geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ... geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...
Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~7.3.1.4 Jeze ro v Led vi cahNaj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih jezer le`i na nad mor ski vi{i ni 1830 m, na obmo~ ju, ime no va -nem v Led vi cah. Dol go je 320, {iro ko 120 in glo bo ko 15 m. Kljub led vi ~a sti obli ki naj bi ime dobi lo posli ko vi ti skal ni {krap lja sti grbi ni, nag nje nem la{tu na seve ro za hod ni stra ni jeze ra, ime no va ni Led vi ca(Tuma 1929). Zelo ver jet no je namre~, da so pastir ji lepo raz vi te kra{ ke poja ve v oko li ci, neko li ko raz -braz da ne la{te, {krap lje in `le bi ~e, ime no va li led vi ce in s tem dali pre de lu ledin sko ime. Lede ni{ ko obru {e naskal na grbi na, ki moli v je ze ro, je gola, vi{ je pro ti Lepe mu [pi~ ju pa pre vla du je jo skal ne poli ce z neskle -nje nim trav ni{ kim rast li njem. Na nas prot ni, vzhod ni stra ni, kjer pote ka pla nin ska pot, se pod Zel na ri cov je ze ro spu{ ~a jo obse` na meli{ ~a, ki ga posto po ma zasi pa va jo. V me li{ ~ih so dobro vid ni sle do vi delo -va nja teko ~e vode, nekak {ni ero zij ski `le bo vi, po kate rih ob~a sno te~e voda v je ze ro. Ju` ni del bre gaje pe{ ~en in ka`e na usta lje nost vod ne gla di ne. Tu sega rast lins tvo do bre ga. Okrog jeze ra raste jo posa -mez ni mace sni, ki so mesto ma zdru `e ni v manj {e sesto je. Stal ne ga povr {in ske ga pri to ka jeze ro nima,a se na seve ro vz hod ni stra ni pod gru{ ~em ob~a sno vidi pod tal ni poto ~ek. Drug dotok je povr {in ski,na nasprot nem bre gu, kamor pri te ka nekaj deset metrov dolg poto ~ek iz zamo~ vir je ne ga zem lji{ ~a(Gams 1962, 208). Jeze ro ima zelo mo~an pod vod ni dotok na sever ni stra ni. Ob~a sen povr {in ski dotokje {e s po bo ~ij na zahod ni stra ni jeze ra. Odtok je ob niz kem vodo sta ju sko zi gru{~ na ju` ni stra ni jeze -ra (Bran celj 2002). Po Gam su (1962, 210) pa sta odto ka dva, oba v vi {i ni gla di ne jeze ra: vzhod nej {ipod moren skim nasi pom, zahod nej {i pa na sti ku moren ske ga gra di va z ap nen ~a sto ska lo. Pri nobe -nem ni bilo vid ne luk nje, mar ve~ je voda poni ka la v dro bir ju. Nekaj metrov vi{ je je tudi z gru{ ~em invejev jem povsem zasut ponor. Sko zenj odte ka voda le ob izjem no viso kih vodah. Jeze ro v Led vi cah jeeno red kih jezer, kjer je vpliv ~lo ve ka {e ved no zane mar ljiv (Bran celj 2002). S sle dil ni mi posku si je bilaugo tov lje na nepo sred na pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi rom Mo~i vec nad Dvoj nim jeze rom.Sle di lo je za raz da ljo dobra dva kilo me tra (zra~ ne ~rte) rabi lo 4 dni. Po naved bah Branc lja (2002) seSli ka 19: Jeze ro v Led vi cah je naj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih jezer.BOJAN ERHARTI^66
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23voda v Je ze ru v Led vi ci zelo hitro menja, ob mo~ nej {ih de`ev jih v samo dveh dneh, kar pome ni okrog60.000 m 3 na dan! Z bar va njem je bila doka za na tudi pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi romSavi ca, med tem ko, zani mi vo, Jeze ro v Led vi cah in ^rno jeze ro hidro lo{ ko med seboj nista pove za na(Er har ti~ 2010f).7.3.1.5 Dvoj no jeze roJe ze ri v spod njem delu Doli ne Tri glav skih jezer sta po mne nju Gam sa (1962, 210) nasta li na sti kuzna ~il no rde~ ka sto obar va nih skri la vo-pe{ ~e nih jur skih kam nin in kom pakt nih tria snih apnen cev. Ob viso -kem vodo sta ju, naj po go ste je spom la di, se jeze ri zdru `i ta. Vzhod no od jezer je moren ski hrbet, ki Dvoj nojeze ro varu je pred zasi pa va njem meli{~ izpod sed la [tap ce. Lede ni{ ko obru {en in z mo ren skim gra -di vom pre krit je tudi hrbet, ki pre~ no raz dva ja jezer ski kota nji. Zahod ni breg sever ne je le`e ~e ga Pete gajeze ra z zna ~il nim klju ka stim zaliv~ kom je pre pad no skal nat. Sever no od Pete ga jeze ra sto ji Ko~a priTri glav skih jeze rih, ena izmed prvih pla nin skih posto jank v na {ih gorah.Je ze ri le`i ta na nad mor ski vi{i ni 1669 m in nima ta stal nih povr {in skih doto kov. V Peto jeze ro ob viso -ki vodi pri te ka voda po stru gi iz Mo~iv ca, zaje zi tve ne ga jezer ca, ki le`i okrog 150 m pro ti seve ru. Nekajvode pri te ~e tudi iz lukenj na zamo~ vir je nem povr{ ju bli zu sever ne ga bre ga jeze ra. Sta len, a {i bek pod -vod ni dotok, je le izpod veli ke ga bal va na tik ob jeze