami. Realizirana je bila dobava NRV z opremo, kar je pomenilo lažje izvajanje dela za ekipe nujnih osnovnihprevozov. je bila tudi delna dobava zaščitnih sredstev za uslužbence novem normativnem predlogu za zaščitna sredstva, ki upošteva vsa delovišča in specifične potrebe posameznih profilov. plod aktivnega dela posameznikov v OE NMP in s pomočjo donatorjev smo v letu <strong>2009</strong> pridobili tudi reševalnihmotorno kolo znamke BMW 1200 RT, ki je že v osnovi namenjeno za delovanje urgentnih služb. S novobo bistveno olajšano delo reševalca na motorju, tako iz vidika varnosti, kot kakovosti dela. modernizacija garažnih prostorov (distančniki) pralnice reševalne postaje (vlečna cev za pranje). uslužbence ZN in voznike reševalce smo izvajali kontinuirano edukacijo iz vsebin NMP po določenem programu dela. S tem se je bistveno dvignila kakovost oskrbe na terenu in prihranilo nekaj sredstev iz tempasivnih izobraževanj. licenčnega statusa OE NMP za organizacijo Winfocus tečajev urgentnega ultrazvoka. in izdaja učbenika Nujna stanja v sodelovanju s Zavodom za <strong>dr</strong>užinsko medicino in Kate<strong>dr</strong>o za <strong>dr</strong>užinsko medicino MF Univerze v Ljubljani. naslovaje postal Center za specializacijo iz urgentne medicine v Sloveniji, nosilec Kate<strong>dr</strong>e za urgentno NMPMF Univerze v <strong>Maribor</strong>u in Nosilec modulov edukacije iz urgentne medicine (specializacije). V oktobru <strong>2009</strong> smo izvedli tradicionalno srečanje AKUTNA STANJA IV., ki sovpadalo z 10. obletnico organiziranega delovanja NMP v našem zavodu. Kljub vse težji finančni situaciji je bila udeležba na seminarju medicino- Statistiko- Poročila- Poročilo- Realizacija- Realizacija- Sistem- Bilanca- Anketa- Objavenad pričakovanju. Udeleženci so se z zanimanjem udeležili tudi praktičnih delavnic, ki so postregle z novimipristopi v učenja urgentni medicini, kar daje dodano vrednost srečanju. Zadeve so si ogledali tudi posebni220sodelujoči profesorji raziskovalci in predstavniki Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje. S tem so dobili tudi močno podporo pri prizadevanju ureditve razmer v sistemu NMP v <strong>dr</strong>žavi. V OE NMP tudi intenzivno spremljamo kazalnike uspešnosti in učinkovitosti, ki zajemajo: gostje,po mednarodnih standardih,PHE za Ministrstvo z<strong>dr</strong>avje, o delu motorista reševalca, preživetjaza ZZZS, dejavnosti na trgu (dežurstva, edukacije), programapritožb-pohval,poslovanja – obvladovanje stroškov,o zadovoljstvu uporabnikov v dežurni službi,znanstveno-raziskovalnih člankov in aktivne udeležbe na kongresih.


- Model- Sprejem- Orientacijska- Ciljna- Uporaba- Uvedba- Uvedba- Protokoli- Protokol- Protokol- Delovno- Delovno- Delovno- Delovno- Delovno- Delovno- Delovno- Protokol- Uvedba- Izobraževanje- Izobraževanje- Ciljizaposlenimi, povečati pripadnost službi); " Pomen kontinuiranega izobraževanja v nujni medicinski pomoči" Delo reševalcev postaja vse bolj specializirano, obseg dela se povečuje. Slednji so vse bolj obremenjeni. meddom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Novi ali izboljšani procesi dela, uvedeni v letu <strong>2009</strong>: Z<strong>dr</strong>avstveniv ambulanti SNMP, klica na enem mestu in enotna obdelava podatkov, uporaba UZ pri nujnih stanjih z poudarkom na KPO, triažeuporaba različnih označevalcev pri diagnostiki in oskrbi nujnih stanj,novih ambulantnih protokolov za nujna in nenujna akutna stanja,protokolov za intervencije ekip nujnih reševalnih prevozov,prospektivnega spremljanja CPR-a za raziskovalne potrebe.smislu povečanja kakovosti in preglednosti operativnega dela, smo v letu <strong>2009</strong> uvedli sledeče obrazce ter interna delovna navodila: predaje službe osebja ZN za vozila in ambulanto (interni obr.), V- zapisnik generalnih čiščenj vozil in opreme (interni obr.),intervencij za nujne reševalne prevoze (obrazec <strong>ZD</strong>M),navodilo dispečerjem za nujne medklinične prevoze,navodilo »Delo reševalca na motorju,navodilo »Dolžnosti ob evidentiranju Nalog za prevoz bolnika«,navodilo »Navodila za sprejemanje nujnih klicev«,navodilo »Sprejem intervencij preko ReCO 112«,navodilo »Opravljanje dežurstev«,navodilo »GIS v NMP s sledenjem«,Manchester style triaže v ambulanti za NMP,protokola za prospektivno spremljanje CPR (raziskovalna dejavnost) v sodelovanju zResuscitation Insitute Rosalind Franklin University Chicago.6 Izobraževanje zaposlenih na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene nege Ključne točke:majhnih skupinah; je potekalo 1x mesečno ( dve uri pred nočno ali dve uri po dnevni ) vizobraževanja ( strokovno napredovanje, povečana delovna uspešnost, izboljšati medsebojne odnoseŠtevilne raziskave kažejo, da obremenitve pri delu reševalcev lahko izvirajo iz same narave dela, pogosto pa iz okoliščin pri delu, ki jim ne le v z<strong>dr</strong>avstvu, pač pa tudi <strong>dr</strong>ugod posvečamo premalo pozornosti. Zato prihaja do velikih psihičnih obremenitev reševalcev, posledica tega pa sta stres in sin<strong>dr</strong>om izgorevanja, ter nestrokovna praksa. Poklic reševalca je eden izmed najbolj stresnih izčrpajočih. Ves čas svojega dela sev OE NMP zavedamo221kontinuiranega izobraževanja. Kontinuirano izobraževanje je nujno potrebno predvsem zaradi vse pomena


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> kompleksnejšega dela v nujni medicinski pomoči. Dnevno ugotavljamo, da velikokrat za kakovostno in Z<strong>dr</strong>avstvenioskrbo uporabnikov na terenu ni dovolj znanje pridobljeno v šolah. Šole posamezniku velikokratdajo dovolj kvalitetno znanje za samostojno delo v nujni medicinski pomoči. Šole namreč ne nudijo usmerjenega izobraževanja iz nujne medicinske pomoči. »Reševalci v svojem procesu izobraževanja v šoli še vedno ne morejo pridobiti socialnih veščin. S socialnimi profesionalnomislijo na spretnosti medosebnih odnosov (timsko delo), samozaupanje, disciplino, načrtovanje spretnostmipreprečevanje procesa izgorevanja …Delo v nujni medicinski pomoči predstavlja veliko paleto različnih situacij, ki jih osebje mora obvladovati. Največja nevarnost za posameznika lažna rutina pri vsakdanjem delu. Zgodi se lahko, da pride določenih nevsakdanjih situacijah (nasilje v <strong>dr</strong>užini, zlorabe otrok, starostnikov …). Zadeva lahko uide izpod kontrole, posameznik situacije več ne obvladuje v popolnosti (ker dela,ustreznega znanja), kar ima lahko za posledico usodne strokovne napake« (Čander 2007). Obseg dela reševalca je vedno večji. Dnevno se lahko sreča na terenu z veliko paleto nujnih stanj, katere pa mora v tistem trenutku obvladat ( pediatrija, geriatrija, trauma,…). Problem je, da so mnoga omenjena akutna nima- skupno- izobraževanje- individualnotriažna medicinska sestra ) Dokazali smo, da je za kvalitetnejše delo na urgenci nujno nenehno izobraževanje timov, ki izvajajo nujno medicinsko pomoč v ANMP in na terenu. znanjem,<strong>2009</strong> smo pričeli z "evalvacijo znanja". Rezultate preverjamo sproti, ter jih primerjamo s preteklimi . Le tako lahko vidimo posameznikovo napredovanje (gradnja posameznikove portfolije). Za dobro delo v nujni medicinski pomoči izrednega pomena dobro timsko delo, ki pa ga lahko dosežemo samo z pozitivno skupinsko dinamiko. Prav slednji posvečamo veliko pozornost tudi na izobraževanjih. Letaso ravno izobraževanja mesto in čas, ko zaposleni povedo svoje stiske iz prakse,… S tem krepimo Velikokrat- januar- februar- marec- april- junijredka, tako da se s slednjimi reševalec sreča samo v literaturi, v praksi pa skoraj nikoli. To pa ne pomeni, da lahko to po<strong>dr</strong>očje zanemarja. Ravno nasprotno- poznati in znati ga mora še bolj natančno (zaradi stanjapojava). Zaradi vseh zgoraj naštetih dejstev, v OE NMP izvajamo kontinuirano izobraževanje za vse zaposlene. Izobraževanje poteka naslednjih nivojih: redkostislužbe ( 2 uri pred nočno, 2 uri dnevni)posameznih timih (glede na potrebe tima tekom delovnega časa) izobraževanje (po dogovoru s posameznikom / začetnik reševalec, reševalec s pomanjkljivim izobraževanjesamopodobo in profesionalno vlogo, hkrati pa izboljšujemo njihovo znanje. Izobraževanje izvajajo inštruktorji, ki so zaposleni v OE NMP (ITLS, ACLS,…), tako da z slednjimi nimamo njihovo222stroškov (vrtoglavi honorarji). Tako lahko to obliko izobraževanja ocenjujemo tudi kot "finančno sprejemljivo", kajti ne ustvarja velikih stroškov, glede na to da zajema celotno službo. Realizacija izobraževanja: dodatnihevalvacija znanja ) ( ACLS ) ( komunikacija urgenci )( ITLS, ATLS )( masovne nesreče, ITLS, dihalna pot )


- oktober- Nujna- zmanjša- skrajša- zadovoljstvodom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> ( negovalna intervencija- jemanje krvi, nastavljanje i.v. kanala; Delavnice » Akutna stanja »- Z<strong>dr</strong>avstveniITLS, RSI, porod na terenu) stanja na terenu ( prsna bolečina, akutna dispneja, akutno respiratorno popuščanje, motnje srčnega ritma, nujna hipertenzivna stanja, možganska kap, epileptični napad, zastrupitve,… Izobraževanje iz omenjenih vsebin je potekalo znotraj timov skozi celo leto. ACLS,stanja čakajočih ). V letu <strong>2009</strong> smo intenzivno » delali » na izboljšavi triaže v ANMP. Pri raziskovanju smo se odločili za Mancherski triažni model, ki razvršča paciente na urgenci v pet triažnih skupin. » Portfolio zaposlenega » kliničnegaže rečeno, se delo na urgenci vedno bolj povečuje, reševalci so vedno bolj obremenjeni. Pričakovanja do njih so vedno večja. Prav zaradi tega je izredno pomembno kontinuirano izobraževanje. Za vsakega zaposlenega reševalca v OE NMP se vodi Portfolio, ki nam omogoča sprotno spremljanje strokovnega napredovanja ( nazadovanja ) posameznika, planiranje dogovorjenih ciljev, planiranje izobraževanja. Portfolio Kotomogoča tudi sprotno spremljanje obremenitev ( psihičnih / fizičnih ) posameznika. S tem skušamo namstresorje in na slednje opozoriti posameznika. S tem želimo zmanjšati vplive stresa na minimum.zastavljenih ciljev za leto <strong>2009</strong> prepoznaticiljev bila povsem izpolnjena, še posebej na po<strong>dr</strong>očju zaščitnih sredstev (nabava osnovne Realizacija- Ustanovitev- Pridobitev- Izdelava- Reorganizacija- Razširitev- PovečanjeProjekti / raziskovanja:Zadnja leta se obremenjenost urgence vedno bolj povečuje. Bolniki vse bolj izkoriščajo prosto dostopnostambulant. Bolniki prihajajo velikokrat zaradi nenujnih težav, čakalna doba v ambulanti vedno večja. Zaradi omenjenih razmer je obstajala vedno večja potreba po vzpostavitvi sodobnega načina sprejema in triaže pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči.S tem smo pridobili: urgentnihverjetnost spregleda nujnega stanja, ki zahteva takojšnjo obravnavo, se čas med sprejemom in obravnavo urgentnega pacienta, pacientov zaradi občutka, da so tudi v času čakanja v obravnavi ( nadzor in spremljanje sereševalcem) in pri nabavi osnovnih sredstev ter medicinske opreme. Kljub težavam in motnjam v delovnem procesu (izpadi vozil) je službe poskušala optimalno delovati v danih pogojih. obutve 7 Cilji za leto 2010 edukacijskega centra v zavodu za NPK - poklic z<strong>dr</strong>avstveni reševalec,223za izvajanje obveznih vsebin TPO ZZBNS, Pravilnika o delovanju OE NMP v <strong>ZD</strong>, dežurne službe - hišni obiski, licencedejavnosti nenujnih reševalnih in sanitetnih prevozov, kandidiranje na morebitnih razpisih OEtržnega segmenta (prevozi, dežurstva, edukacije) za 10 %, ZZZS,


- Sodelovanje- Organizacijadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> v znanstveno-raziskovalnih projektih, Z<strong>dr</strong>avstvenisrečanj. V letu 2010 planiramo organizacijo srečanja na po<strong>dr</strong>očju oživljanja : Future in CPR-First <strong>Maribor</strong> CPR congress, kjer bomo gostili 15 največjih imen s po<strong>dr</strong>očja raziskovanja kardiopulmonalnega oživljanja na svetu. strokovnih224


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>225


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ORGANIZACIJSKA ENOTA VARSTVO ŽENSKprim.Danilo Maurič, <strong>dr</strong>. med. spec.predstojnik OE226


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>227


1 Uvod- z<strong>dr</strong>avstveno- z<strong>dr</strong>avstveno- z<strong>dr</strong>avstveno- strokovnoZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>2 Vodstvo OE VŽ Predstojnik OE: prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>.med., spec. gin in porod.medicinska sestra OE: Janja Dajčman Waldhuber, dipl.m.s. Vodja Centra za bolezni dojk: Mojca Kopše Berčič, <strong>dr</strong>.med., spec. Tajnica: Natalija Pršina Glavnav OE Varstvo žensk, imamo mesečne timske sestanke, ki jih vodi predstojnik in glavna medicinska sestra, poleg tega pa tudi posebej sestanke z<strong>dr</strong>avnikov in medicinskih sester. Trudimo se, da težave Zaposlenispremembe poročamo ažurno in jih rešujemo sproti. Predstojnik in glavna medicinska sestra sodelujeta v vseh strokovnih odločitvah, pri pomembnejših strokovnih in organizacijskih problemih pa sodelujejo tudi z<strong>dr</strong>avniki OE VŽ.Znotraj enote Varstvo žensk deluje Dispanzer za ženske, ki na primarni ravni opravlja izven bolnišničnoin predporodno z<strong>dr</strong>avstveno varstvo, samostojno in v sodelovanju z <strong>dr</strong>ugimi službami in z<strong>dr</strong>avstvenimi delovnimi organizacijami. Ginekološka dispanzerska dejavnost zajema preventivne ukrepe, diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo. Obenem aktivno spremlja in proučuje z<strong>dr</strong>avstveno stanje žensk ter socialne in higienske razmere v katerih živijo delajo: ginekološko nosečnosti, ob porodu po porodu,v zvezi z načrtovanjem <strong>dr</strong>užine, varstvo žensk zaradi preprečevanja, odkrivanja in z<strong>dr</strong>avljenja ginekoloških bolezni,metodološko in raziskovalno delo.228


TAJNICAZA ŽENSKE DISP.dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniDIREKTOR VODSTVOZA <strong>ZD</strong>R. VARSTVO ŽENSK SLUŽBAM.S. GLAVNACBDMAMOGRAFIJACENTERENOTA TABORDISLOCIRANEENOTE229


