geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Le de ni{ ko obru {e no in zgla je no povr{ je naj de mo po celot ni doli ni, za~en {i s hrb tom, na kate remsto ji Zasav ska ko~a na Pre ho dav cih. Lede ni{ ko obru {e na je tudi Bela ska la, strm skal nat skok, ki DolinoTri glav skih jezer lo~i od Lopu~ ni ce. Strm, lede ni{ ko obru {en skok ne pote ka v po vsem rav ni ~rti, temve~neko li ko viju ga in se pone kod raz {i ri v manj {e skal ne amfi tea tre. Kuna ver je na podob nih tvor bah v Ka -nin skem pogor ju na{el ero zij ske `le bo ve, za kate re dom ne va, da so delo lede ni ka (Ku na ver 1983, 250).Podob ne obli ke smo na{ li tudi na obmo~ jih Veli kih vrat in Bele ska le, a je te` ko trdi ti, da so dejan skodelo lede ni{ ke ero zi je.Kr ni ce, pol kro` no obli ko va ne glo be li pod str mi mi gre be ni v zgor njih, zaklju~ nih delih lede ni{ kih dolin,so pomem ben geo mor fo lo{ ki dokaz o ero zij sko-de nu da cij ski vlo gi pole de ni tve ter pod neb nih spre mem -bah v pre te klo sti, saj so upo rab ne tudi za ugo tav lja nje nek da nje vi{i ne sne` ne meje in obse ga pole de ni tve.Ker obi ~aj no nasta ne jo bli zu sne` ne meje ozi ro ma na njej, nji ho va zdaj{ nja dna ka`e jo na sne` no mejov ~a su nji ho ve ga nastan ka. Rela tiv na vi{in ska raz li ka med zdaj{ njo sne` no mejo in dnom krnic raz kri -va, za koli ko se je zni `a la vi{i na sne` ne meje v plei sto ce nu (Mrak 2003, 44). Na nevar nost tovrst ne gapos plo {e va nja opo zar ja ta Benn in Evans (2003, 372), ki trdi ta, da lah ko krni ce nasta ja jo tudi vi{ je.Pod oste njem gre be na Lepe ga [pi~ ja izsto pa jo tri krni ce, zapol nje ne z manj {i mi meli{ ~i. Med sebojso lo~e ne z nei zra zi ti mi pomo li. Zahod no od stran ske ga gre be na Brd sta {e dve obse` nej {i krni ci, kjerse je za~e njal lopu~ ni{ ki lede nik, zato sta bolj ali manj odpr ti pro ti jugu.Gi ba nje lede ni ka je gra vi ta cij sko, po doli ni navz dol, a zno traj lede ni ka obsta ja jo {e dru ga, manj {agiba nja, s ka te ri mi se pre mi ka kam nin sko gra di vo (Sum mer field 1991, 266; Benn in Evans 2003, 322–326).V zgor njem delu lede ni ka pre vla du je tla~ no pre mi ka nje, ki gra di vo, pad lo na lede nik, posr ka vase inga pomi ka pro ti dnu, do skal ne pod la ge ozi ro ma lede ni{ ke kota nje. V spod njem delu lede ni ka pre vla -du je jo vzgon ske sile, ki lede ni{ ki dro bir in osta lo gra di vo poti ska jo nazaj pro ti povr{ ju. Gra di vo, ki pri dedo dna lede ni ka, izdat no pos pe {u je bru {e nje `ivo skal ne pod la ge lede ni{ ke ga kori ta. V Do li ni Tri glav -skih jezer so mesto ma {e ved no vid ne raze na mati~ ni pod la gi. Nek daj jih je bilo goto vo mno go ve~,a so izgi ni le zara di kemij ske ga pre pe re va nja apnen ca. Lede ni{ ke raze so naj manj {e sle di lede ni{ keero zi je, po kate rih lah ko dolo ~i mo tudi smer pomi ka nja lede ni ka.Za ra di mo~ ne zakra se lo sti pod la ge so ti drob ni sle do vi mar sik je zabri sa ni. Povr{ je, neza{ ~i te no predzuna nji mi vpli vi, je dan da nes mo~ no koro zij sko raz je de no, tako da so sle di raz povsem zabri sa ne. Del -no so ohra nje ne le na skal ni pod la gi, pre kri ti z mo ren skim gra di vom.Lep pri mer lede ni{ kih raz je na zgla je ni `ivo skal ni pod la gi ju` ne ga roba Pete ga jeze ra. Odstra nje -no moren sko gra di vo je raz kri lo prej za{ ~i te ni del ska le. Poka za le so se manj {e raze, usmer je ne pro tijugu, v sme ri pre mi ka nja lede ni ka. Pre cej zgla je ne ga povr{ ja, pre kri te ga z mo ren skim gra di vom, je tudiv se ver nem delu Doli ne Tri glav skih jezer, med Pre ho dav ci in Zele nim jeze rom, zato lah ko dom ne va -mo, da bi bilo tudi na teh obmo~ jih pod gru{ ~em na mati~ ni pod la gi mogo ~e naj ti lede ni{ ke raze.Ku na ver (1961, 130) je pod ozkim moren skim nasi pom na desnem bre gu Mo~iv ca na{el glad ko `ivo -skal no povr {i no rde~ ka ste bar ve, izob li ko va no v ozke zaob lje ne poli ce, pote ka jo ~e v sme ri sever–jug.Le nekaj metrov vstran je ista skal na pod la ga mo~ no koro di ra na, saj je ni pre kri va lo moren sko gra di -vo in zato ni bila za{ ~i te na pred raz tap lja njem.Na sta nek dolo ~e nih vrst brazd in pli tvih `le bov Tar buck in Lut gens (1999, 297–298) ter Benn in Evans(2003, 327–332) pove zu je jo z ero zij skim delo va njem ledu. Poseb no tako ime no va ne mu pla sti~ ne muledu pri pi su je jo lede ni{ ko ero di ra ne gri ~e, hrb te, kota nje in dru ge obli ke lede ni{ ke ga povr{ ja. Pla sti~niled se je namre~ spo so ben pri la go di ti tudi ozkim raz po kam in more bit nim nepra vil no stim v izob li ko va -no sti povr{ ja. Tla~ ne sile ne delu je jo le v zgor njem delu lede ni ka, kakor tudi ne vzgon ske samo v nje go vemspod njem delu. Gre le za pre vla du jo ~o obli ko posa mez ne sile v do lo ~e nem delu, ~eprav se obe sko zicelot no lede ni{ ko gmo to pre ple ta ta in izme nju je ta.V so de lo va nju z gra di vom, ki ga lede nik pre na {a, se na zgla je ni povr {i ni lede ni{ ke ga kori ta pojav -lja jo ve~ je ali manj {e izbo kli ne ozi ro ma grbi ne, ki po umi ku ledu daje jo videz valo vi te pokra ji ne (Bennin Evans 2003, 323–326; Tar buck in Lut gens 1999, 307; Sum mer field 1991, 266), ime no va ne muto ni -ra no povr{ je (fran co sko roc he mou tonnée v po me nu šov~ ji hrb ti’) (Ku na ver 1985, 41). Tak {na valo vi tost86