ru, na nje go vi vzhod ni stra ni. [esto jeze ro ima pravtako sta len, a {i bak pod vod ni dotok v bli `i ni veli ke ga bal va na na vzhod nem bre gu. Povr {in skih odto -kov ni, ima pa Peto jeze ro mo~an pod zem ni odtok sko zi ponor na za~et ku klju ka ste ga zaliv~ ka, tik podpre pad no ste no. Malo hra nil nih sno vi, ki jih je do nedav ne ga vse bo va lo Dvoj no jeze ro, je zado sto va lole za rast alg in vzdr `e va nje pre pro stih pre hra nje val nih verig, ki niso vse bo va le ple nil cev, {e zla sti nerib. V zad njih letih posta ja Dvoj no jeze ro vse bolj one sna `e no, saj se je zara di antro po ge ne ga vno sarib jezer skih zla tov ~ic (Sal ve li nus alpi nus) podr la pre hra nje val na veri ga. Ribe so pojed le vse plank -tonske rak ce, ki so dot lej uspe {no urav na va li rast alg, nji ho ve glav ne hra ne. Svo je je z neu re je nimodva ja njem odpad nih vod pris pe va la tudi bli` nja pla nin ska ko~a, saj je doda ten vnos hra nil nih sno vi{e pos pe {il raz rast alg (Er har ti~ 2004; Kuna ver 2008; Bran celj 2010). Sana ci ja jezer ske vode ni nujnale zara di sim bol ne ga ali ~us tve ne ga pome na jezer, ampak tudi zato, ker se ve~ ji del vode odva ja v Savico,ki napa ja Bohinj sko jeze ro in je obe nem vir pit ne vode. Tudi zato je kopa nje v Dvoj nem jeze ru pre po -ve da no.V oko li ci Dvoj ne ga jeze ra je {e ve~ ob~a snih sto je ~ih voda. Pod izvi rom Mo~i vec je majh no zaje zi -tve no jeze ro, name nje no vod ni oskr bi bli` nje pla nin ske ko~e. V pre te klo sti je na krat ki raz da lji, le nekajdeset metrov, od izvi ra do pono ra Mo~iv ca obsta ja la pli tva narav na mla ka (Er har ti~ 2010g).7.3.1.6 ^rno jeze ro^r no jeze ro je naj ju` nej {e v sku pi ni Tri glav skih jezer. Nasta lo je na sti ku Lopu~ ni ce, ki je del ozi ro -ma podalj {ek Doli ne Tri glav skih jezer, in podo lja, ime no va ne ga Dol pod Sta dor jem. Zara di ni` je nad mor skevi{i ne (1325 m) je sen~ na jezer ska kota nja 700 m za robom Komar ~e obda na z me {a nim goz dom, kardaje oko li ci jeze ra tem nej {o bar vo, ki se zrca li na vod ni gla di ni; po njej se jeze ro tudi ime nu je. ^rnojeze ro je dol go 150, {iro ko 80 in glo bo ko 9 m. Vod na gla di na podob no kot pri dru gih jeze rih mo~ no kole -ba. Voda je med vse mi jeze ri naj to plej {a, kar pri teg ne {te vil ne kopal ce, ~eprav je kopa nje pre po ve da no.V ^r nem jeze ru je opi sa na ende mi~ na pod vr sta alp ske ga pup ka (Tri tu rus alpe stris lacus nigri). Jeze -ro nima stal ne ga povr {in ske ga pri to ka ali odto ka, pa~ pa voda raz pr {e no dote ka iz ve~ sme ri, odte kapa ver jet no sko zi {pra nje v bre gu jeze ra. Ju` ni breg je zelo strm, delo ma ga obli ku je kom pakt na apnen -~a sta ste na, delo ma podor no gra di vo. S se ver ne stra ni jeze ro zasi pa va obse` no meli{ ~e izpod Sta dor ja.S sle de njem je bilo doka za no, da ^rno jeze ro ni pove za no z Je ze rom v Led vi cah, Mo~iv cem ali Dvoj -nim jeze rom, ~eprav se vse pod zem ne poti kon ~a jo v iz vi ru Savi ce. Je torej zunaj glav ne ga vod ne gatoka zgor njih jezer in ima povsem lo~e no pada vin sko zaled je (Er har ti~ 2010h).67
- Page 17 and 18: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2315
- Page 19 and 20: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 233 OME JI TEV
- Page 21 and 22: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23obravnavano
- Page 23 and 24: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 234 METO DE DE
- Page 25 and 26: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 27 and 28: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2325
- Page 29 and 30: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 31 and 32: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Ne `i vi del
- Page 33 and 34: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Za ra di neu
- Page 35 and 36: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23»… red ki
- Page 37 and 38: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 235.4.1 VRED N
- Page 39 and 40: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23no sti. Obi
- Page 41 and 42: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• kul tur
- Page 43 and 44: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23V sklop meri
- Page 45 and 46: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23vred no te n
- Page 47 and 48: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23na pred nost