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Program dela v letu <strong>2009</strong> in realizacija Z<strong>dr</strong>avstveniZA ŽENSKE 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> PREVENTIVNI GINEKOLOŠKI PREGLEDI 6546 7553 8419 7156 DISPANZERKURATIVNI PREGLEDI 4978 5066 4875 5048 PRVIKURATIVNI PREGLEDI 1106 1196 1009 1373 PREVENTIVNI ODVZEM BRISA -PAPA- 6177 7052 7571 6440 ODVZEM BRISA NA MALIGNOST – PONOVNI 2327 3021 3353 2334 CITOLOŠKI BRISI – skupno število 8504 10073 10924 8774 KRATKI OBISKI - KONTRACEPCIJA 22277 21273 20242 16720 KURATIVA-SVETOVANJE 1916 1968 1618 1657 Glavarina KONTRACEPCIJSKOna Dispanzerju za ženske na dan 31. 12. <strong>2009</strong> je bila pribl. 28.000 in se kaže trend naraščanja.-Glavarinaz<strong>dr</strong>avnikovletu <strong>2009</strong> je bilo kar nekaj ka<strong>dr</strong>ovskih sprememb v OE Varstvo žensk. Na <strong>dr</strong>ugo delovno mesto znotraj Z<strong>dr</strong>avstvenega doma, sta bili na lastno željo premeščeni Marjana Repič Harl, dipl. m. s. ((Pedopsihiatrija) in Simona Bračko, dipl. m. s. (NMP). V1. 3. <strong>2009</strong> je pričela delati v CBD Petra Žižek, dipl. m. s., ki je do takrat nadomeščala glavno medicinsko sestro Janjo Dajčman Waldhuber, zaradi porodniškega dopusta. S- 8- 2- 34 Ka<strong>dr</strong>i Na dan 31. 12. <strong>2009</strong> smo imeli v OE VŽ zaposlenih 25 delavcev. Od tega 4 zaposlenih za določen čas; ostalinedoločen čas: ( 7 specialistov ginekologov in 1 specialistko radiologije), diplomiranih medicinskih sester (en porodniški dopust), (2 določen čas) višji medicinski sestri, zaradiologije (ena je bila do septembra <strong>2009</strong> na porodniškem dopustu), od septembra 2 inženirke- 1administrativno delavko. zaposleni)S 2. 3. <strong>2009</strong> je bila Dispanzer za ženske sprejeta Sabina Lorenci, dipl. m. s., ki je prevzela delo v ginekološki ambulanti na Taboru, namesto Simone Bračko, dipl. m. s. Za nadomeščanje An<strong>dr</strong>eje Kokalj, dipl. m. s. v času porodniškega dopusta je bila s 1. 4. <strong>2009</strong> sprejeta Maja230dipl. m. s. Čižič,


- ŠOLA- Projekt- Aktivno- Cepljenje- Izdelan- AktivnaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>6 Izobraževanje in strokovna izpopolnjevanja V letu <strong>2009</strong> smo se zaposleni v naši organizacijski enoti redno udeleževali strokovnih srečanj doma in v tujini,s planom in razpoložljivimi denarnimi sredstvi ter s pomočjo donacij.7 Sistem vodenja kakovosti skladnoletu <strong>2009</strong> je bila uspešno opravljena zunanja presoja in z<strong>dr</strong>avstvena inšpekcija. Vpa je bil tudi notranji strokovni nadzor. Delo poteka nemoteno, skladno z zakonodajo, organizacijskimi predpisi in navodili. Opravljen 8 Informacijsko komunikacijska tehnologija V letu <strong>2009</strong> smo pričeli z On line sistemom.9 Novosti ali tekoča problematika OE VŽ5 Projekti promocije z<strong>dr</strong>avja in razvoja dejavnosti OE VŽopravljanja obveznega dela programa preventive in kurative, potekajo še <strong>dr</strong>uge aktivnosti: ZA BODOČE STARŠE – začetek šole v zgodnji nosečnosti, ki mu kasneje sledi sklop predavanj v zadnjem trimesečju nosečnosti, z različnimi profili predavateljev (medicinske sestre iz dispanzerja za ženske, medicinske sestre iz otroškega dispanzerja, zoboz<strong>dr</strong>avstva, ginekolog(inja), pediater, Polegpsihologinja, anestezistka). Osteona. sodelovanje za ohranitev pridobljenega naziva Dojenju prijazna ustanova. fizioterapevtka,proti HPV.je bil standard »Sodelovanje medicinske sestre pri vstavitvi IUD«vključitev v priprave na izredne razmere po pojavu pandemske gripe.Glede na organizacijo dela na naši OE smo morebitne bolniške staleže občasno nadomeščali z nadurnim delom. Pri tem smo poskušali biti zelo racionalni.231


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Nabava ultrazvočnih aparatov vsako ginekološko ordinacijo, vključno s gin. ambulanto na Jezdarski, v Z<strong>dr</strong>avstveniin Rušah. S tem smo zadostili evropskim standardom, ki velevajo - ob vsaki ginekološki mizi naj bo tudi ultrazvočni aparat. Bili smo primorani preseliti ginekološko ordinacijo v Rušah v manjše prostore, kar je bilo potrebno zaradi Šentiljukoncesije šolske z<strong>dr</strong>avnice in tozadevno njenega prevzema dosedanjih skupnih prostorov in pridobitveŠe vedno čakamo na realizacijo dozidave obeh čakalnic v A objektu, s katerim bi bilo možno vsaj delno spremeniti prostorsko stisko, v kateri se trenutno nahajamo. ordinacij.da je večina opreme zelo zastarele in dotrajane. V to sodijo predvsem kolposkopi, preiskovalne Ugotavljamo,- še- pridobiti- kontinuirano,- omogočati- strokovno- reorganizirati- postopoma(so neprimerne za montažo novih modernih kolposkopov in neprimerne za ultrazvočne preiskave), omare in negatoskopi. mize10 Razvojni in strokovni cilji povečati glavarino,za nabavo kolposkopov, preiskovalnih miz ter ostale pomembne opreme, nadaljnje z<strong>dr</strong>avstveno vzgojno izobraževati v šoli bodoče starše, izobraževanja, delovati kot učna baza za specializante, pripravnike, študente in dijake, izpopolnjevati zaposlene in s tem dosegati zahtevano število licenčnih točk, sredstvaprostore z dozidavo obeh čakalnicposodobiti zastarelo opremo.232


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>233


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>DEJAVNOST <strong>ZD</strong>RAVSTVENE NEGEMilena FRANKIČ, viš. med. ses.glavna medicinska sestra zavoda234


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>235


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Splošna predstavitev dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege Z<strong>dr</strong>avstvenipojmom z<strong>dr</strong>avstvena nega z<strong>dr</strong>avstvena dejavnost nasploh se zajemajo aktivnosti, službe, postopki, procesi, organizacijski subjekti, povezave in soodvisnosti dejavnikov, ki zajemajo vso po<strong>dr</strong>očje Republike Slovenije in so potrebni za učinkovito opravljanje nalog celotnega sistema z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti in <strong>dr</strong>užbenega sistema nasploh. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti obravnavamo z<strong>dr</strong>avstveno kot Ssistem, kjer je za zaposlene v z<strong>dr</strong>avstveni negi, sestavni del tega sistema, z<strong>dr</strong>avstvena nega. To je disciplina, ki se v osnovnih usmeritvah loči od medicine. Definicija z<strong>dr</strong>avstvene nege po Virginiji Henderson (1957):»Medicinska sestra pomaga z<strong>dr</strong>avemu in bolnemu posamezniku v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi z<strong>dr</strong>avja, vrnitvi z<strong>dr</strong>avja ali mirni smrti in bi jih le ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in kompleksniNa tem po<strong>dr</strong>očju je medicinska sestra ekspert in ima pravico pobude in nadzora. sestra sodeluje pri realizaciji diagnostično – terapevtskega načrta, katerega iniciator je z<strong>dr</strong>avnik. Medicinska sestra je član širšega z<strong>dr</strong>avstvenega tima, v katerem sodeluje pri načrtovanju izvajanju celotne z<strong>dr</strong>avstvene oskrbe bolnika ali varovanca«. znanje.Predstavitev dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege v <strong>ZD</strong>M V letu <strong>2009</strong> je bilo v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> zaposlenih plus - minus 404 medicinskih 2Na dan 31.12.<strong>2009</strong> je bilo v zavodu zaposlenih skupaj 381 medicinskih sester (7 manj kot v letu 2008), od tega 167 diplomiranih medicinskih sester in 214 z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov. Medicinske sestre izvajajo dela in naloge v sedmih organizacijskih enotah, nekaj jih je tudi vodenih na stroškovnem mestu Uprave. sester.- glavna- glavne- vodja- koordinatorica3 Aktivnosti dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege Najvišji posvetovalni operativni organ v dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege je Kolegij z<strong>dr</strong>avstvene nege (vKZN). Način delovanja in organizacija KZN se izvaja v skladu s poslovnikom o delu KZN, ki je bil sprejet 24. 11. 2008. Sestavljajo ga: medicinska sestra zavoda, medicinske sestre/glavni z<strong>dr</strong>avstvenik posameznih organizacijskih enot, nadaljevanjuhigiensko oskrbovalnega oddelka inpooblastila na po<strong>dr</strong>očju vodenja registra izvajalcev v dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege, podeljevanja licenc in strokovnega nadzora. Tako so izvajalci z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege, tudi tehniki z<strong>dr</strong>avstvene nege, postopoma vpisani v register in postopoma prejemajo licence za samostojno236dela. KZN je ves čas pozorno vključen v tozadevna dogajanja. Do vključno 31.12.<strong>2009</strong> je v zavodu prejelo licenco 147 zaposlenih v z<strong>dr</strong>avstveni negi (ZN). opravljanjereferata za kakovost,-od 1.1.<strong>2009</strong> do 31.12.<strong>2009</strong> so bile izpeljane številne aktivnosti: Z Ministrstvom za z<strong>dr</strong>avje in Zbornico – Zvezo se po dogovorjenih vsebinah pravilnikov izvajajo javna obdobju V


- Pri- KZN- Ob- Za- Ob- Na- Zaposleni- KZN- Na- KZN- Izvedena- Na- KZN- Skozidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniin kakovost v procesu z<strong>dr</strong>avstvene nege,je najpomembnejši subjekt, ki ima pravico do kakovostne z<strong>dr</strong>avstvene nege, da so pacienti in zaposleni čim bolj zadovoljni, dobra poslovnost, strokovnostinformacijska podpora. je uspešno sodeloval pri prenovi z<strong>dr</strong>avstveno informacijskega sistema (ZIS). ZIS se v praksi sodobnauporablja. Prav tako KZN uspešno sodeloval tudi pri pripravah prehoda na ON-LINE sistem. zaključku tekočega leta je bilo preko KZN izvedeno izobraževanje za novi poslovno informacijski sistem (PIS). 15 z<strong>dr</strong>avnikov in 67 medicinskih sester, ki rokujejo s cepivi, bilo preko IVZ RS, brezplačno, izvedeno uspešnona temo »Hladna veriga in dobra skladiščna praksa cepiv«. Vsi so si pridobili certifikat, ki je izobraževanjepotreben za izvajanje cepljenja. pojavu nove gripe so tekle številne aktivnosti, vključno s cepljenjem proti novi gripi. zavodu je bilo poskrbljeno tudi za cepljenje zaposlenih proti sezonski gripi. Zbornici – Zvezi bilo urejeno vrednotenje strokovnih večerov, so organizirani v zavodu ob sredah nujno19.00, tako za aktivne, kot tudi pasivne udeležence. letu <strong>2009</strong> je opravljalo pripravništvo 34 pripravnikov, od tega 5 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih z<strong>dr</strong>avstvenikov in 31 tehnikov z<strong>dr</strong>avstvene nege. Pripravništvo so izvajali v skladu z navodili in prejeli so individualne programe kroženja. obkot učni bazi, so bile izvedene, pod individualnim mentorstvom, klinične vaje v patronažni in zavodu,z<strong>dr</strong>avstveni negi za redne in izredne študente iz FZV in obvezna praksa za dijake SZŠJP. strani KZN je bilo izdanih 20 privolitev za izvedbo znanstveno raziskovalnih nalog študentom FZV, ki so v okviru študija pripravljali diplomske naloge. v ZN so bili v mesecu marcu ocenjeni za preteklo leto. Ocena služi za napredovanje. dispanzerskiskupaj z notranjim revizorjem pripravil register tveganj za posamezne OE. delovnih skupinah, imenovanih za pripravo strokovnih kriterijev, ki delujejo v okviru KZN, so bili izdelani strokovni kriteriji različne vrste javnih naročil. je sodeloval pri reorganizaciji kurirske službe in prenovi internega telefonskega imenika. jebila anketa o zadovoljstvu uporabnikov po posameznih OE. jetreh mesecih so bili izvedeni, s strani direktorja, glavne medicinske sestre zavoda in vodje HOO ogledi vseh delovišč v zavodu. kongresu z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege je aktivno sodelovalo sedem predstavnikov z<strong>dr</strong>avstvene nege. Številni so bili prav tako aktivni udeleženci na raznih simpozijih, seminarjih in na strokovnih večerih prvih- Voje upoštevano: programa realizacijiooooKZN je bila imenovana komisija za izvajanje internih strokovnih nadzorov (rednih in izrednih). Izvedenih je bilo 6 internih strokovnih nadzorov. okviru- V- V- V- S- Vzavoda. je v tekočem letu sprejel 18 lastnih specifičnih standardov v z<strong>dr</strong>avstveni negi. vse leto je potekalo aktivno sodelovanje v Društvu medicinskih sester, babic in z<strong>dr</strong>avstvenih tehnikov <strong>Maribor</strong>. <strong>ZD</strong>M imel v letu <strong>2009</strong> dobitnico priznanja srebrni znak.237


- Doseči- Nadaljevati- Med- Nadaljevati- Spoštovati- Dvigniti- Izvajati- Sodelovati- Glede- Graditi- Dobro- Ob- Nadaljevati- Motivirati- Vzpostavljati- PripravitiZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>5 Zaključek Kako voditi najštevilnejšo profesionalno skupino v sistemu z<strong>dr</strong>avstvenega varstva, ne glede na organizacijskimedicinske sestre, še posebej pomembno in vredno razmisleka. V dejavnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege se bo uspešno sledilo zastavljenim ciljem za leto 2010 in pripomoglo k vsestranski učinkovitosti zavoda. nivo4 Plan dela in cilji za leto 2010 še večjo ka<strong>dr</strong>ovsko in strokovno fleksibilnost v z<strong>dr</strong>avstveni negi.razvojem ka<strong>dr</strong>ov, kontinuiranim strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem zaposlenih v z<strong>dr</strong>avstveni negi. zaposlenimi še izboljšati medsebojne odnose na vseh nivojih delovanja, predvsem tam, kjer je to še ztočka«. in spoznavati dejavnost z<strong>dr</strong>avstvene nege na vseh deloviščih. »šibkarazmejitev del in nalog, ki je bila sprejeta na Zbornici – Zvezi.in še izboljšati kakovost storitev z<strong>dr</strong>avstvene nege.kakovostno mentorstvo dijakom, študentom in pripravnikom.s Srednjo z<strong>dr</strong>avstveno šolo, Fakulteto za z<strong>dr</strong>avstvene vede in <strong>dr</strong>ugimi institucijami.na dejanske potrebe in obremenitve zaposlenih določiti ka<strong>dr</strong>ovske potrebe oz. planirati ka<strong>dr</strong>enege. in poudarjati pomen promocije z<strong>dr</strong>avja. z<strong>dr</strong>avstvenesodelovati pri odločitvah, ki so pomembne za delo.že izdelanih standardih, ki se uporabljajo iz učbenika Standardi aktivnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege inaktivnosti z<strong>dr</strong>avstvene nege 2. dopolnjena izdaja, avtoric ge. Antonije Ivanuša in ge. Danice Železnik, ob lastnih izdelanih specifičnih standardih še nadaljevati z izdelavo lastnih specifičnih standardov. s smernicami za izvedbo dokumentiranja v z<strong>dr</strong>avstveni negi. Standardizaposlene za vpeljevanje elementov sodobne z<strong>dr</strong>avstvene nege.procesne organizacije oz. organizacije prihodnosti.računalniški program za dokumentiranje storitev v z<strong>dr</strong>avstveni negi.238


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>239


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>KOLABORATIVNI CENTER SZO ZA PRIMARNO <strong>ZD</strong>RAVSTVENO NEGOTamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org. vodja KC SZO240


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>241


- Januarja- Januarja- Obiskali- Nakup- Na- Aktivnodom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni nalog1 Realizacija zastavljenih aktivnosti in nalog- Sse aktivno odzvali sestanku namenjenemu »Evidenci patronažne ZN«, ki ga je sklical Inštitutu za varovanje z<strong>dr</strong>avja (IVZ). smos prispevkom Sociološki vplivi na razvoj slovenske z<strong>dr</strong>avstvene nege, sodelovali na konferenci JAZ IN MOJA KARIERA – QUO VADIS: IZOBRAŽEVANJE MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI, ki ga je organizirala Visoka šola za z<strong>dr</strong>avstveno nego Jesenice. smoin pripombami smo aktivno sodelovali pri preoblikovanju Zakona o z<strong>dr</strong>avstveni dejavnosti. in predstavili smo se ministru za z<strong>dr</strong>avje, g. Borutu Miklavčiču. predlogi- V- VKC SZO smo ponovno aktivirali delo v Nacionalni skupini za negovalne diagnoze SLONDA in bili sprejeti kot delovna skupina za negovalne diagnoze pri Razširjenem strokovnem kolegiju za z<strong>dr</strong>avstveno nego, pristojnega Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje RS. Pripravljamo nabor domačih negovalnih diagnoz in njihovo okviruz obstoječo uporabljeno strokovno literaturo (Nanda, M. Gordon). Prev tako delamo na prevodih novega kataloga negovalnih diagnoz NANDA <strong>2009</strong>-2011. K sodelovanju smo povabili vse z<strong>dr</strong>avstvene zavode v Sloveniji in v namen lažjega nabora pripravili enoten obrazec. letu <strong>2009</strong> smo imeli 4 sestanke (opravljeno delo in aktivnosti delovne skupine za negovalne diagnoze primerjavo-ja so razvidni iz zapisnikov, ki jih redno posredujemo predsednici RSK – ja za z<strong>dr</strong>avstveno nego). literature NANDA negovalne diagnoze <strong>2009</strong> – 2011. RSK- SWHO v Ljubljani smo aktivno sodelovali v strokovnem odboru in organizaciji učne delavnice o paliativi, ki je potekala marca. Na osnovi prve delavnice smo aktivno sodelovali pri pripravi nacionalnega načrta paliativne oskrbe v Sloveniji. Zadeva je bila predstavljena predstavnikom Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje. osnovi 1. delavnice o paliativi smo v novembru smo skupaj z uradom SZO na Bledu organizirali 2. pisarno- Vdelavnico Paliativa v osnovnem z<strong>dr</strong>avstvu. sodelovanju s Fakulteto za z<strong>dr</strong>avstvene vede <strong>Maribor</strong>, smo sodelovali pri organizaciji mednarodne učno- Vob svetovnem dnevu z<strong>dr</strong>avja <strong>2009</strong>, z naslovom Organizacija z<strong>dr</strong>avstvenega varstva v izrednih razmerah. mesecu maju smo se udeležili »17 th International conference on health promoting hospitals & heath konferenceki je potekala otoku Kreta v Grčiji. smo sodelovali na kongresu z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege Slovenije in predstavili prispevek z services«,naslovom Kakovost v Z<strong>dr</strong>avstveni negi.242


