geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dejav nik tega tudi ~lo vek, ki ~eda lje bolj vpli va na slab {a nje kako vo sti vode viso ko gor skih jezer (Re jecBran celj in Smre kar 2000).7.4 VARS TVO NARA VE»… Vars tvo nara ve je dejav nost, v ok vi ru kate re se izva ja jo dru` be ne aktiv no sti in pri za de va nja zaohra ni tev pred me tov vars tva, tj. izbra nih delov nara ve ozi ro ma nara ve kot celo te …« (Ber ginc 2006, 13).7.4.1 ZGO DO VI NA VARS TVAPrve aktiv no sti, ki bi jih lah ko ozna ~i li za za~e tek vars tva nara ve na ozem lju Slo ve ni je, se – polegvars tva ko~ev skih goz dov – nana {a jo prav na Julij ske Alpe in Tri glav sko pogor je, zla sti Doli no Tri glav -skih jezer (Pi sker nik 1965; Ber ginc 2006). Sega jo v ko nec 19. in za~e tek 20. sto let ja. De`el ne obla stiavstro-ogr ske monar hi je so izda le prve vars tve ne pred pi se in okro` ni ce o vars tvu korist nih ptic ter o varstvuogro `e nih rast lin skih vrst pla ni ke, Bla ga ye ve ga vol ~i na, tise ([i vic 1956; Pisker nik 1965; Sko ber ne 2005).Na ~ez mer no nabi ra nje rast lin in ogro `a nje neka te rih delov nara ve so `e pred tem opo zar ja li neka te -ri nara vo slov ci, lju bi te lji nara ve, pla nin ci in dru gi. Raz gle da ni posa mez ni ki so sku {a li ure sni ~e va ti ide jeo za va ro va nju posa mez nih naj vred nej {ih delov nara ve. Naj bolj znan je prav pred log Albi na Belar ja zazava ro va nje Doli ne Tri glav skih jezer iz leta 1906 ali 1908 (Pi sker nik 1965; Peter lin 1976; Pra prot nik inSko ber ne 1995; Mihe li~ in Vidrih 2001). Iz leta 1906 je tudi prva zna na pobu da za vars tvo jam (Simi} 2002).Do usta no vi tve narod ne ga par ka v Do li ni Tri glav skih jezer pa takrat {e ni pri{ lo, ker ni bilo mogo ~e ure -di ti pa{nih raz mer na na~in, ki bi bil zado vo ljiv tudi za bohinj ske kme te (Pi sker nik 1965, 64). A iz zapi sovje raz bra ti, kako celo vi to je Belar gle dal na Doli no Tri glav skih jezer, saj zava ro va nje pove zu je z geomor -fo lo{ ki mi (kra{ ki mi), geo lo{ ki mi, paleon to lo{ ki mi in bota ni~ ni mi zani mi vost mi, pri tem pa ne pozab ljaniti na kul tur no kom po nen to: »… Zelo dobro je pa poz na no kra jin skim sli kar jem, ki v div jem narav nempar ku sre ~a jo naj ve li ~ast nej {e moti ve na vsa kem kora ku …« (Be lar 1907). In doda ja: »… Nuj no bi bilotre ba pri po ro ~i ti, da se izklju ~i jo kakr {ni ko li pose gi v za va ro va no obmo~ je pri Sed mih jeze rih. S tem bise ohra ni li zad nji ostan ki viso ko gor skih pra goz dov pra sta rih mace snov za pri hod nje gene ra ci je …« (Be-lar 1907, 4).Spr va le delo ma uspe {na nara vo vars tve na pri za de va nja posa mez ni kov so se str ni la v prvi slo ven -ski dru{ tve ni orga ni za ci ji za vars tvo nara ve, to je Odse ku za vars tvo pri ro de in pri rod nih spo me ni kovpri Muzej skem dru{ tvu v Ljub lja ni leta 1919. Nje go vo naj po memb nej {e delo je bila spo me ni ca, ki jo jeleta 1920 pred lo `il de`el ni vla di. V njej sta bila poda na pred log za usta no vi tev ve~ zava ro va nih obmo -~ij, zava ro va nje rast lin skih in `ival skih vrst, jam z jam sko fav no ter pro gram za popu la ri za ci jo vars tvanara ve. V na sled njih letih je bil ure sni ~en le del pro gra ma iz spo me ni ce, med dru gim Alp ski park v do -li ni Tri glav skih jezer (Pi sker nik 1965; Peter lin 1976 in 1995).Ob kon cu dru ge sve tov ne voj ne je bila usta nov lje na prva poklic na stro kov na slu` ba za podro~ jevars tva nara ve (Pi sker nik 1965). Sle di lo je ve~ pred pi sov o za va ro va nju obmo ~ij, med dru gim leta 1961tudi o za va ro va nju Doli ne sed me rih jezer za narod ni park.Ra zen te red ke izje me je bilo pri usta nav lja nju narod nih par kov zaz nav no izra zi to neu god no ozra~ -je. Tako smo se Slo ven ci v krog novou sta nov lje nih par kov na evrop ski celi ni vklju ~i li {ele na za~et kuosem de se tih let prej{ nje ga sto let ja (Ber ginc 2006). Z gos po dar sko rast jo so se tudi v Slo ve ni ji kre pi lezah te ve po veli kih pro stor skih pose gih, kakr {ni naj bi bili hidroe ner get ske grad nje na zgor nji So~i, Cerk -ni{ kem in Pla nin skem polju ter smu ~ar ska sre di{ ~a v Tri glav skem pogor ju. Ber ginc (2006) doda ja, daje na kon cu vseh teh zgodb ve~i no ma pre vla da lo nara vo vars tve no sta li{ ~e. Ide je o ve li kih pro stor skihpose gih pa so v raz pra ve o po me nu vars tva oko lja in nara ve pri teg ni le tudi {ir{o jav nost. Ob jav ni pod -po ri in reak ci jah na take na~r te so se prav na teh obmo~ jih sko raj hkra ti poro di le in pone kod tudi dozo re leide je za usta no vi tev ve~ jih par kov nih obmo ~ij. Iz tak {nih raz mer je iz{el tudi Tri glav ski narod ni park (Ber-ginc 2006).69