Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~Tri glav ski narod ni park spa da med naj sta rej {e par ke v Al pah in po naj no vej {ih raz {i ri tvah obse gasko raj celot ne Julij ske Alpe v Slo ve ni ji. Prvi pred log za zava ro va nje sega v leto 1906 ali 1908, ure sni~enpa je bil leta 1924. Takrat je bilo na pobu di Odse <strong>ka</strong> za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kov Muzej -ske ga dru{ tva za Slo ve ni jo in Slo ven ske ga pla nin ske ga dru{ tva Alp ski vars tve ni park za dvaj set letzakup lje no ozem lje Doli ne Tri glav skih <strong>jezer</strong> s po vr {i no 1600 ha (Pe ter lin 1985). Raz me re v ti stem ~asu{e niso omo go ~a le traj ne ga zava ro va nja. Zakup na pogod ba se je izte kla sre di voj ne vihre leta 1944 inni bila podalj {a na, tako da je vars tvo uga sni lo. Po dol go let nih pri za de va njih je bilo leta 1961 zava ro -vanje obnov lje no, tokrat traj no in na neko li ko pove ~a ni povr {i ni 2000ha, saj se je dr`av na meja z raz vod ni cemed So~o in Savo zno va pomak ni la pro ti zaho du. Zava ro va no ozem lje je dobi lo urad no ime Tri glav skinarod ni park. S tem deja njem pa {e niso bili ure sni ~e ni vsi cilji »pra ve ga« narod ne ga par <strong>ka</strong>, zato stanasled nji dve deset let ji pora ja li nove pred lo ge za raz {i ri tev in preu re di tev nje go ve ga zava ro va nja. Tose je kon~ no zgo di lo leta 1981, ko je park dobil novo vse bi no in je nje go va povr {i na 83.807 ha ali dobrih838 km 2 `e sko raj dose gla zdaj{ njo (Pe ter lin 1985; med mre` je 4). Z no vim Zako nom o Tri glav skem narod -nem par ku (2010), se je povr {i na par <strong>ka</strong> pove ~a la {e za 175 ha, na 83.982 ha, saj je bilo v za va ro va noobmo~ je vklju ~e no nase lje Kne{ ke Rav ne z bli` njo oko li co.Park pred stav lja naj bolj zna ~il ne pokra jin ske prvi ne slo ven ske ga alp ske ga sve ta, od div je ga viso -ko gor ja do vseh poseb no sti kul tur ne pokra ji ne, ki jo je obli ko val ~lo vek in ji vti snil pe~at svo je tiso~ let nenav zo~ no sti (Pe ter lin 1985, 9).Ci lji in name ni, ki so botro va li usta no vi tvi Tri glav ske ga narod ne ga par <strong>ka</strong>, so zapi sa ni v 1. ~le nu zako -na iz leta 1981: »… Z na me nom, da se ohra ni jo izjem ne narav ne in kul tur ne vred no te, zava ru je avtoh to norast lins tvo, `ivals tvo in narav ni eko si ste mi ter zna ~il no sti ne`i ve ga sve ta, zago to vi ta z na rav ni mi danost -mi uskla jen nadalj nji raz voj kme tijs tva in goz dars tva, ohra ni in raz vi ja kul tur na kra ji na ter zago to vi jo raz vojin mate rial ni ter dru gi pogo ji za `iv lje nje in delo pre bi val cev v osred njem delu Julij skih Alp, omo go ~i tadelov nim lju dem in ob~a nom ter dru gim obi sko val cem u`i va nje narav nih in kul tur nih vred not ter rekrea -ci ja v na ra vi v tem pro sto ru in dopol ni dose da nje varo va nje, se s tem zako nom dolo ~i osred nji del Julij skihAlp za narav ni park pod ime nom Tri glav ski narod ni park …« (Za kon o Tri glav skem … 1981). Leta 2010 jebil spre jet nov zakon o Tri glav skem narod nem par ku (2010), a se vars tve ni cilji bis tve no ne raz li ku jejo.Na obmo~ ju par <strong>ka</strong> se `e od nek daj pre ple ta vrsta gos po dar skih dejav no sti, zna ~il nih za na{ alp -ski pro stor (kme tijs tvo, goz dars tvo, lov, turi zem), zato bi bilo nemo go ~e vpe lja ti in ure sni ~e va ti enot noza{ ~i to. Posle di~ no je bil park sko raj tri deset let ja raz de ljen na dve obmo~ ji (Pe ter lin 1985, 11).30.600 ha pro stra no rob no obmo~ je je zaje ma lo ni` je, spod nje dele dolin, nase lja, zim sko{ port nasre di{ ~a, gozd na te pla no te. To je obmo~ je kul tur ne pokra ji ne, koder ~lo vek gos po da ri `e sto let ja, zatosta kme tijs tvo in goz dars tvo (ob turiz mu) {e ved no glav ni gos po dar ski pano gi. Vars tve ni ukre pi na rob -nem obmo~ ju so bili pri la go je ni gos po dars tvu in raz vo ju doma ~i nov, zato je bilo manj ome ji tev; vpe ljanje bil vars tve ni re`im, ki velja za kra jin ske par ke.54.200 ha pro stra no osred nje obmo~ je par <strong>ka</strong> je zaje ma lo glav ne gor ske gre be ne, ne<strong>ka</strong> te re doli neozi ro ma nji ho ve zgor nje dele ter vsa osta la obmo~ ja ob gozd ni meji in nad njo, kjer je viso ko gor je. V temdelu so pre vla da li nara vo vars tve ni inte re si, vse dru go jim je mora lo biti podre je no; zato je bilo uza ko -nje no stro go vars tvo in ve~ pre po ve di.Po leg vars tve nih re`i mov za osred nje in rob no obmo~ je je bila uve de na {e tret ja, naj stro` ja obli <strong>ka</strong>vars tva, ki zaje ma posa mez ne narav ne rezer va te ter narav ne in kul tur ne spo me ni ke na celot nem obmo~juTri glav ske ga narod ne ga par <strong>ka</strong> (Mar tu ljek, Pi{ni ca, Mli na ri ca …). Ti spo me ni ki so izlo ~e ni kot obmo~ jas po seb nim name nom (Pe ter lin 1985).Z no vim Zako nom o Tri glav skem narod nem par ku iz leta 2010 je narod ni park raz de ljen na tri var -s tve na obmo~ ja. Prvo vars tve no obmo~ je je osred nje obmo~ je, ki je pred nost no name nje no ure sni ~e va njuvars tva in ohra nja nja narav nih vred not, prvo bit nih narav nih obmo ~ij div ji ne, rast lin skih in `ival skih vrst,nji ho vih oseb kov in habi ta tov, narav ne ga raz vo ja eko si ste mov in narav nih pro ce sov brez ~lo ve ko vih nego -Sli <strong>ka</strong> 20: Narav ne vred no te v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>. P70
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 232314561211781391410Naravne vrednotehidrološ<strong>ka</strong> naravna vrednota<strong>geomorfolo</strong>š<strong>ka</strong> naravna vrednota1234Jezero pod VršacemJezero v LaštahRjavo <strong>jezer</strong>oZeleno <strong>jezer</strong>oMla<strong>ka</strong> pod Vršaki67Jezero v LedvicahMla<strong>ka</strong> Pri utahMočivecDvojno <strong>jezer</strong>oČrno <strong>jezer</strong>o11Dolina Triglavskih <strong>jezer</strong>Debeli laštGladki laštKosmata laštamelišče pod Stadorjem58910121314jama0 0,5 1 2 kmAvtor vsebine: Bojan ErhartičAvtorica zemljevida: Manca VolkVir: ARSO, GURS© <strong>Geografski</strong> <strong>inštitut</strong> Antona Meli<strong>ka</strong> ZRC SAZU, 201271
Change language