- Aktivno- Na- Skozi- Gostili- Skozidom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> smo sodelovali v okviru Poletne šole Healty living HEALTH – ki jo je organizirala Fakulteta za Z<strong>dr</strong>avstvenivede <strong>Maribor</strong>. Tujim študentom in predavateljem smo predstavitev KC SZO za primarno z<strong>dr</strong>avstveno nego in organizacijo Patronažnega z<strong>dr</strong>avstvenega varstva v Sloveniji. mesecu oktobru smo aktivno sodelovali konferenci z naslovom Varstvo starejših občanov v Mestni z<strong>dr</strong>avstvene<strong>Maribor</strong>. Predstavilo smo projekt Health PROelderly in sodelovali pri pripravi osnutkov programa občinistarejših v Mestni občini <strong>Maribor</strong>. prošnjo evropskega urada WHO, pisarne v Kopenhagnu, smo v Srbiji predstavili študijski program izobraževanja ka<strong>dr</strong>ov v z<strong>dr</strong>avstveni negi po EU direktivah. varstvadecembru smo plačali članarino globalne mreže Kolaborativnih centrov. vso leto se kot predstavniki KC SZO za primarno z<strong>dr</strong>avstveno nego udeležujemo sestankov razširjene Nacionalne koordinacije Zbornice z<strong>dr</strong>avstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih mesecuin aktivno sodelujemo pri reševanju aktualnih problemov na po<strong>dr</strong>očju stroke (poklicne kompetence in aktivnosti v z<strong>dr</strong>avstveni negi, izobraževanju na po<strong>dr</strong>očju z<strong>dr</strong>avstvene nege, Zakon o z<strong>dr</strong>avstveni dejavnosti, izobraževanje ka<strong>dr</strong>ov v ZN). <strong>dr</strong>uštevstrokovnjake Regionalnega urada SZO, ki so na povabilo Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje izvedli ocenjevalno misijo za po<strong>dr</strong>očje razumevanja in poznavanja socialnih determinant razlik v z<strong>dr</strong>avju, do katerih prihaja zaradi <strong>dr</strong>užbenih dejavnikov, javnih politik in razvojnih pogojev v Sloveniji. smoleto izvajamo naloge ter se vključujemo v projekte in študije SZO v skladu z navodili vseurada v Kopenhagnu in glavnega urada v Ženevi. evropskega-SZO Načrtovane aktivnosti v letu 2010 Priprava - Prijava- Delo- Udeležba- Sodelovanja- V- V2 Načrtovane aktivnosti v letu 2010načrta polivalentnih patronažnih medicinskih sester v BIH. Gre za projekt krepitve z<strong>dr</strong>avstvenega sektorja v federaciji BIH. Ker je BIH že sodelovala z našim KC SZO v preteklosti, bi želeli nadaljevati sodelovanje, saj smo ustanova z vsemi referencami, ki lahko preko KC SZO izvaja izobraževalne programe polivalentne patronažne službe. Izobraziti bo potrebno 400 medicinskih sester edukacijskegaleto) – začetek edukacije v letu 2011. Redesignacije (ponovnega imenovanja) KC SZO za mandatno obdobje 2010-2014. (100/na243KC SZO bo sledilo zahtevam in usdmeritvam, ki jih narekuje glavni urad SZO/EURO.sestanku in konferenci Globalne mreže KC SZO, ki poteka letos pod motom primarna z<strong>dr</strong>avstvena nega. v projektih na temo: paliativa, z<strong>dr</strong>avstveno varstvo in oskrba starostniko na


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ODDELEK ZA PROMOCIJO <strong>ZD</strong>RAVJAZvezdana VRAŽIČ, dipl. m. s., spec. klinične dietetikekoordinatorka oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja244


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>245


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 1 Temeljni cilj in aktivnosti Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja Z<strong>dr</strong>avstvenicilj oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>Maribor</strong> je usmerjen v razvoj preventivnih in promocijskih ukrepov, z namenom zmanjšanja obolevnosti in dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Temeljnioddelka so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z z<strong>dr</strong>avim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju z<strong>dr</strong>avega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad. Aktivnostiletu <strong>2009</strong> smo nadaljevali naše aktivnosti izobraževanja zaposlenih v našem zavodu. V Ka<strong>dr</strong>ovska struktura službe 2koncu poslovnega leta <strong>2009</strong> smo bili v oddelku zaposleni trije delavci. Sodelavka Nataša Vidnar je s 25. decembrom 2008 odšla na porodni dopust. S 1. januarjem <strong>2009</strong> smo dobilo administrativno pomoč 8 ur tedensko. Obudeležbe na strokovnih srečanjih zaposlenih so razvidne v poročilu Službe za pravne in ka<strong>dr</strong>ovske zadeve. AktivneDislocirane enote V preteklem letu smo zaradi odsotnosti sodelavke Nataše Vidnar ukinili izvajanje učnih delavnic v dislociranih 3Kljub temu smo bili prisotni lokalnih skupnostih, delovnih organizacijah in socialnih zavodih. V Rušah smo pripravili teste hoje, tečaj Nordijske hoje in meritve krvnega pritiska skupaj z Občino Ruše. S tem korakom smo se približali pacientom v skupnosti, kjer bivajo. Predavanja o higieni, nevarnosti nove gripe in enotah.Nordijske hoje smo opravili v poletnem času v VDC Polž na obeh lokacijah: <strong>Maribor</strong> in Ruše. tečajeVizija usmerjena v razširitev števila dislociranih enot, ne samo izven <strong>Maribor</strong>a, temveč tudi, da omogočimodelavcem izobraževanje v njihovem delovnem okolju, bila leta <strong>2009</strong> tudi realizirana. Predavanja smo opravili za UE Ruše ( za kar smo prejeli še pisno pohvalo), UE <strong>Maribor</strong>, NKB <strong>Maribor</strong> v <strong>Maribor</strong>u in Novi gorici. V preteklem letu so ponovno potekale uvodne učne delavnice na lokacijah delovnih organizacij, <strong>dr</strong>uštev in šol (v obliki predavanj za starše in tudi učitelje).246


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 4 Projekti in projektni management Z<strong>dr</strong>avstvenifinančni podpori Mestne občine <strong>Maribor</strong> (sredstva iz javnega razpisa MOM za sofinanciranje programov promocije z<strong>dr</strong>avja) smo uspešno izvedli 4 projekte, ki so bili namenjeni z<strong>dr</strong>avstveni vzgoji promociji z<strong>dr</strong>avja mladostnikov in o<strong>dr</strong>asli populaciji. Obsredstvi iz leta 2008: Naslov projekta: KORAK ZA KORAKOM JE KORAK DO <strong>ZD</strong>RAVJA – NORDIJSKA HOJA Sin čas izvedbe projekta: <strong>Maribor</strong>, 07. april <strong>2009</strong> Nordijska hoja je specifična pojavna oblika hoje s palicami, pri kateri človek hodi naravno (gibanje rok je Krajkot pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko daljši), kar mu omogočajo posebej za to oblikovane lahke in takšnopalice. Pozitivna stran nordijske hoje je v namerni dodatni obremenitvi zgornjega dela telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice. Nordijska hoja je telesna aktivnost, ki jo lahko izvajamo skozi vso leto in na prijazen način skrbimo za lastno z<strong>dr</strong>avje in dobro počutje. ergonomskebi želeli poudariti, da se je potrebno naučiti pravilne tehnike ob pomoči usposobljenega strokovnjaka. Če hodimo napačno, namreč hitro napravimo več škode kot koristi. Nordijske hoje se da izvajati s klasičnimi planinskimi pohodnimi palicami, v prvi vrsti zaradi <strong>dr</strong>ugačne oblike ročaja. V torek 07. aprila <strong>2009</strong> je bil od 15.30 do 17.30 ure v Mestnem parku, pri Glasbenem paviljonu, izveden PosebejKORAK ZA KORAKOM JE KORAK DO <strong>ZD</strong>RAVJA – NORDIJSKA HOJA. projekts tem projektom je Društvo za srce in ožilje <strong>Maribor</strong> izvedlo Test hoje po Srčni poti. To je prvi skupni projekt, čeprav smo kot zunanji sodelavci že sodelovali pri izvedbi Srčne poti. Predstavniki DIAFITA d.o.o. so nam ta dan posodili najsodobnejše merilce krvnega pritiska in aktivno sodelovali pri svetovanju. Vzporednopredstavitvi smo udeležencem prikazali kakšne lastnosti mora imeti palica za nordijsko hojo, udeleženci bodo lahko praktično preizkusili nordijsko hojo s palicami. Skupaj smo se sprehodili skozi mestni park in spoznavali začetne tehnike hoje s palicami. Projekt je bil predstavljen v lokalnim medijih, tako s strani Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja Z<strong>dr</strong>avstvenega doma Na<strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, kakor tudi Društva za srce in ožilje <strong>Maribor</strong>. <strong>dr</strong>.projekta: ČAS JE ZA SPREMEMBO. ODLOČIL SEM SE ZA <strong>ZD</strong>RAVO ŽIVLJENJE. KAJ PA TI? NaslovKraj in čas izvedbe projekta: <strong>Maribor</strong>, Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, 07. april <strong>2009</strong> Sodelavci pri izvedbi in organizaciji projekta: Pri izvedbi projekta so sodelovale medicinske sestre iz Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja in pripravniki <strong>ZD</strong> MB. Že peto leto smo s pomočjo sredstev MOM svetovni dan z<strong>dr</strong>avja posvetili promociji z<strong>dr</strong>avja med našimi247občani.


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> V Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> smo organizirali ponovitev projekta promocije z<strong>dr</strong>avja z Z<strong>dr</strong>avstveni"Čas je za spremembo. Odločil sem se za z<strong>dr</strong>avo življenje. Kaj pa ti?". Projekt sofinanciran iz sredstev javnega razpisa Mestne občine <strong>Maribor</strong> za krepitev z<strong>dr</strong>avja (700EUR) in finančnih sredstev Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>Maribor</strong>. Projekt je namenjen o<strong>dr</strong>asli populaciji je potekal v avli Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>Maribor</strong>, Sodni ulici 13 v naslovomčasu. dopoldanskempromocijo z<strong>dr</strong>avja želimo paciente usposobiti za zavestno in prosto izbiro z<strong>dr</strong>avega načina življenja. Dejavniki tveganja ne povzročajo neposrednih obolenj, ampak pomembno pripomorejo k razvoju bolezni. S sodobnimi z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnimi metodami paciente želimo poučiti o koristih spremembe nez<strong>dr</strong>avega življenja v z<strong>dr</strong>avega in jih motivirati, se odločijo za z<strong>dr</strong>avo življenje. Ssestre pacientom merile krvni pritisk in pulz, ter določevale vrednosti sladkorja v krvi. Vsak pacient je prejel več z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnih zloženk o z<strong>dr</strong>avem načinu življenja in bil povabljen, da obišče naše učne delavnice, ki potekajo v zavodu v okviru projekta CINDI. K sodelovanju smo že četrto leto povabili farmacevtsko podjetje KRKA d.d. Novo mesto, ki predstavlja svoje Medicinskepreparate in svoje z<strong>dr</strong>avstveno vzgojne materiale v zvezi s povišanim krvnim pritiskom in naravneOd lani sta se nam pri pripravi in izvedbi projekta pri<strong>dr</strong>užili tudi podjetji DIAFIT d.o.o. in FARMEDICA podjetje za prodajo farmacevtskih izdelkov d.o.o. Ljubljana. Predstavniki DIAFITA d.o.o. so nam za ta dan posodili najsodobnejše merilce krvnega pritiska in aktivno sodelovali pri svetovanju, FARMEDICA d.o.o. pa so naše tešče paciente okrepčala z naravnimi sokovi. holesterolom.zahvala nam je vsako leto zadovoljstvo pacientov, kateri se v povprečju udeležijo v velikem številu (letos 134). Naslov projekta: NajvečjaSE – RAZLIKA BO OČITNA Kraj in čas izvedbe projekta: <strong>Maribor</strong>, 15. oktober <strong>2009</strong> Sodelavci pri izvedbi in organizaciji projekta: RAZGIBAJRusič svetovalka promocije z<strong>dr</strong>avja Pripravniki v <strong>ZD</strong> MB, z<strong>dr</strong>avnik SZV, reševalci. V okviru promocije z<strong>dr</strong>avja in z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje bomo izvedli projekt Razgibaj se – razlika bo očitna. Projekt bo potekal ob Svetovnem dnevu hoje 15. oktober 2008. Majaprojektom želimo udeležence motivirati za z<strong>dr</strong>avo telesno dejavnost. S skupinsko telesno dejavnostjo v Sali prostem želimo usposobiti udeležence za samostojno izvajanje telesnih vaj, ki omilijo oz. preprečujejo degenarativne spremembe. Pomembne bodo predstavitvene tehnik za izboljšanje gibljivosti telesa v različnih okoljih in z različnimi pripomočki (kolebnice, palice za nordijsko hojo, žogo ipd.) V četrtek 15. oktobra <strong>2009</strong> bo od 10.00 do 12.00 ure dopoldan in od 15.30 do 17.30 ure popoldan, v Mestnem telovadniciparku, ob promenadi in v Dispanzerju za študente, Ob parku 5, izveden projekt RAZGIBAJ SE – RAZLIKA BO OČITNA Vzporedno s tem projektom bomo izvedli Test hoje po Promenadi. Tudi letos se nam bosta k izvedbi projekta pri<strong>dr</strong>užili podjetji in FARMEDICA podjetje za prodajo248izdelkov d.o.o. Ljubljana. Predstavniki DIAFITA d.o.o. nam bodo za ta dan posodili farmacevtskih


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> najsodobnejše merilce krvnega pritiska in aktivno sodelovali pri svetovanju, FARMEDICA d.o.o. pa bo naše Z<strong>dr</strong>avstveniodžejala z naravnimi sokovi. Na predstavitvi bomo udeležencem prikazali načine segrevanja in ohlajanja pred in po hoji, ter jim predstavili možnosti aktivnega vključevanja v učne delavnice Telesne dejavnosti – gibanja. udeležencebo predstavljen v lokalnim medijih s strani Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avja Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>dr</strong>. Projekt<strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. S sredstvi iz leta <strong>2009</strong>: <strong>Adolfa</strong>projekta: SEM »IN« BREZ DROGE, ALKOHOLA IN CIGARET Kraj in čas izvedbe projekta: <strong>Maribor</strong>, Planet TUŠ, 01.12.<strong>2009</strong> Naslovpri izvedbi in organizaciji projekta: SodelavciKaube, dipl. soc. delavka in Ksenija Ekart Koren, <strong>dr</strong>. med., spec infektologije Ob mednarodnem dnevu boja proti AIDS-u (1. december) je Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja, ki deluje v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, pripravil in izvedl projekt Sem »in«, brez <strong>dr</strong>oge, alkohola in SanjaProjekt je potekal v Planetu TUŠ <strong>Maribor</strong> in bil namenjen učencem 6., 7., 8. 9. razredom mariborskih osnovnih šol, ter dijakom Srednje z<strong>dr</strong>avstvene in živilske šole in študentom prometne in živilske stroke. Uradna otvoritev projekta z nagovori vabljenih gostov: direktorja z<strong>dr</strong>avstvenega doma asist. mag. Jerneja cigaret.in podžupana MOM Roka Pečeta bila ob 9. uri. Završnikase je udeležilo cca 700 mariborskih učencev, dijakov in študentov, ki so prejeli z<strong>dr</strong>avstvenovzgojnogradivo, Prva tema predavanja je bila preventiva in zloraba nedovoljenih <strong>dr</strong>og, alkohola in cigaret, ki predstavljajo veliko nevarnost med mladimi. Predavanjaje predavala gospa Sanja Kaube, dipl. soc. del. Osrednja tema predavanja je bila seznanitev mladih o nevarnostih okužb z AIDS-em . Učencem in dijakom je predavala gospa Ksenija Ekart Koren, <strong>dr</strong>. med., spec infektologije. Projekt je bil delno financiran iz sredstev javnega razpisa MOM za krepitev z<strong>dr</strong>avja (700EUR). Finančno alista projekt podprla Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>Maribor</strong> in Tosama Domžale, katera prispevala higienske materialnoza mlade. Naslov projekta: VEČ MOŽNOSTI JE IZBERI NAJBOLJŠO pripomočkeKraj in čas izvedbe projekta: <strong>Maribor</strong>, Planet TUŠ, 01.12.<strong>2009</strong> Sodelavci pri izvedbi in organizaciji projekta: Prim. danilo Maurič, in 249Kopše Berčič, <strong>dr</strong>. med., spec ginekologije in porodništva, Mag. Vida Petrovič, univ. dipl. biolog. Mojca


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenimednarodnem dnevu boja proti AIDS-u (1. december) je Oddelek za promocijo z<strong>dr</strong>avja, ki deluje v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>, pripravil in izvedel projekt Več možnosti je – izberi najboljšo skupaj s projektom Sem »in«, brez <strong>dr</strong>oge, alkohola in cigaret. Obje potekal v Planetu TUŠ <strong>Maribor</strong> in je bil namenjen učencem 6., 7., 8. in 9. razredom mariborskih Projektšol (OŠ Tone Čufar, OŠ Boris Ki<strong>dr</strong>ič, OŠ Fram, OŠ Ruše), ter dijakom Srednje z<strong>dr</strong>avstvene in živilske šole in študentom Višje šole za živilstvo in Višje šole za promet <strong>Maribor</strong>. Uradna otvoritev projekta z nagovori vabljenih gostov: direktorja z<strong>dr</strong>avstvenega doma asist. mag. Jerneja Završnika in podžupana MOM Roka Pečeta bila ob 9. uri. osnovnihse udeležilo cca 700 mariborskih učencev, dijakov in študentov. Prva tema predavanje je bila predstavitev cepljenja proti HPV. Predaval prim. Danilo Maurič, <strong>dr</strong>. med., spec. ginekologije in porodništva. Sledila tema o varni spolnost in predstavitev različnih tehnik kontracepcije. Predavanjadijakom in študentom je predavala gospa Mojca Kopše Berčič, <strong>dr</strong>. med., spec. ginekologije in Učencem,Sodobna sredstva kontracepcije pa predstavila tudi gospa mag. Vida Petrovič, diplomirana biologinja, ki je predstavnica podjetja Bayer Shering. S tem podjetjem sodelujemo že od samega začetka projekta vsako leto se nam pri<strong>dr</strong>užijo tako s predavanjem kot tudi z doniranjem z<strong>dr</strong>avstveno vzgojnih metrialov. porodništva.je bil delno financiran iz sredstev javnega razpisa MOM za krepitev z<strong>dr</strong>avja (700 EUR). Finančno ali materialno so projekt podprli Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>Maribor</strong>, Farmacevtsko podjetje Bayer Schering Pharma kateroposkrbelo za z<strong>dr</strong>avstveno-vzgojne materiale o kontracepciji, <strong>Maribor</strong>ske lekarne Farmadent d.o.o. so prispevali kondome. Reklamne vzorce pripomočkov za osebno higieno iz naravnih materialov pa je prispevala Projektd.d.. Tosama250


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni Realizacija programa učnih delavnic v letu <strong>2009</strong> 5delavnica Plan Realizacija v letu <strong>2009</strong> % Vrednost v EUR Z<strong>dr</strong>avo hujšanje 18 1401,70 = UčnaEUR 14 77,77% 19623,80 EUR Z<strong>dr</strong>ava prehrana 422,70 = 9299,40 EUR 31 144,9 % 13103,70 EUR 25230,60dejavnost – gibanje 25 X Telesna16653 EUR 31 124% 20649,72 EUR Da, opuščam kajenje 5 X 564,60 EUR 666,12EUR 2 40% 1129,20 EUR Življenjski slog 93 137,10 EUR = 12750,30 EUR 103 110,75% 14121,30 EUR 2823hoje 71 X TestEUR= 13565,97 77 110% 14712,39 EUR Dejavniki tveganja 70 X 80,30 = 191,07EUR 85 121,43% 6825,50 EUR Individualno svetovanje za Opuščanje kajenja 112 X 44,25 EUR = 4956 EUR 8 7,14% 354,00 EUR 5621predvidena finančna sredstva RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA 90.899,27 EUR PORABLJENA FINANČNA SREDSTVA Skupaj90519,61 EURV letu <strong>2009</strong> je bila realizacija 100 % glede na razpoložljiva finančna sredstva.251


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> 6 Opravljenavljene e učne delavnice – pavšal Z<strong>dr</strong>avstvenidelavnica Število Telesna dejavnost 12 Življenjski slog 21 Učnatveganja 16 Dejavnikiprehrana 16 Ostale pavšalne učne delavnice Z<strong>dr</strong>ava nalezljive bolezni 6– varstvo pri delu 5 Z<strong>dr</strong>avstvena vzgoja - Higiena 480 SkupajStrokovni večeri2008 pričeli z redno organizacijo internih strokovnih izobraževanj. 7letu <strong>2009</strong> smo pripravili 12 srečanj z eminentnimi predavatelji. Skupno se je udeležilo strokovnih srečanj 1627 z<strong>dr</strong>avnikov, medicinskih sester, farmacevtov in ostalih zaposlenih iz našega in tudi zunanjih zavodov (<strong>ZD</strong> Lenart, Lekarne <strong>Maribor</strong>, UKC <strong>Maribor</strong>) Vzbornica nam je do sedaj dodelila že vse licenčne točke za z<strong>dr</strong>avnike. Skupaj se jih je nabralo 20. Z<strong>dr</strong>avniškaz<strong>dr</strong>avstvene nega nam ni še ovrednotila vseh strokovnih srečaj. Za pasivne udeležence je posamezno srečanje bilo ovrednoteno z 1,5 točke, za aktivne pa z 2,25 točke. Zbornica Kazalniki uspešnosti in učinkovitosti Za poslovno leto <strong>2009</strong> smo imeli zastavljen cilj – 100% realizacijo učnih delavnic programirane z<strong>dr</strong>avstvene 8za o<strong>dr</strong>aslo populacijo in povečanje števila pavšalnih učnih delavnic. vzgojezgoraj navedenih podatkov pa razvidno, da smo cilj samo dosegli, temveč tudi presegli na glede na odsotnost ene od svetovalk promocije z<strong>dr</strong>avja zaradi porodnega dopusta. IzZa poslovno leto 2010 ja zastavljen cilj 100% realizacija učnih delavnic programirane z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje.252


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> S strokovnimi večeri smo dosegli pozitiven odziv tako med zaposlenimi, kot tudi med soorganizatorji. V letu Z<strong>dr</strong>avstvenibomo nadaljevali z organizacijo le teh, a na žalost se bomo glede števila strokovnih večerov morali prilagoditi vplivom recesije na farmacevtske firme, ki stojijo za nami. Tudi v letu 2010 pripravljamo projekte s sofinanciranjem MOM. 2010so tako predavanja po šolah in delovnih organizacijah, kakor tudi za študente FZV <strong>Maribor</strong>, MF <strong>Maribor</strong>, PF <strong>Maribor</strong> itd. Še v naprej bomo sodelovali z mediji. Predvidenaaktivnosti Oddelka za promocijo z<strong>dr</strong>avjaŠtevilo/ pogostost aktivnosti Ime medija Vrsta aktivnosti (npr. pogovorna oddaja, intervju, članek, oglas, vabilo Medijske Naslov / tema / po<strong>dr</strong>očje (npr. Preizkus hoje, Z<strong>dr</strong>av življenjski slog, Nordijska hoja …) …)Z<strong>dr</strong>ava prehrana, hujšanje TVSlovenske gorice Kajenje RadioRadio <strong>Maribor</strong> intervju Dan hojeObjave dogodkov dan z<strong>dr</strong>avja,dan hoje, Svetovni dan AIDS Dobro jutro Objave dogodkov Svetovni dan z<strong>dr</strong>avja, Tisk (npr. časopisi, revije, Večerdan Svetovni dan AIDS Žurnal Objave dogodkov dan z<strong>dr</strong>avja, Svetovni dan hoje, Svetovni Svetovni zloženke) hoje,Večer članek Stresdan AIDS Redne objave z<strong>dr</strong>avstvenovzgojnih delavnic internet Internetna stran <strong>ZD</strong> MB Objave dogodkov Svetovni dan z<strong>dr</strong>avja,dan hoje, Svetovni dan AIDS Svetovniokrogle mize ipd. forumi,253


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Delovanje v lokalni skupnosti, povezovanje z <strong>dr</strong>uštvi, delovnimi in nevladnimi organizacijami ter vrtci in šolami Z<strong>dr</strong>avstveni(partnerstva)organizacije Ime organizacije Temeljno po<strong>dr</strong>očje aktivnosti (npr. z<strong>dr</strong>av življenjski slog, nordijska hoja, Oblike sodelovanja (na kakšen način ste sodelovali) (npr. okrogla miza, Vrstaza krepitev z<strong>dr</strong>avega življenjskega sloga (npr. za spodbujanje Društvadejavnosti, opuščanje kajenja) telesnez<strong>dr</strong>uženja/ <strong>dr</strong>uštva bolnikov Organizacije/kajenja, telesna dejavnost, z<strong>dr</strong>ava prehrana …) predavanja, delavnice, pohodi …)Hajdoše opuščanje Cirkulane Z<strong>dr</strong>ava prehrana predavanje Društvo žena Rogatec hoja tečaj NordijskaOzara življenjski slog VDC POLŽ <strong>Maribor</strong> Z<strong>dr</strong>ava prehrana Telesna dejavnost Ozara Z<strong>dr</strong>av življenjski slog predavanje gibanjeNordijska hoja tečaj NordijskaPOLŽ Ruše Z<strong>dr</strong>ava prehrana Telesna dejavnost gibanje VDCpredavanje Nordijska hoja tečaj HigienaNordijska hoja tečajNordijska hoja tečaj Center za socialno delo Z<strong>dr</strong>av življenjski slog 254tveganja predavanje Dejavniki


Delovne organizacijedom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Z<strong>dr</strong>avstveni Z<strong>dr</strong>ava prehrana Kajenje <strong>Maribor</strong> življenjski slog predavanje NKBNova Gorica Z<strong>dr</strong>av življenjski slog Nova Gorica NKB <strong>Maribor</strong> Varstvo pri delu predavanjeenota slog Ptuj Cerkvenjak Upravna <strong>Maribor</strong> življenjskiprehrana Izobraževalne institucijeMaks Durjava (npr. vrtci, osnovne šole, srednje šole) Slava Klavora OŠ Vitomarci Z<strong>dr</strong>avaZ<strong>dr</strong>av življenjski slog predavanje Voranc Prežihov OŠRače Ruše Z<strong>dr</strong>av življenjski slog Maks Durjava OŠSlava Klavora Prežihov Voranc Rače OŠRuše Dejavniki tveganja predavanje OŠšola za oblikovanje Nova gripa OŠ Janez Levec Ljubljana Z<strong>dr</strong>ava prehrana predavanje SrednjaOŠ Janez Levec255Z<strong>dr</strong>ava prehrana predavanje Ljubljana


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> OŠ Janez Levec Z<strong>dr</strong>avstveni Z<strong>dr</strong>ava prehrana Ljubljanaza sluh in govor Nova gripa, higiena predavanje CenterPiramida <strong>Maribor</strong> Z<strong>dr</strong>ava prehrana predavanje ICnevladne organizacije oz. <strong>dr</strong>uštva v skupnosti Drugeza vzgojitelje vrtcev in učitelje OŠ in SŠ na po<strong>dr</strong>očju <strong>Maribor</strong>a Nova gripa predavanje Ostale organizacije/institucije Izobraževanje- ohraniti- Organizacija- Pridobiti- Kljubsestre in ostale zaposlene.Nova gripa predavanjeNova gripa predavanjeCilji za poslovno leto 2010 želimo realizacijo učnih delavnic programirane z<strong>dr</strong>avstvene vzgoje. Še povečati sodelovanje z 9skupnostjo, šolami, vrtci in delovnimi organizacijami. in izvedba tudi daljših učnih delavnic v delovnih organizacijah in <strong>dr</strong>uštvih. dodatna finančna sredstva iz sredstev javnega razpisa MOM krepitev z<strong>dr</strong>avja. lokalnorecesiji nadaljevati z organizacijo strokovnih večerov na nivoju zavoda za z<strong>dr</strong>avnike, medicinske256


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>257


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>HIGIENSKO OSKRBOVALNI ODDELEKMajda Medved, dipl. m. s., higienik vodja oddelka258


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>259


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Uvod Z<strong>dr</strong>avstvenioskrbovalni oddelek deluje v zavodu predvsem na po<strong>dr</strong>očju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in skrbi za urejeno delovno okolje zaposlenih ter transport materialov. V letu <strong>2009</strong> je celotni oddelek deloval kot celota v procesu preprečevanja okužb s celovito ponudbo izvajanja storitev znotraj zavoda in tudi navzven ter s tem pridobivanja storitev in sredstev na trgu. Higienskooddelku deluje več med seboj povezanih enot, v smislu zagotavljanja oskrbe delovišč, za nemoteno izvajanje delovnega procesa. V 2 Čiščenje in ravnanje z odpadki Čiščenje in vz<strong>dr</strong>ževanje objektne in izven objektne higiene se izvaja na 42 lokacijah z 62 delovišči. Storitveizvajamo tudi 28 zasebnikom na 19 deloviščih. Pridobivanje sodelovanja z zasebniki je preko celega čiščenjaobdobja nemoteno. Delovišča so različna po oceni tveganja glede na po<strong>dr</strong>očje izvajanja z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti in glede pogostosti in kakovosti izvajanja storitev čiščenja in posledično tudi izvajanje in vz<strong>dr</strong>ževanju ustrezne higiene v prostoru, ki zagotavlja varno in nemoteno izvajanje delovnega procesa v smislu preprečevanja in poročevalskegabolnišničnih okužb. V tem poročevalskem obdobju smo imeli nadzor s strani z<strong>dr</strong>avstvenega inšpektorata na večini deloviščih in v okviru izvajanja programa obvladovanje in preprečevanje okužb, nanj ni bilo pripomb. obvladovanjakva<strong>dr</strong>atura talnih površin na po<strong>dr</strong>očju vz<strong>dr</strong>ževanja higiene delovnega okolja Osnovna2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong><strong>ZD</strong>: 26.831 m2 26.460 m2 25.797 m2 25.652 m2 25.247 m2 24.300 m2 Čiščenje 2004 2.215 m2 2.188 m2 2.121 m2 2.402 m2 2.501 m2 1987 m2Tabela ne zajema dodatnega čiščenja, glede na delovno okolje na deloviščih (izmensko delo, dežurstvo, izredni dogodki…), ki dodatno dnevno še približno 3000 m2 talnih površin, z vso pripadajočo opremo. zasebnikom:z odpadki je usklajeno z trenutno veljavno zakonodajo. Odpadki se sortirajo na mestu nastanka in Ravnanjeodvažajo s strani pogodbenega odjemalca, odvisno od vrste odpadka. Vsi posebni odpadki, ki nastajajo pri opravljanju z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, so označeni s ustrezno klasifikacijsko številko in se zbirajo v ustrezno embalažo na samem mestu nastanka. Zelo pomembno je dosledno sortiranje sein zbiranje odpadkov.260


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Kurjenje in urejanje okolja Z<strong>dr</strong>avstveniin urejanje okolja poteka na18 lokacijah z kurišči na plin in kurilno olje.. Kurišč na klasično trdo gorivo v zavodu nimamo več. Kurilno sezono smo pričeli 15.10.2008 in zaključili 3.5.<strong>2009</strong>. Poraba kuriva je natančno opredeljena v posebnem poročilu, ki se pripravi konec vsake kurilne sezone. V Kurjenjeso navedena tudi vsa potrebna popravila in posegi v kotlovnice.tej površini v zimskem času čistimo tudi sneg in skrbimo za varno pot do objektov. Navedeno storitev izvajamo tudi za Staninvest ( stanovanjski objekt Gosposvetska 41, <strong>Maribor</strong>, ZP Limbuš ter ZP Studenci ), kar poizkušamo razširiti še na <strong>dr</strong>uge objekte. njemdelovišč – kotlovnic na po<strong>dr</strong>očju kurjenja 2004 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> 22 22 21 18 18 18 Številokotlovnici (ZP Limbuš in ZP Studenci) upravljamo tudi za zunanjega naročnika – Staninvest Dve 4 Centralna sterilizacija Najpomembnejši dejavnik v procesu preprečevanja bolnišničnih okužb nedvomno po<strong>dr</strong>očje steriliziranja, kiomogoča varno izvajane z<strong>dr</strong>avstvenih storitev. Proces sterilizacije se izvaja v avtoklavih. Lokacijsko vključuje tudi dve po<strong>dr</strong>očji zoboz<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti. namje nadzor procesa steriliziranja zelo pomemben, je bilo smiselno poenotiti aparature, sistem izvedbe procesa steriliziranja, nadzora in vz<strong>dr</strong>ževanja aparatur. Sterilizacijo izvajamo v avtoklavih. Sterilizacijski agens je para, ki je tudi najbolj zanesljiva. Priporočamo vsem deloviščem, da čim prej preidejo na sterilizacijski proces v avtoklavu. V <strong>dr</strong>ugi polovici leta Kerizvedli javni razpis za nabavo novega sterilizatorja po<strong>dr</strong>očje zoboz<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti na Svetozarevski in ga koncem leta tudi namestili. Obratovati je začel takoj v prvih dneh tega leta. V procesu priprave materialov za steriliziranjeje zelo pomembna tudi termodezinfekcija. Naročanje materialov ali instrumentov se izvaja s pomočjo naročilnice, ki se piše v treh izvodih, da nam lahko smosledljivost in varnost za materiale. zagotavljaOpravljene storitve 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong>instrumenti: 471.035 570.807 430.939 513.657 523.682 Sterilizirani seti: 78.232 170.427 241.079 172.270 152.137 SKUPAJ: 549.267 641.234 672.018 685.927 675.820 Proces steriliziranja izvajamo tudi za 9 zasebnikov.261


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Vsebina sterilizacijskih materialov se v tem letu ponovno nagiba k steriliziranju instrumentov in obvezilnega Z<strong>dr</strong>avstveniskupaj. Število storitev je odvisno od števila delovišč v zavodu in njihovih potreb- naročil. materiala 5 Pranje in oskrba s perilompo<strong>dr</strong>očje pranja zajema zelo pomemben člen v verigi preprečevanja okužb in varno izvajanje z<strong>dr</strong>avstvenih storitev. Opravljene storitve Tudi2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> Perilo v kg.: 44.940 43.953 48.132 45.581 Oprani artikli: 187.556170.200 148.655 144.421 153.111 154.113 2004zaposlenih: 8 7 7 (1stalež vse l.) 6(1stalež 5m.) 6(1III.kat.inv.) 6(1del.Inv.IIIkat.) Št.artik. na delavko: 23.444 24.314 24.775 26.258 30.622 30.822 Evindentiramo tudi storitve šivanja, ki se opravlja strojno in ročno Št.2006 2007 2008 <strong>2009</strong> strojno 2.003 2.110 2.476 2.516 ročno 424 525 534 611 Šivanjeizvajamo tudi 8 zasebnikom. Delotem letu se je bistveno spremenila osebna varstvena oprema zaposlenih v z<strong>dr</strong>avstveni negi, število zaščitnih oblek je bistveno večje na zaposlenega, kar posledično pričakujemo porast potreb po pranju. V zadnjem obdobju že kaže. Še vedno pa smo v velikih pričakovanjih urejanja delovnih prostorov izvajalcev pranja in vz<strong>dr</strong>ževanja perila, Vso sedanji delovni pogoji skrajno neprimerni in nevz<strong>dr</strong>žni! saj 6 Avtopark s transportno dejavnostjoObseg dela avtoservisne enote s transportno dejavnostjo je zelo širok, glede na po<strong>dr</strong>očje dela in stopnjozahtevnosti, tako iz poslovnega vidika, kot iz vidika varne uporabe službenih vozil.262


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Vozila na nivoju Z<strong>dr</strong>avstvenega doma <strong>Maribor</strong> Z<strong>dr</strong>avstvenivozil: 2007 2008 <strong>2009</strong>Uprava 19 17 16SNMP 15 motorja 15 motorja 17 motorja StanjePV 30 30 32 Skupaj: 64 in 2 motorni kolesi 62 in 2 motorni kolesi 65 in 2 motorni kolesi OEkm in poraba goriva 2007 km/leto D 2 v litrih benzin v litrih km/danSNMP 500.937 41.183 46.003 154 Prevoženimotorno kolo 13.231 845 70PV 134.611 10.331 224 OE Uprava 215.243 1.527 17.737 61 2864.022 42.710 74.916 509 2008 km/leto D 2 v litrih benzin v litrih km/dan Skupaj:SNMP 520.920 50.263 15.526 132 2 motorno kolo 8.849 632 45PV 358.128 25.718,49 497Uprava 209.042 1.305 15.652 63 Skupaj: 1.096.939 51.568 57.528 737 OEkm/leto D 2 v litrih benzin v litrih km/dan OE SNMP 599.444 57.258 14.800 152 2 motorno kolo <strong>2009</strong>PV 401.481 29.218 480 OE Uprava 208.613 2.732 14.499 66 Skupaj: 1.209.538 59.990 58.517 698 in mot.NMP Iz tabele je razvidno, da se število km na določenih deloviščih povečuje, torej potrebe vozilih naraščajo. kolona razpoložljive kapacitete, predvsem pa na stanje in starost vozil, je nujno potrebno pristopiti k reševanju ustreznosti voznega parka zavoda, kar se je v zadnjem času tudi začelo izvajat. GledeGlede na primerjave iz preteklih let število prevoženih kilometrov vztrajno narašča!7 Telefonska centrala Pomemben je pravilen in profesionalen prvi stik pacientov občanov, ki se odvija preko telefonske centrale263Izbira in edukacija ka<strong>dr</strong>a je zelo pomembna. zavoda.


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Dnevna frekvenca klicev je: vhodnih od 800 do 900, izhodnih pa od 500 do 600. Dve tretjini navedenih klicev Z<strong>dr</strong>avstveniv dopoldanskem času. je 8 Varovanje anje objektovpomembno je tudi, da objekt ustrezno varovan, saj le tako zagotavlja zaposlene in paciente varnejše in kakovostnejše izvajanje storitev. Glede na veljavno zakonodajo, nemudoma potrebno sistematično pristopiti k usklajevanju tega po<strong>dr</strong>očja in ga ustrezno urediti, kar v zadnjem obdobju tudi delamo. Zeloobjekti 2005 2006 2007 2008 <strong>2009</strong> 5 7 8 14 in 7 dvigal 14 in 7 dvigal Varovani9 Ka<strong>dr</strong>ovska problematika Bolniške odsotnostida je starejšega delovnega kolektiva in večjega števila delovnih invalidov II in III kategorije, odsotnost zaradi bolezni pri zaposlenih precejšnja in predstavlja problem za kakovostno in nemoteno izvajanje delovnega procesa na vseh deloviščih zavoda in izven. Stanje ka<strong>dr</strong>a: Ugotavljamo, skrajšan delovni čas zelo velik problem oddelka saj imamo 11 delavk, ki delajo skrajšan delovni čas in 2 delavca, ki sta bila vso leto <strong>2009</strong> v bolniškem staležu. Invalidnostizaradi boleznin 2007 - v številu del. dni 2008 – v številu del. dni <strong>2009</strong> – v številu del. dni Higienska enota 1036 1031 1349 Odsotnostisterilizacija 238 212 132 Pralnica 241 235 45 Kurjači 33 39 ---- Centralnacentrala 76 – od 313 227 Avtopark 0 – od oktobra 116 Odsotnosti skupaj 1624 dni 1736 dni 1770 dni TelefonskaBoleznine nam predstavljajo odsotnost več kot 5 delavk preko celega leta.264


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Gibanje zaposlenih v oddelku Z<strong>dr</strong>avstveni2006 2007 2008 <strong>2009</strong> Higienska enota 65 63 56 54 52 Centralna sterilizacija 9 9 9 9 8 20058 7 6 6 6 Kurjači 6 5 4 4 4 Pralnicacentrala 6 6 5 4 4 Avtopark 9 8 6 5 5 Vodja 1 1 1 1 1 Telefonskaskupaj: 104 99 87 83 80 Iz tabele je razvidno, da se število delavcev v oddelku zmanjšuje, obseg delovnega procesa pa se reorganizira. Na po<strong>dr</strong>očju čiščenja ni več ka<strong>dr</strong>ovskih rezerv in je v bodoče potrebno vsak odhod nadomestiti. VsiOdsotnostina navedeno je odsotnost v oddelku zelo velik problem, kar je zagotovo posledica vseh naštetih invalidnih stanj pri zaposlenih. Delovni čas Gledeoskrbovalnega oddelka je prilagojen potrebam delovišč na vseh lokacijah zavoda. Storitve čiščenja se izvajajo izven delovnega procesa izvajalcev z<strong>dr</strong>avstvenih storitev.Higienskoizobraževanje zaposlenih poteka preko celega leta po predhodno pripravljenem programu Strokovnoza zaposlene. Nekatere vsebine so z zakonom določene in je udeležba obvezna. izobraževanja 10 Materialni stroški Redni nadzor nad porabljeno količino materiala, se izvaja nemoteno preko celega leta, vendar so po<strong>dr</strong>očja, kjer zahtevajo več sredstev tako zaradi povečane cene ali količine. V letu 2008 in <strong>2009</strong> so se povečalimaterialni stroški na po<strong>dr</strong>očju ravnanja z odpadki, zagotovo pri zabojnikih posebne odpadke, ki nastajajo pri opravljanju z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti in so usklajeni z veljavno zakonodajo transporta odpadkov. predvsemtukaj so po<strong>dr</strong>očja na katera ne moremo vplivati, ker smo dolžni upoštevati in izvajati veljavno zakonodajo. Prav11 Cilji oddelka in planirane aktivnosti kakovostno izvajanje storitev na vseh Glede na zelo širok obseg dela oddelka je nedvomno pomembno, da si265merljive cilje, za nemoteno izvajanje delovnega procesa znotraj vseh delovišč: postavimo- po<strong>dr</strong>očjih oddelka,


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>kontinuirano interno usposabljanje zaposlenih, Z<strong>dr</strong>avstveni stroškov,racionalizacija ka<strong>dr</strong>ovskih virov,vzpostavitev ustreznih in varnih delovnih okolij za zaposlene,zagotoviti ustrezno varnost zaposlenih, objektov in podatkov,zagotavljati nemoteno ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo. -vzpostaviti temeljne začetke informacijske pisarne zavoda. Glede prikazane podatke delovanja oddelka, je potrebno imeti primerno ka<strong>dr</strong>ovsko zasedbo, z močno voljo in znanjem! -jim posredujemo na vseh naših delovnih srečanjih, zaposlene pa pozitivno motiviramo k izvajanju naloženih jim delovnih obveznosti! Znanje266


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>267


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>OPRAVLJENO DELO HIGIENIKAMajda Medved, dipl. m. s., higienik268


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>269


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Na po<strong>dr</strong>očju obvladovanja in preprečevaje okužb in zagotavljanja nemotenega izvajanja delovnega procesa Z<strong>dr</strong>avstvenije koordinacija postopkov in zagotavljanje ustreznih materialov za varno izvajanje delovnega procesa, naloga higienika zavoda. Prav v zadnjem obdobju se po<strong>dr</strong>očje dela higienika v zavodu širi, zagotovo se mu nalagajo odgovorne naloge zaposlenih,po<strong>dr</strong>očja obvladovanja in preprečevanja okužb in sodelovanja v nepredvidenih dogodkih iz po<strong>dr</strong>očja izin obvladovanja bolnišničnih okužb v z<strong>dr</strong>avstvenih zavodih! Potrebno je prav tako stalno sodelovanje različnih inšpekcijskih nadzorih delovišč. Že sama priprava izhodišč za po<strong>dr</strong>očje dela higienika je zelo široka, nenehno mora spremljati vse spremembe na po<strong>dr</strong>očju veljavne zakonodaje, različnih strokovnih izobraževanj, uspešno sodelovanje z preprečevanjazavoda, koordinacije med zaposlenimi znotraj zavoda, zelo široko koordinacijo navzven od strokovnih do inšpekcijski služb v regiji in tudi širše. Vse našteto pa zagotavlja ustrezno strokovno izvajanje delovnega procesa higienika zavoda v smislu preprečevanja obvladovanja bolnišničnih okužb. vodstvom1 Inšpekcijski nadzori Strokovno sodelovanje z zaposlenimi na deloviščih, je bilo še posebej pomembno v pripravi na inšpekcijskev zavodu, ki se izvajali v preteklem letu. Tako je Z<strong>dr</strong>avstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota <strong>Maribor</strong>, od 1.1.<strong>2009</strong> do 31.12.<strong>2009</strong> izvajal redni nadzor nad izvajanjem Programa preprečevanja obvladovanja bolnišničnih okužb in ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah v Z<strong>dr</strong>avstvenem nadzore<strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>. Inšpektorji so pregledali postopke izvajanja programa in ravnanja z odpadki na vseh zunanjih lokacijah zavoda in na centralni lokaciji zavoda glede na vsa delovna po<strong>dr</strong>očja oziroma domuOb pregledu niso ugotovili odstopanj od izvajanja programa preprečevanja okužb in veljavne zakonodaje. dejavnosti. 2 Incidenti V okviru programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, z definicijo, ki je navedena preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, točno opredeljeno, kaj sodi med incident v programuprocesu. Vse nastale evidentiramo, analiziramo in po potrebi ustrezno ukrepamo. V letu <strong>2009</strong> smo evidentirali 4 incidente. Odkar spremljamo incidente ugotavljamo sledeče: incidentov je bilo 5 v letu 2005, 3 v letu 2006 in 5 v letu delovnem2007 in 2008. V letu <strong>2009</strong> ne beležimo nobene prijave bolnišnične okužbe v zavodu, kar tudi nismo v preteklih letih, odkar ta podatek spremljamo, to je od leta 2005.270


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Odpadki Z<strong>dr</strong>avstveniso zelo zahtevno in po<strong>dr</strong>očje v delovnem procesu higienika, saj mu zakonodaja nalaga zelo velike obveznosti in odgovornosti iz tega po<strong>dr</strong>očja. Zakonodaja se tudi nenehno spreminja, dopolnjuje, inšpekcijske službe pa izvajanje nadzirajo. Kontinuirano spremljanje vseh dogajanj po<strong>dr</strong>očju odpadkov v zavodu, je predpogoj za uspešno in varno Odpadkiz odpadki.Vse zaposlene sproti izobraževati s postopki ravnanja z odpadki in dopolnjevati in usklajevati Načrt za gospodarjenje z odpadki, glede na v delovnih procesih delovišč; odhodi v zasebništvo, predaja objektov… V letu 2008 in <strong>2009</strong> so bile na po<strong>dr</strong>očju odpadkov velike spremembe z zakonodajo, tako da je bilo potrebno ravnanjeveljavne spremembe primerno vnesti v interna navodila in postopke speljati skladno z veljavno zakonodajo. Koncem leta smo uspešno izvedli tudi javni razpis prevzem odpadkov iz z<strong>dr</strong>avstva v zavodu. S tem smo izpolnili vsa z zakonom določena priporočila. Na po<strong>dr</strong>očju ločenega sortiranja in zbiranja odpadkov v zavodu, pa ugotavljam, da je za zaposlene to še vseneznanka, kljub vsem navodilom, izobraževanju in osveščanju, nekako se še v tem okolju znajdejo vednovsled tega prihaja do napak pri ločevanju odpadkov in posledično do prevelike količine posebnih odpadkov. in 4 Naloge v prihodnje Prva najpomembnejša naloga higienika, je kontinuirano spremljanje obstoječe in veljavne zakonodaje terstrokovno dopolnjevanje znanja iz vseh strokovnih po<strong>dr</strong>očij, ki vplivajo na proces preprečevanjaobvladovanja bolnišničnih okužb v z<strong>dr</strong>avstvenih zavodih ter prilagajati se izrednim dogodkom na različnih kontinuiranoz<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti. Naloge so še:vse že začete aktivnosti v zavodu na po<strong>dr</strong>očju nadzorov, zaključiti po veljavnih predpisih in standardih, po<strong>dr</strong>očjudopolnjevanje in usklajevanje programa preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v zavodu,koordinacija med zaposlenimi v smislu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v smislu strokovnega svetovanja z uporabo ustrezne zaščitne varovalne opreme,za izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb med zaposlenimi,skrb za ustrezno ravnanje in sortiranje posebnih odpadkov v zavodu, ki nastajajo pri opravljanju -dejavnosti in z njo povezanih raziskavah,skrb za ustrezno opremljenost delovišč z umivalnimi mesti za nego rok, z vso pripadajočo opremo,poenoteno izvajanje uporabe razkužil, - sodelovanje v pripravah za nabavo ustreznih materialov in pripomočkov v smislu preprečevanja in z<strong>dr</strong>avstveneobvladovanja bolnišničnih okužb, pacientov in okolja v smislu preprečevanja in obvladovanja okužb v zavodu,271vključitev v strokovno izobraževanje zaposlenih iz po<strong>dr</strong>očja bolnišničnih okužb, - sodelovanje na vseh po<strong>dr</strong>očjih, ki zahtevajo higiensko obravnavo delovišč, varovanja zaposlenih,


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> - izvajati vse aktivnosti, morebitnem nastanku izrednih nepredvidenih situacij v zavodu, v smislu Z<strong>dr</strong>avstveniin obvladovanja bolnišničnih okužb. preprečevanja272


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>273


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽBMajda Medved, dipl. m. s., higienikpredsednica274


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>275


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniza preprečevanje obvladovanje bolnišničnih okužb deluje v zavodu že od leta 2005, njena ka<strong>dr</strong>ovska sestava se spreminjala, vsebina in obseg nalog se usklajeval z veljavno zakonodajo in aktualnimi dogodki iz tega po<strong>dr</strong>očja. Komisija1 Nova gripa Tako nam je preteklo leto prineslo z pojavom nove gripe posebne aktivnosti iz po<strong>dr</strong>očja obravnave okuženihglede na preprečevanje okužb. Ob pojavu epidemije nove gripe, je Komisija aktivno pristopila k izvajanju vse priporočenih in potrebnih ukrepov v smislu preprečevanja prenosa okužbe, hkrati pa je aktivno sodelovala v pripravah in izvedbi vaje »Gripa <strong>2009</strong>«. pacientovvaja nam je pokazala določene smeri in praktična priporočila usmeritev pri obravnavi takih pacientov. Po vaji se je epidemija razširila, vendar smo ob koncu leta lahko ugotavljali, da se napovedi strokovnjakov na Samaniso uresničile, torej je bil obseg nedvomno manjši od pričakovanega. Ves potek dela ob obravnavi takšnih pacientov, pa nam je zagotovo pokazal sedanjo stanje in usmeritve za v prihodnje. Pri vsem tem je zagotovo najpomembnejša osebna varovalna oprema zaposlenih in ustrezna higiena rok za srečoizvajalce z<strong>dr</strong>avstvenih storitev in nedvomno tudi paciente! Vsled navedenega je bilo v ta namen v letu <strong>2009</strong> nivoju zavoda porabljenih tudi ogromno finančnih sredstev. vse2 Inšpekcijski nadzori Redni nadzori z<strong>dr</strong>avstvene in okoljevarstvene inšpekcije delovišč, so potekali preko celega leta, še ponajavi nadzora. Preko celega leta so bila nadzorovana vsa delovišča zavoda, kjer se izvaja z<strong>dr</strong>avstvena dejavnost na zunanjih lokacija zavoda, centralni lokaciji pa naključno izbrana, po po<strong>dr</strong>očjih delovnega procesa. Inšpekcijski nadzor po deloviščih zahteva od nadziranih kar nekaj znanja iz po<strong>dr</strong>očja Programa preprečevanja predhodnibolnišničnih okužb in predvsem pa aktivno sodelovanje pri samem nadzoru. Vsebina nadzora se bistveno spreminja, nenehno se širi obseg nadzorovanega po<strong>dr</strong>očja, z<strong>dr</strong>užujejo se različna po<strong>dr</strong>očja in obvladovanjaki se nanaša na izvajanje z<strong>dr</strong>avstvene dejavnosti. Glede na inšpekcijske zapisnike izdane na deloviščih po opravljenem nadzoru, odstopanj ne beležimo. Priporočenih je nekaj ureditvenih odločb, kar smo takoj odpravili. V zapisnikih poudarjajo tudi pomembnost zakonodaja,prijavljanja nalezljivih obolenj skladno z veljavnim pravilnikom o Prijavi nalezljivih bolezni ter Zakonom o nalezljivih boleznih in pomembnost pravilne evidence cepljenja, z dokumentiranjem v kartoteko, kjer se vpiše tudi mesto aplikacije cepiva pri pacientu.276


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>3 Incidenti Z<strong>dr</strong>avstveniletu <strong>2009</strong> beležimo 4 incidente na nivoju zavoda. Incidenti so izključno med z<strong>dr</strong>avstvenimi delavci, med čistilnim ka<strong>dr</strong>om jih v tem letu ne beležimo. Delovišča incidentov so različna. Posebnih vzrokov ni. Število incidentov glede na število zaposlenih, upada. V zadnjem času zaposleni že redno prijavljajo incidente, tudi zaradi skrbi za lastno z<strong>dr</strong>avje. Po obravnavi priz<strong>dr</strong>avniku, jih po potrebi še napotimo UKC <strong>Maribor</strong> v ambulanto, ki posebej obravnava po<strong>dr</strong>očje bolnišničnih okužb in jim morebiti z dodatnimi preiskavami iz tega po<strong>dr</strong>očja odpravi dvome in strah pred okužbami. Vedno pa pri obravnavi naših zaposlenih, ki se jim je zgodil incident, predpostavljamo, da so vsi ustrezno osebnemcepljeni in zaščiteni iz tega rizičnega vidika! Torej imejmo stalno skrb nad cepljenjem zaposlenih v zavodu! preventivno 4 Odpadkiletu <strong>2009</strong> smo v uskladili postopke ravnanja z novo veljavno zakonodajo, ki je stopila v veljavo konec leta 2008. Prav tako smo uskladili vse notranja navodila z novostmi in uspešno izvedli javni razpis za prevzem odpadkov iz z<strong>dr</strong>avstva. V 5 Program dela Zajema ustrezen nadzor nad vsemi rizičnimi po<strong>dr</strong>očji delovnega procesa, glede možnega nastankaokužb deloviščih, nadzor nad neoporečno pitno vodo, higiensko neoporečnost delovišč, predvsem pa ustrezna izobraženost zaposlenih na po<strong>dr</strong>očju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in pravilnega ravnanja z odpadki. Posebej potrebno educirat vse zaposlene o pravilnem ravnanju z posebnimi odpadki, od nastanka do bolnišničnihodjemalcu. Vse premalo zavedamo, kako pomemben dejavnik so prav in tudi ob pravilnem ravnanju z njimi lahko veliko prihranimo! Stalna naloga komisije kontinuirano izobraževanje vseh zaposlenih v zavodu iz celotnega po<strong>dr</strong>očja preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. predajetako je stalna naloga komisije usklajevanje in dopolnjevanje Programa preprečevanja in obvladovanja Pravbolnišničnih okužb v zavodu, z veljavnimi zakoni in predpisi ter priporočili iz tega po<strong>dr</strong>očja.6 Bolnišnične okužbe v zavodu V času odkar deluje v zavodu Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb leta 2005, ne277nobene imenovane okužbe znotraj zavoda, vendar pa nenehno spremljamo to po<strong>dr</strong>očje, predvsem pa izobražujemo zaposlene v ta namen. beležimo


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Komisija se sestaja po potrebi. Stalen nadzor nad delovišči v smislu preprečevanja in obvladovanja Z<strong>dr</strong>avstveniokužb, pa izvaja higienik zavoda v smislu svetovanja izboljšav v delovnem procesu, tudi z uporabo ustreznih materialov in postopkov. bolnišničnih 7 Cilji komisijecilji so zagotovo, aktivno vključevanje vseh zaposlenih v boju proti okužbam v zavodu, predvsem pa lasten interes posameznikov za izobraževanje in tega po<strong>dr</strong>očja. Dolgoročni cilj pa je, da navedenih okužb v zavodu sploh ne bi imeli. Da bo temu tako, pa moramo vsi prispevati svoj delež v smislu izvajanja delovnega procesa programu preprečevanja in obvladovanja Kratkoročniokužb ter kontinuiranega izobraževanja vseh zaposlenih. bolnišničnih278


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>279


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong>ODDELEK ZA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DEJAVNOSTprim. prof. <strong>dr</strong>. Štefek Grmec, <strong>dr</strong>. med. spec.vodja oddelka280


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>281


- Nudi- Nudi- Nudi- Izvaja- Skrbi- Nudi- Z<strong>dr</strong>užuje- Ponuja- Izvedli- RealiziranaZ<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>1 Osnovne dejavnostilogistično in administrativno pomoč članom projektnih skupin in posameznikom za izvajanje raziskovalnega dela ali uvajanje novih strokovnih metod v vsakodnevno prakso. pomoč pri iskanju literature poskrbi za ustrezne bibliotečne povezave za dostop do znanstvene in strokovne literature. Organizira lektorsko in prevajalno službo za raziskovalce in strokovne sodelavce, tehnično,za slovenski in angleški jezik; pomoč pri pripravi strokovnega ali znanstvenega članka, poročila, magisterija ali doktorata. vsajINDOK službo in s pomočjo COBISS-a za vsakega posameznika ustvarjalca skrbi za sledenjebibliografije. za sprotno sledenje razpisom ustreznih ministrstev in organizacij za raziskovalne projekte in nudi njegovepri pripravljanju raziskovalnih projektov. pravno pomoč izvajanju projektov. pomočraziskovalce in strokovnjake s po<strong>dr</strong>očja biomedicinskih in <strong>dr</strong>ugih ved, ki s svojim raziskovalnim- Sdelom ali z uvajanjem najsodobnejšega znanja in metod v vsakodnevno prakso dvigujejo kvaliteto inizvajanja z<strong>dr</strong>avstvenega varstva populacije na primarni ravni. pomočjo najsodobnejše informacijske, biostatistične in raziskovalne tehnologije omogoča pogoje delo raziskovalcem in strokovnjakom, zaposlenih v Z<strong>dr</strong>avstvenem domu <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong> in zunanjim strokovnim in znanstvenim sodelavcem (povezave z Medicinsko fakulteto <strong>Maribor</strong> – Kate<strong>dr</strong>a strokovnostmedicino, Medicinsko fakulteto Ljubljana (Kate<strong>dr</strong>a za <strong>dr</strong>užinsko medicino) in Fakulteta za z<strong>dr</strong>avstvene vede <strong>Maribor</strong> in posreduje znanje zaposlenih strokovnjakov in raziskovalcev v razpisih znanstvenih in urgentno- Vstrokovnih natečajih in projektih v <strong>dr</strong>ugih raziskovalnih sredinah2 Izvedeni projekti v letu <strong>2009</strong> letu <strong>2009</strong> smo realizirali projekt C-vitamin pri CPR z Resuscitation Insitute Rosalind Franklin Universityje delno financiran od Instituta, delno od <strong>ZD</strong> <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> delno od Ministrstva za z<strong>dr</strong>avje. smo prijavo na ZZZS, ki je izdal razpis za sofinanciranje Projektov za promocijo z<strong>dr</strong>avja v letu ki- Vpredstojnika OZRD) za znanstveno raziskovalne projekte za obdobje 5 let.282- VPrijavili smo projekt » Kliči in pravilno ukrepaj-rešuj življenja«. ZZZS ki nas je izbral na razpisu 2008, nam žal tokrat ni dodelil sredstva za projekt. UKC <strong>Maribor</strong> smo uredili sodelovanje z Oddelkom za znanstveno-raziskovalno delo, kjer se izvaja vpis v COBBIS, PROREQUEST, poizvedovanje v znanstvenih bazah ter poizvedovanje citiranosti. <strong>2009</strong>.je bil organiziran vpis bibliografije raziskovalcem v COBBIS preko Univerzitetne knjižnice <strong>Maribor</strong>. je povezava na Kate<strong>dr</strong>i <strong>dr</strong>užinsko medicino MF Univerze v Ljubljani (20% zaposlitev decembru


- Ustvarjena- Mednarodnodom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> je povezava, sodelovanje in delovanje z Resuscitation Institute Rosalind Franklin University Z<strong>dr</strong>avstveni(<strong>ZD</strong>A), kjer smo zadolženi za klinične in eksperimentalne študije na po<strong>dr</strong>očju reanimacije – postali smo zunanji sodelavec Resuscitation Institute. srečanje Akutna stanja IV., <strong>Maribor</strong> <strong>2009</strong>. Chicagoštudij in objave ZaključekThe effect of carbon dioxide on near-death experiences in out-of-hospital cardiac arrest survivors: a prospective observational study. Klemenc-Ketis Z, Kersnik J, Grmec S Crit Care 2010 Apr 8, 14:R56 1.Capnometry in suspected pulmonary embolism with positive D-dimer in the field. Rumpf TH, Krizmaric M, Grmec S Crit Care <strong>2009</strong>, 13:R196 2.Combination of quantitative capnometry, N-terminal pro-brain natriuretic peptide, and clinical assessment in differentiating acute heart failure from pulmonary disease as cause of acute dyspnea 3.pre-hospital emergency setting: study of diagnostic accuracy. Klemen P, Golub M, Grmec S Croat Med J <strong>2009</strong> Apr, 50:133-42 inComparison of the characteristics and outcome among patients suffering from out-of-hospital primary cardiac arrest and <strong>dr</strong>owning victims in cardiac arrest. Grmec S, Strnad M, Podgorsek D Int J Emerg Med <strong>2009</strong> Apr, 2:7-12 4.A treatment protocol including vasopressin and hy<strong>dr</strong>oxyethyl starch solution is associated with increased rate of return of spontaneous circulation in blunt trauma patients with pulseless electrical 5.Grmec S, Strnad M, Cander D, Mally S Int J Emerg Med 2008 Dec, 1:311-6 activity.Erythropoietin facilitates the return of spontaneous circulation and survival in victims of out-ofhospitalcardiac arrest. Grmec S, Strnad M, Kupnik D, Sinkovic A, Gazmuri RJ Resuscitation <strong>2009</strong> Jun, 80:631-7 6.Intelligent analysis in predicting outcome of out-of-hospital cardiac arrest. Krizmaric M, Verlic M, Stiglic G, Grmec S, Kokol P 7.Comput Methods Programs Biomed <strong>2009</strong> Aug, 95(2 Suppl):S22-328. Timeliness of administration of vasopressors in CPR. Grmec S, Mally S Crit Care <strong>2009</strong>, 13:401283


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Študije v poteku ali začetek prospektivnih študij Z<strong>dr</strong>avstveniVpliv alkohola in glukoze na razplet pri poškodbi glave (študija v finalni fazi, priprava članka za objavo). 2. Pomen pupilometrije pri prognozi preživetja in nevrološkega razpleta (študija bo v celoti financirana od fondacije Neuroptics). 1.Pomen ultrazvoka in kapnografije pri KPO zaradi PEA (diferencialna diagnostika pvseudo PEA). 3.prospektivne študije ob donaciji prenosnega ultrazvoka (Siemens) za potrebe študij in diagnostike v OE NMP. Študija v tisku v International Journal of Medical Research (JIMR 160c: Prosen G, Križmarić M, Završnik J, Grmec Š. Does echocardiographically confirmed pseudo-PEA in out-ofhospitalZaključekcardiac arrest patients with constant values of petCO2 during compression pauses indicate modified treatment? 4. Pomen C-vitamina pri ohranjanju mitohon<strong>dr</strong>ijev in ATP pri KPO in reperfuzijski poškodbi-eksperimentalnarandomizirana klinična študija v sodelovanju z Resuscitation Institute Chicago. Študija bo predstavljena na AHA Congress Scientific Sesssion 2010 in je v tisku za objavo!(Vitamin C-compromise cardiac resuscitability in a rat model of VF and closed chest resuscitation). inPosnemanje poznavanje TPO med študenti prvih letnikov fakultet Univerze v <strong>Maribor</strong>u- primerjava FZV / MF vs. FERI / PF (študija je v Resuscitation v tisku pod naslovom: Impact of Module Training on the Level of Basic Life Support Knowledge of First Year Students at the University of <strong>Maribor</strong>. 5.Pomen EPO pri KPO in nevrološkem razpletu-multicentrična študija (financiranje LEK d.o.o.) . 7. Prognostični in diagnostični pomen NT-proBNP pri hudi poškodbi glave –prospektivna študija. 8. Trofazni model kardiocerebralnega oživljanja v predbolnišničnem okolju - prospektivna randomizirana 6.9. Pomen lidocaina pri KPO v predbolnišničnem okolju–prospektivna randomizirana slepa študija v sodelovanju z Resuscitation Institute ter hrvaškim in/ali srbskimi timi NMP. študija.ECHO in NT-pro BNP pri diagnostiki srčnega popuščanja v predbolnišničnem okolju –študija zaključena, in je pripravi za tisk pod naslovom: Combination of ultrasound rockets sign, N-terminal pro-brain 10.natriuretic peptide, and clinical assessment in differentiating acute heart failure from pulmonary disease as cause of acute dyspnea in pre-hospital emergency setting: study of diagnostic accuracy.284


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>Domače in mednarodno sodelovanje ter organizacija srečanj Z<strong>dr</strong>avstveni OE NMP bilo v oktobru <strong>2009</strong> organizirano 4. mednarodno srečanje AKUTNA STANJA. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v <strong>Maribor</strong>u smo izvedli dva predavanja prof. Raúl J. Gazmurija (MD, PhD, FCCM Professor of Medicine and Associate Professor of Physiology & Biophysics, Rosalind Franklin University of Medicine and Science in Section Chief, Critical Care and ICU Director of NorthVA Medical Center) z naslovi: »EPO and cariporide effects cardiac arrest and resuscitation with Chicagoreference to mitochon<strong>dr</strong>ial injury ter Curriculum of Critical care in Emergency Medicine«. Predavanje je bilo organizirano za študente ter raziskovalce in klinike in specializante urgentne medicine. Zaradi skupnih projektov v letih 2008/<strong>2009</strong>, se je preko prof. Gazmurija vzpostavil kontakt z Keith Lurie in especialAufderheidom, ki sta vodilna raziskovalca na po<strong>dr</strong>očju kardiopulmonalnega oživljanja Oktobra <strong>2009</strong> je bil organiziran skupen sestanek in dogovor s prof. Švabom (predstojnikom Kate<strong>dr</strong>e za <strong>dr</strong>užinsko medicino MF Univerze v Ljubljani) ter prof. Kersnikom (predstojnikom Kate<strong>dr</strong>e za <strong>dr</strong>užinsko TomomMF Univerze v <strong>Maribor</strong>u) o partnerstvu pri prijavi projektov iz evropskih skladov za leto 2010 ter z medicinoza EPO multicentrično študijo. Podoben sestanek je bil organiziran tudi z predstojnikom Oddelka za znanstveno raziskovalno delo UKC <strong>Maribor</strong>, kjer smo prav tako dogovorjeni za strategijo in partnerski pristop pri prijavi skupnih projektov. Lekom-za leto 2010 Edukacija Cilji 3- Zagotovitev- Informiranje- Organiziranje- Konkretizacija- Realizacija3 Cilji za leto 2010zaradi urejanja potrebne dokumentacije, spremljanja razpisov in urejanja dokumentacije pri prijavah na razpise, urejanja COBISS zapisov, korespondenca, urejanje bibliografije tajnicetehnične in računalniške podpore (informacijska oprema); na spletni strani ter spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela v <strong>ZD</strong> <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> ipd.;sestankov z interesenti za ZRD, ki bi zajemali predavanja glede prijave in realizacije <strong>Maribor</strong>;študij in BioMed Central;285ter znanstveno raziskovalne metodologije; in realizacija partnerstva pri projektih z UKC <strong>Maribor</strong>, MF <strong>Maribor</strong>, MF Ljubljana in Fakultete za z<strong>dr</strong>avstvene vede UM; projektovrandomiziranih študij z prijavo na ISRCTN bazi kontroliranih prospektivnih prospektivnih,


- Zagotovitev- Dodatno- Poseben- Organizacija- Začetek- Realizacijadom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> minimalnih logističnih potreb izvajanje dela, lahko tudi v okviru OE NMP; Z<strong>dr</strong>avstveni finančna podpora za mlajše raziskovalce, ki želijo sodelovati v OZRD; angažma z<strong>dr</strong>avnika-raziskovalca, ki bi koordiniral delo pri prijavi projektov iz skladov EU (asist.mag..Petra Klemen, <strong>dr</strong>.med.); angažiranjeustanovitev komisije za imenovanja novih raziskovalcev (direktor Zavoda); realizacije Research laboratory za eksperimentalne študije; projekta CPR summit 2010. in 4 Zaključekbi z aktualizacijo pogodb o znanstveno raziskovalnem sodelovanju pridobil na dinamiki pridobivanja sredstev iz razpisov in skladov. Zavod286


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>287


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>STROKOVNO</strong> <strong>POROČILO</strong><strong>STROKOVNO</strong> IZPOPOLNJEVANJEZdenka ČRETNIK, pravnikvodja Ka<strong>dr</strong>ovsko pravne službe288


Z<strong>dr</strong>avstveni dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong>289


povprečju so se zaposleni v letu <strong>2009</strong> strokovno izpopolnjevali 2128 dni, kar v povprečju pomeni več kot 2 dni strokovnega izpopolnjevanja na zaposlenega. V podatek pa ni vključeno število dni internih ki jih zavod redno organizira. V lanskemje bilo v zavodu organiziranih 12 internih strokovnih izobraževanj, ki se jih je skupaj udeležilo 1627 zaposlenih, od tega 265 z<strong>dr</strong>avnikov, 1029 zaposlenih s po<strong>dr</strong>očja z<strong>dr</strong>avstvene nege ter 333 ostalih z<strong>dr</strong>avstvenih delavcev in sodelavcev. letuSZV VOM ZV VŽ PV MDPŠ NMP Uprava Vodstvo OE319 112 228 101 116 45 Ostali zaposleni 178 113 133 46 97 63 Skupaj 497 225 361 147 141 213 108 99 225 Z<strong>dr</strong>avnikišt. dni na zaposlenega 2.31 2,50 1,99 5,65 1,93 3,94 1,27 0,64 / Tabela 1: Število dni strokovnega izpopolnjevanja v letu <strong>2009</strong> po organizacijskih enotah iz sredstev, ki jih je Povprečnonamenil za strokovna izobraževanja zavod1 Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu <strong>2009</strong>NMP strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba <strong>ZD</strong>RAVNIKI OENPK Januar 1 Rogaška Slatina, Tečaj APLS Marec 2 Ljubljana,Rogla, 3.strok. izobraževanje -Tekmovanje v NMP September 2€.dom <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> V letu <strong>2009</strong> je bilo v zavodu načrtovanih 163.120,79 € sredstev za strokovna izpopolnjevanja, od tega se je Z<strong>dr</strong>avstveni <strong>dr</strong>.% načrtovanih sredstev (162.258,60 €). Načrtovana sredstva so bila gleda število zaposlenih in izobrazbeno strukturo le teh razdeljena organizacijskih enotah. Sredstva strokovna izpopolnjevanja si je zavod pridobival tudi <strong>dr</strong>ugih virov (donacije, sponzorstva, porabilo49.331,5099da je bilo v letu <strong>2009</strong> vseh sredstev pridobljenih iz <strong>dr</strong>ugih virov tako projekti…),WINFOCUS-tečaj urg. Ultrazvoka 8Kemijske nesreče Novo Mesto, Tečaj DPO ERC <strong>Maribor</strong>,Tečaj ITLS 2 Bologna, Svet. Konferenca -Ultrazvoka pljuč November 1 Ljubljana,290


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniLjubljana, NPK Januar <strong>Maribor</strong>, Pacientove pravice in dolžnosti Februar OSTALITečaj ITLS 1 Ig, Tečaj dodatnih pos. oskrb. poškodovanca Marec 2 Bjelolasica,Komunikacije Marec Rogaška Slatina, Nujna interna stanja v PHE April 4 Terme Tuhelj, Tečaj ITLS Maj 2 <strong>Maribor</strong>,Med. sestre raziskujejo in razvijajo .ZN 16. mednarodni simpozij o urgentni medicini 5 Radovljica, Seminar sindikata Junij 1 Ljubljana,3.strok. izobr. tekmovanje v NMP 6 Šmarjetna gora nad Kranjem, Rač. podprt disp. sistem September 11 Ljubljana, Izvajanje NMP v izrednih razmerah Oktober 4 Rogla,Major response to major incidents Izobraževanje kemijske nesreče Ljubljana, Tečaj ITLS November 1 Split,VOM strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba <strong>ZD</strong>RAVNIKI OEZ<strong>dr</strong>už.za pediatrijo, Cepljenja 5Simpozij o očesnih poškodbah Januar <strong>Maribor</strong>, Pacientove pravice in dolžnosti Februar Ljubljana,ORL dan 3 Laško, Otrok športnik šolska sekcija 7 Zagreb, začetno z<strong>dr</strong>avljenje novorojenčka z RSS-pm Ljubljana,pri Trstu, Globalni pristop prehrani dojenčkov in otrok <strong>Maribor</strong>, Medicina in pravo Marec Portorož, Kakovost življenja kot kazalec z<strong>dr</strong>. stanja April 1 DevinXIX. pediatrični dnevi April 17Ocenjevanje motnje miš. tonusa Maj 2 Ljubljana, Derčevi dnevi Junij 9 <strong>Maribor</strong>,Urgentna medicina Junij Ljubljana, Šolska sekcija Bled, Pediatrične sekcije 4 Portorož,Komunikacija v z<strong>dr</strong>av. September 1 <strong>Maribor</strong>, Socialna pediatrija 7 Ljubljana, V. kongres šolske medicine Oktober 10291


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniPortorož , Preventivno srečanje 2 <strong>Maribor</strong>, 40 let Pedopsihiatrije <strong>ZD</strong>RAVNIKI26. strokovno srečanje z<strong>dr</strong>uženja OR Ljubljana, Kritično bolan in poškodovan otrok November 1 Bled,Strokovni simpozij ob 90 obletnici 2 <strong>Maribor</strong>, otrok v ortopediji November 6 Portorož, Sundbecov seminar Sekcija za otroško nevrologijo December OSTALISimpozij o očesnih poškodbah Januar Ljubljana,Pacientove pravice in dolžnosti Februar <strong>Maribor</strong>, Redni letni občni zbor DMSBZT 2 Novo mesto, Sekcija MS in ZT Marec 1Otrok z razvojno motnjo koordiniranja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Debelost pri otroku .in mladostniku 3Komunikacije Marec 1 Ljubljana,XIX. srečanje pediatrov in med. sester 17 Bled, Okužbe z<strong>dr</strong>avstvena nega Logarska Dolina, Raznolikost odzivanja na stresne sit. <strong>Maribor</strong>,Kako se razumeti z ljudmi različnih značajev April Debeli Rtič, Denver 2 Ljubljana, Motnje mišičnega tonusa Maj 4 <strong>Maribor</strong>,Z<strong>dr</strong>avje in lepota 4 Kamnik, ZN Gibalno oviranega otroka Kongres z<strong>dr</strong>av. In babiške nege <strong>Maribor</strong>,Znanje je naša moč Maj Rogla, Etika v psihoterapiji Derčevi dnevi Junij 2Predavanje HIV Bled, Pediatrična sekcija 3 Debeli Rtič, Posebnosti ped. z<strong>dr</strong>av. nege soc.org. September 1 Ljubljana,Kongres - 100 let šolske medicine Oktober 2Otrok v ortopediji 19 <strong>Maribor</strong>, 40 let pedopsihiatrije November 1 Ljubljana,292


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> OE MDPŠ Z<strong>dr</strong>avstveniizpopolnjevanje Mesec udeležba <strong>ZD</strong>RAVNIKISimpozij Januar 1 StrokovnoRazvoj kompetenc in čustvena inteligentnost Februar 3 OE MDPŠ <strong>Maribor</strong>,izpopolnjevanje Mesec udeležba Ljubljana, Spl. medicina Schrottovi dnevi Portorož, Bolezen sodobnega časa StrokovnoKomunikacije Cape TOWN, Svetovni MD ICOH Marec <strong>Maribor</strong>, 1. Mednarodni .kongres Med. izvedencev 3Lundbachovo srečanje Ljubljana, Prestrukturiranje podj. in z<strong>dr</strong>avje del. April 1 Grčija, Ogled bolnišnice Maj 2 Portorož,Iz prakse za prakso maj Ljubljana, XXIV. Dnevi medicine in športa Rogaška Slatina, Nočno delo 7 <strong>Maribor</strong>,potok, Glavkom diagnoza Svetovni nefrološki kongres Maj Portorož, Urgentna medicina VolčjiKongres Radovljica, Seminar sindikata Junij Portorož, Kongres oftalmologov September 1 Rogla,57. international and space medicine Svetovanje za P<strong>ZD</strong> September Delovno okolje kot podpora duševnemu .z<strong>dr</strong>avju 2 Zagreb,Akutna stanja 5 Ljubljana, Seminar za mentorje Portorož, Kongres oftalmologov Oktober1 <strong>Maribor</strong>,Z znanjem prosti odvisnosti Strunjan, CRD Seminar 2 Ljubljana, Seminar za mentorje Oktober 1 <strong>Maribor</strong>,4. tečaj potovalne medicine 2 Bled, 7. posvet Etika v belem Ljubljana, Delovno okolje Oktober 1, Seminar za P<strong>ZD</strong> oktober 2 Portorož, Simpozij o hipertenziji Ljubljana, Izobraževanje za delo P<strong>ZD</strong> 25. let Centra za poklicno rehabilitacijo Portorož, Tavčarjevi dnevi November 1 <strong>Maribor</strong>,293


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniLjubljana, Izobraževanje za mentorje November1 Portorož, Psihiatrične bolezni December 3 <strong>ZD</strong>RAVNIKI<strong>Maribor</strong>, Simpozij o očesnih poškodbah Januar 1 OSTALIPacientove pravice in dolžnosti Februar 2 OE MDPŠ Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba <strong>Maribor</strong>,z<strong>dr</strong>av. zakonodaja v luči z<strong>dr</strong>av. nege Februar Ljubljana, Nujna stanja v optiki Etične in moralne dimenzije v ZN mesto, Nujna stanja v oftalmologiji in ZN Marec 1Dermatologija pred poletjem 5 <strong>Maribor</strong>, Oskrba .rizičnih skupin preb. ob večjih nesrečah. April 3 NovoPromocija z<strong>dr</strong>av. Prehranjevanja -Strokovni posvet <strong>Maribor</strong>, Skrb za lastno z<strong>dr</strong>avje maj 12 Rog. Slatina, Promocija z<strong>dr</strong>avja in preprečevanje bol.obt. Junij 15 Ljubljana,Izobraževanje za svetovalec za prom. September 2Kakovost v z<strong>dr</strong>avstveni negi 5 <strong>Maribor</strong>, Akutna stanja 12 Ljubljana,Delovno okolje kot podpora duševnemu z<strong>dr</strong>avju 3 Učna delavnica, cepljenje Ljubljana, Promocija z<strong>dr</strong>avja pri delu Oktober 1ŽENSK Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba <strong>ZD</strong>RAVNIKI VARSTVOStrokovno Srečanje Salvador-Brazilija-Kongres Seminar Pozicioniranja v mamografiji. Marec Dunaj,5. Slov -.Hrvaški Simpozij o menopavzi in An<strong>dr</strong>op 4 Ljubljana, Sestanek alergološke in imun. sek. Aprilapril 2 Zagreb, Kongres za dojke Maj 1 Bled,Ljubljana, Tečaj z a diagnostiko dojk Maj 1VII. Kongres V Ginekologiji 3 Berlin, 3d/4d Ultrazvočna Diagnostika Rim, 8. Evropski Kongres September Brioni,Afrika, Svetovni Ginekološki Kongres 7 <strong>Maribor</strong>, Urgentna Medicina Oktober 1 Južna294


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveni Tavčarjevi Dnevi 1 <strong>ZD</strong>RAVNIKI4. Kongres Ginekolog November 3 OSTALI Portorož,Pacientove pravice in dolžnosti Febr Ljubljana, Seminar pozicioniranja v mamografiji Marec 1 Ptuj, Izbrana poglavja v babištvu April <strong>Maribor</strong>,Mednarodni dan med. sester Maj Ljubljana, Duševno z<strong>dr</strong>avje in nosečnost 5Urgentna medicina 8Kakovost v z<strong>dr</strong>av. negi Oktober 2 <strong>Maribor</strong>,ZV Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba <strong>ZD</strong>RAVNIKI OEZreče, implantati v praksi Nadzorni svet Seminar Januar TermeCEDENS Februar 4 Ljubljana, Skrb za ustno z<strong>dr</strong>avje 6 <strong>Maribor</strong>, Medicina in pravo Marec 1 Celje,Enostavna fiksna protetika Ljubljana, Rodman MGM -Drznite si vedeti Marec Bled, Simpozij zobnih bolezni in endodontije 14 Celje, pediatrov April Portorož, Srečanje ortodontov <strong>Maribor</strong>,Ameriško ortodontsko z<strong>dr</strong>uženje maj <strong>Maribor</strong>, Kakovostna zoboz<strong>dr</strong>avstvena nega Ljubljana, Strokovni posvet Stom,kliniki Maj 1 Boston,Iz prakse za prakso 15 Stockholm, Evroperio 6 1 Helsinki, EOS Kongres Junij 3 Portorož,DNEVI Junij Posvet na kliniki v Ljubljani Julij Ljubljana, Funkcionalna diagnostika in rehabilitacija Avgust DERČEVISeminar - Kokich in Zachrisson 2 Lljubljana, Sodobna tehnologija v praksi Ljubljana, Orthocaps September 1 Dubrovnik,295


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniSingapur, TDI Kongres 1 Monaco, Mednarodni kongres <strong>ZD</strong>RAVNIKIProdenton dan September 2 Bled, Strokovni simpozij Oktober 7 Ljubljana,Strokovno srečanje Lancom Olimje, Stremljenja dosežki v stomatologiji 7 Lichenstaein, Novosti kriteriji Oktober Rogla,11. strokovni seminar ZMOKS 3 Rogaška Slatina, XXIII. Republiški strok. seminar D<strong>ZD</strong>S November 12 Dunaj, 5. international orthod. Syimposium 2 Brdo,protetika Zagreb, Dentex <strong>2009</strong> December 1 OSTALI StomatološkaImplantati v praksi ZZV, Načrtovanje in evalvacija prog. promocije z<strong>dr</strong>avja Januar Pacientove pravice in dolžnosti 2 Zreče,Z<strong>dr</strong>av. zakonodaja v luči z<strong>dr</strong>av. nege Februar Ljubljana, Skrb ustno z<strong>dr</strong>avje 1Etične in moralne dimenzije v ZN 3 <strong>Maribor</strong>, Komunikacije Marec 2 Hotel Bolfenk, Srečanje iTOP April 8Simpozij zobnih bolezni endodontije 5Etične in moralne dimenzije v ZN April Rogaška Slatina, Strokovni seminar 2 Bled,Kakovostna zoboz<strong>dr</strong>avstvena nega Maj 27 Radovljica, Seminar sindikata Junij 1 Olimje, Stremljenja in dosežki v stomatologiji Oktober 5 <strong>Maribor</strong>,Slatina, XXIII. Republiški strok. seminar D<strong>ZD</strong>S November 3 RogaškaSZV Strokovno izpopolnjevanje <strong>ZD</strong>RAVNIKI OEMesec udeležbaRazvoj kompetenc in čustvena inteligenca 7 Ljubljana, Učna delavnica Bled, Učna del. paliativne oskrbe v zadnjih dneh ž. <strong>Maribor</strong>,Atrijska fibrilacija januar 5 <strong>Maribor</strong>, Kardiologija Kranjska Gora, Šola astme in KOPB Januar 1296


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniLjubljana, Kognitivna psihoterapija 2Januar 1 <strong>ZD</strong>RAVNIKIRazvoj kompetenc in čustvena inteligentnost 9 <strong>Maribor</strong>, Dislipedimije Februar 5Edukacija Uspešne strategije Psihodiagnostika februar Vedenjsko kognitivna terapija Verona, Psihiatrija Brnik, Ad<strong>dr</strong>essing and Target Februar Ljubljana,Schrottovi dnevi 7 Portorož, Delavnica BSČ Ljubljana, Novosti v infektologiji Marec 1Pristop k bolniku z bolečino Učna delavnica Medicina in pravo 2 Ljubljana,Strokovni simpozij-. obr. z<strong>dr</strong>av. Levitra Pacientova avtonomija v novi zakon. Pristop k bolniku z bolečino Nemčija,Medicina in pravo UKT Ljubljana,Strokovno srečanje (alkoholizem) Marec 1 <strong>Maribor</strong>,Vedenjsko kongnitvna terapija marec Golnik, Delavnica Marec Smednik, Tečaj dodatnih postopkov oživljanja <strong>Maribor</strong>,Spirometrija alergološko testiranje Ljubljana, Teme iz internistične onkologije Portorož, Bolezni sodobnega časa <strong>Maribor</strong>,Delavnica-Migrenske in nevropatske bolečine Šmarješke toplice, Šola urgentne nevrologije 4 Ljubljana, 20. jubilejni dnevi rehabil. medicine April 1 Strunjan,Kongres psihoterapevtov Edinburgh, Alkoholizem 1 <strong>Maribor</strong>, Pediatrični dnevi April 4 Ljubljana,WPA kongres April Laško, 6. psihogeriatično srečanje april <strong>Maribor</strong>, Iz prakse za prakso 32 Firence,Šola za osteoporozo 1 Kranjska Gora, Šola astme Maj 2 Portorož,297


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniRadenci, Srčno popuščanje Ljubljana, 35. srečanje delovnih skupin 2 <strong>ZD</strong>RAVNIKIOgled bolnišnice 1 Sarajevo, Obravnava bolnika Maj1 Atene,Psihiatrični kongres MAJ Kognitivna psihoterapija maj Ljubljana, Evropski kongres Maj Ohrid,Urgentna medicina 6 Pula, Nevropsihiatrični kongres Kreta, WONCA Kongres Portorož,Bolezni sodobnega časa <strong>Maribor</strong>, Akutni abdomen Švica, Strokovna ekskurzija Junij 1 Portorož,Strokovno srečanje <strong>Maribor</strong>, Akutni abdomen Delavnica Stockholm,Psihiatrija <strong>2009</strong> Kongres Ljubljana, Psihološka poročila Boston,6. psihogeriatično srečanje Varšava, Kongres Junij 2 Pariz, Kongres Julij 1 Laško,Psihoterapija Montreal, Psihogeriatični kongres Pisa, Kongres PHPS Dubrovnik,Nevropsihofarmakološki kongres Nevroznanstvena konferenca Kongnitivna psih. 2 Istanbul,Za<strong>dr</strong>avčevi dnevi 4 Ljubljana, V. šola antikoagulacijsko z<strong>dr</strong>avljenje Portorož, Ortopedsko srečanje September 1 Beltinci,ERS September Bled, Učna delavnica 6 Portorož, Bolezni sodobnega časa Oktober 2 Dunaj,Depresija, demenca 2 Logarska dolina, Delavnica 7 Portorož, Depresije in MB Perkinsoni Moravci,Šola za koronarne .srčno bolezni 3 <strong>Maribor</strong>, Novosti v osteologiji Oktober 1 Bled,298


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniKranjska gora, Fajdigovi dnevi <strong>Maribor</strong>, Delavnice iz multipe skleroze 3 <strong>ZD</strong>RAVNIKIBistrica, Izkušnje z<strong>dr</strong>av. del .pri uporabi sub. tn. 1 Radenci, Faze psihoterapevtskega procesa Oktober 5 BohinjskaDepresija Oktober Portorož, Tavčarjevi dnevi 10 Ljubljana, strokovni simpozij november 15Strokovno srečanje seminar Bled, Poliativna oskrba v osnovnem z<strong>dr</strong>. varstvu november Begunje,Redna skupščina z<strong>dr</strong>uženja za FRM November 2 Ljubljana, 3. šola o melanomu Portorož, Seminar duševnega z<strong>dr</strong>avja in nevrologije December 1 Zreče,Kongnitivna psih. December OSTALI Ljubljana, Učinkovito sporazumevanje med.z<strong>dr</strong>av. del. in bolnikom Pilates - tečaj Januar <strong>Maribor</strong>, Pacientove pravice in dolžnosti odvzem krvi Izola,Poklicna etika v lab. Medicini<strong>Maribor</strong>, Pacientove pravice 1 Ljubljana, Učinkovito sporaz.med. z<strong>dr</strong>. del. in bolnikom Februar 2Etika v z<strong>dr</strong>av. in babiški negi 14. redni posvet o obravnavi TBC 2Kakokovst preiskav Ptuj,Komunikacije 3Poklicna etika Ljubljana, Mediacija v socialnem delu <strong>Maribor</strong>,Etične in moralne dimenzije v ZN <strong>Maribor</strong>, Komunikacije 2 Ljubljana, Strokovno srečanje terapevta s p.odv. od alkohola Marec 1Podporna onkološka ZN in z<strong>dr</strong>avljenje 2 Ljubljana, Odvzem krvi 4Merjenje elektrolitov April 3 Rogla,ob večjih nesrečah 3Oskrba rizičnih skupin Ljubljana, Zakon o duševnem z<strong>dr</strong>avju Srečanje pediatrov med . sester Izola, Pilates - tečaj April 1 <strong>Maribor</strong>,299


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveni Delavnica April Portugalska, ogled bolnišnice 2 OSTALIMS in babice v skrbi za lastno z<strong>dr</strong>.in lepoto ž. 6 Ljubljana, 35. srečanje delovnih skupin Maj 1 <strong>Maribor</strong>,Vzpostavitev sistema vodenja kakovosti ISO Laboratorijska diagnostika ščitnice Celje, Lab. diagnostici ranje jeternih obolenj 3Jetrni odvzemi Portugalska, Ogled bolnišnice Med .sestre zagotavljajo kakovost Ljubljana,Zbornica FT Slovenije 1Strokovno srečanje DMS Maj <strong>Maribor</strong>, Z<strong>dr</strong>avstvena zakonodaja Junij 2 Rogla,Seminar sindikata Rogla, Etika v psihoterapiji <strong>Maribor</strong>, Z<strong>dr</strong>av. Zakonodaja v luči ZN Radovljica,Seminar sindikata 14. redni posvet o obravnavi TBC Junij Novi trendi v sodobni z<strong>dr</strong>avstveni negi Radovljica,Strokovno srečanje SZKK 2 Ljubljana, Organiziranost lab. dej. na primarnem n. <strong>Maribor</strong>, 2. mednarodni simpoziij September 1Funkcionalno izobr. iz psih September Strunjan, Celostni pristop k revmatičnem bolniku 4 Bled, Etika v belem <strong>Maribor</strong>,Kakovost v babiški in z<strong>dr</strong>. negi Bohinjska Bistrica, Uporaba subs.terapije 2 Logarska dolina, Člov.pravice tudi za med. sestre <strong>Maribor</strong>,Akutna stanja Učna del. o cepljenju 1 Ljubljana, Strokovno srečanje SZKK Oktober 3 <strong>Maribor</strong>,Odvzem krvi 3 Podčetrtek, Strokovni sestanek 1 Ljubljana, Hemostaza Oktober 2Bohinjska Bistrica, Izkušnje z<strong>dr</strong>av. del. pri uporabi sub. tn. 2 Ljubljana, Starši uživalci <strong>dr</strong>og -način pomoči njihovim <strong>dr</strong>užinam Oktober 1300Faze psihoterapevtskega procesa Funkcionalno izobraževanje iz psih. 2 <strong>Maribor</strong>, Golniški simpozij Oktober 1 Radenci,


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje Mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveni<strong>Maribor</strong>, 2. mednarodni znanstveni simpozij Oktober Bled, Paliativna oskrba OSTALIZ<strong>dr</strong>av. zakonodaja v luči z<strong>dr</strong>av. nege <strong>Maribor</strong>, Strokovno predavanje November 1 Ptuj,Okvare perif. živčevja 19 <strong>Maribor</strong>, V. mariborsko ortopedsko srečanje 2 Ptuj, Z<strong>dr</strong>av. zakonodaja v luči z<strong>dr</strong> .nege November 1PV Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležbaPacientove pravica in dolžnosti 2 OEZ<strong>dr</strong>av. zakonodaja v luči z<strong>dr</strong>avstvene nege februar 8 <strong>Maribor</strong>,Gora, Razjede nogah Bled, Z<strong>dr</strong>av. nega in sladkorna bolezen 1Etične in moralne dimenzije v. z<strong>dr</strong>. in babiški negi 7 KranjskaDelavnica -paliativna oskrba Komunikacije marec Oskrba rizičnih skup.preb. ob nesrečah 5 Ljubljana,Srečanje pediatrov in med. sester 3 Rogla, Podporna onkološka z<strong>dr</strong>av. nega 2 Bled, Okužbe in z<strong>dr</strong>av. nega april 1 <strong>Maribor</strong>,Patr. z<strong>dr</strong>av. nega starostnika april 7Infektologija, nekoč, danes, jutri <strong>Maribor</strong>, Mednarodni dan med. sester 12 Žalec,IBCLC svetovanje 3 Ljubljana, Med. sestre in babice znanje je moč Bled, Večdisciplinarni tim pri obravnavi pljučnega bolnika maj 1 Dobrna,Z<strong>dr</strong>av. Zakonodaja v luči ZN bolniki s kronično bol. Dihal Ljubljana, Komunikacija v p. oskrbi ob koncu življenja junij 2 <strong>Maribor</strong>,dostopnost z<strong>dr</strong>av. storitev za brezdomce Radovljica, Seminar sindikata junij 1 <strong>Maribor</strong>, Funk.izobr.iz psih. ZN in psihiatriji september 2 Ljubljana,o matičnih celicah iz popk. krvi 4 Ljubljana, Seminar Sežana, Z<strong>dr</strong>avljenje pulmoloških obolenj september 1Funk.izobr.iz psih. ZN in psihiatr. Laško, 6. mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji 2 Ljubljana, Duševno z<strong>dr</strong>avje in nosečnost oktober 3 <strong>Maribor</strong>,301


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniKakovost v z<strong>dr</strong>av. in babiški negi oktober 3 Bled, Poliativna oskrba v osnovnem z<strong>dr</strong>. varstvu 1 Moravske Toplice, Urgentna stanja v PV november 2 <strong>Maribor</strong>,Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležbaPreizkus znanja, central. ogrevanja Januar 1 UPRAVAZUP 7Letno poročilo <strong>2009</strong> Februar Sterilizacija 3 <strong>Maribor</strong>,Javna naročila 2 Ljubljana, Graditev objektov Radenci, Tehnični in vsebinski probl. kl. arhiv. ,Marec 1Izpolnjevanje potnih stroškov <strong>Maribor</strong>, Komunikacije 3Inšpekcijski nadzor Marec Javna naročila gradenj 2Spremembe ISO Ljubljana, Odpadki Portorož,Slatina, Sterilizacija ni igra Kranj, Legioneloze v z<strong>dr</strong>avstvu 1 <strong>Maribor</strong>, Konf. ob svetovnem dnevu z<strong>dr</strong>avja April 3 RogaškaSlatina, Srečanje ekonomistov 2 Ptuj, Nega tekstila Dornava, Preprečevanje bolnišničnih okužb 35 RogaškaUsposabljanje kurjačev Globalna fin. kriza ter trajnost. razvoj Portorož, NT konferenca 3Seminar Grčija Kreta- 17. internacional. Konf. On health promot. Ljubljana, Strokovno izobraževanje Maj 1 <strong>Maribor</strong>,Ogled bolnišnice 2 Praga, Eurodemonstracije Maj 1 Lisbona,I - izvršba - seminar Jesenice, Konferenca (1. študij.) 1Nov plačilni sistem v JS -ISPAP Seminar sindikata Junij 4Javna naročila September <strong>Maribor</strong>, Trošarine Oktober 2 Radovljica,302


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniKakovost v z<strong>dr</strong>avstveni negi <strong>Maribor</strong>, Trošarine Ljubljana, Blagajniško poslovanje 215. Strok .posvetovanje-integracija inf. 5 <strong>Maribor</strong>, Akutna stanja Oktober 1 Rogla,Predstavitev Windows 7 Oktober 1 Ljubljana, Pasti plačnega sistema November 2 <strong>Maribor</strong>,Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba VODSTVOStrok. uspos.- Nadzorni svet Računovodski seminar, januar Ljubljana, Letno poročilo 2008 Pacientove pravice dolžnosti februar Cape TOWN, Svetovni kongres MD ICOH 2 <strong>Maribor</strong>,Simpozij ICEM Šmartno pri Slovenj Gradcu, Debelost pri otr.in ml.8 marec 3 <strong>Maribor</strong>, Mednarodna konf.ob svet.dnevu z<strong>dr</strong>avja april 1 Brucelj,S<strong>dr</strong>ečanje pediatrov in med.sester april Ljubljana, 7. kongres ZN Slovenije maj 13 <strong>Maribor</strong>, Kakovostna zoboz<strong>dr</strong>av. Nega 9Slatina, 16.srečanje ekonomistov Ljubljana, 10 let viagre maj Bruselj, Evropski infekt.kongres junij RogaškaTečaj APLS julij 1 <strong>Maribor</strong>, Oskrba riz.skupin v primeru večjih naravnih katastrof september 21(sindikat- Medsebojni odnosi) oktober 20 Cambridge,Problematika pridobitne dejavnosti v JZ Rogla, 15.strok.posvetovanje -integracija inf.otoov oktober Brdo pri Kranju, 2.mednarodna konf.o kakovosti varnosti november 1 Ljubljana,Smisel paliativne oskrbe <strong>Maribor</strong>, Onkološki dnevi Celje, 3. Majhnov dan november 1 Ljubljana,303


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Z<strong>dr</strong>avstveniAktivna udeležba Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba 2Ljubljana, Moja kariera Quo Vadis januar 1 A- Žalec, Patr.z<strong>dr</strong>av.nega starostnika aril 2Rogaška Slatina, Nujna interna stanja v PHE 2 A Kranjska gora, IX.Kokaljevi dnevi 8 a- <strong>Maribor</strong>, Oskrba rizičnih skupin preb.ob nesrečah april A-7. ZN 4Kakovostna obrav.bolnika v <strong>dr</strong>už.med. 1 a- Ljubljana, 7. kongres ZN Slovenije 2 A-Ljubljaha, Mednarodni dan med.sester 3Rogaška Slatina, Zagotavljanje kakovosti 16 A-<strong>Maribor</strong>, Z<strong>dr</strong>avje in lepota ženske maj 27 A7. kongres ZN Slovenije 13 A-7. kongres z<strong>dr</strong>av. Babiške nege maj 1. mednarodna konf.reševalcev motoristov 2 A-Ljubljana,Portorož -16.mednaroidni simpozij o urgentni medicini 7Istanbul, 5. svetovni kongr. ISPRM Budimpešta, Kongres ESCAP junij Avsralija, Kongres WINFOCUS Valencija, V. Mediteranski kongres UM 2 a- Japonska, WCNH <strong>2009</strong> september 1Novi Trendi v sodobni z<strong>dr</strong>av.negi Ljubljana, mednarodna znanstvena konferenca Fram, Strokovno predavanje september 6.mednarodni simpozij dojenju in laktaciji 2Golnik, 7. golniški simpozij Z znanjem proti odvisnosti o nedovol.<strong>dr</strong>og a-Laško,Laško, 6.mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji a- <strong>Maribor</strong>, Urgentna medicina A- Portorož, Mednarodna konf.manegement oktober 1Strunjan - Celostni pristop k revmatol.bolniku a. <strong>Maribor</strong>, 2. znanstveni simpozij z med.udel. 2 A- Kranjska gora, Fajdigovi dnevi oktober 1304Južna Afrika, Emergency medicine in the developine world november 1 A-Kakovost v z<strong>dr</strong>av. negi oktober A- Moravske Toplice, Urgentna stanja v patr.v. 4 A- <strong>Maribor</strong>, WINFOCUS- tečaj urg ULTRAZVOKA Split, Major response to major incidents 1 a-Bled, Paliativna oskrba v osnovnem z<strong>dr</strong>.varstvu november 3


dom <strong>dr</strong>. <strong>Adolfa</strong> <strong>Drolca</strong> <strong>Maribor</strong>-Strokovno poročilo <strong>2009</strong> Strokovno izpopolnjevanje mesec udeležba Z<strong>dr</strong>avstveniOtrok v ortopediji november 2 A- Sganghai Kitajska-Kardiološki kongres december 1 a-<strong>Maribor</strong>,305

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!