- Page 49 and 50: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23meto do lo g
- Page 51 and 52: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 236 JULIJ SKE
- Page 53 and 54: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 55 and 56: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Pred lo gov
- Page 57 and 58: AKGEOGRAFIJA SLOVENIJE 23PečKAKepa
- Page 59 and 60: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja
- Page 61 and 62: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Geološka ka
- Page 63 and 64: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 65 and 66: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3 HIDRO GE
- Page 67: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 237.3.1.1 Jeze
- Page 71 and 72: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23dejav nik te
- Page 73 and 74: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23231456121178
- Page 75 and 76: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• Mo~i vec
- Page 77 and 78: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 79 and 80: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23v ter ciar j
- Page 81 and 82: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Goriški rob
- Page 83 and 84: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23laštimeja D
- Page 85 and 86: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23tem pe ra tu
- Page 87 and 88: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23• krni ce,
- Page 89 and 90: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 91 and 92: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23morenski nas
- Page 93 and 94: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 95 and 96: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 97 and 98: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23MARIJAN PE^A
- Page 99 and 100: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 42: R
- Page 101 and 102: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Te eno te la
- Page 103 and 104: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23S po mo~ jo
- Page 105 and 106: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 107 and 108: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 109 and 110: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 111 and 112: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23BOJAN ERHART
- Page 113 and 114: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Elip ti~ ne
- Page 115 and 116: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23saj na tan k
- Page 117 and 118: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23Sli ka 53: K
Geo mor fo lo{ <strong>ka</strong> <strong>dedi</strong>{ ~i na v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>Bo jan Erhar ti~7.3.1.4 Jeze ro v Led vi cahNaj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong> le`i na nad mor ski vi{i ni 1830 m, na obmo~ ju, ime no va -nem v Led vi cah. Dol go je 320, {iro ko 120 in glo bo ko 15 m. Kljub led vi ~a sti obli ki naj bi ime dobi lo posli ko vi ti s<strong>ka</strong>l ni {krap lja sti grbi ni, nag nje nem la{tu na seve ro za hod ni stra ni jeze ra, ime no va ni Led vi ca(Tuma 1929). Zelo ver jet no je namre~, da so pastir ji lepo raz vi te kra{ ke poja ve v oko li ci, neko li ko raz -braz da ne la{te, {krap lje in `le bi ~e, ime no va li led vi ce in s tem dali pre de lu ledin sko ime. Lede ni{ ko obru {e nas<strong>ka</strong>l na grbi na, ki moli v je ze ro, je gola, vi{ je pro ti Lepe mu [pi~ ju pa pre vla du je jo s<strong>ka</strong>l ne poli ce z neskle -nje nim trav ni{ kim rast li njem. Na nas prot ni, vzhod ni stra ni, kjer pote <strong>ka</strong> pla nin s<strong>ka</strong> pot, se pod Zel na ri cov je ze ro spu{ ~a jo obse` na meli{ ~a, ki ga posto po ma zasi pa va jo. V me li{ ~ih so dobro vid ni sle do vi delo -va nja teko ~e vode, ne<strong>ka</strong>k {ni ero zij ski `le bo vi, po <strong>ka</strong>te rih ob~a sno te~e voda v je ze ro. Ju` ni del bre gaje pe{ ~en in <strong>ka</strong>`e na usta lje nost vod ne gla di ne. Tu sega rast lins tvo do bre ga. Okrog jeze ra raste jo posa -mez ni mace sni, ki so mesto ma zdru `e ni v manj {e sesto je. Stal ne ga povr {in ske ga pri to <strong>ka</strong> jeze ro nima,a se na seve ro vz hod ni stra ni pod gru{ ~em ob~a sno vidi pod tal ni poto ~ek. Drug dotok je povr {in ski,na nasprot nem bre gu, <strong>ka</strong>mor pri te <strong>ka</strong> ne<strong>ka</strong>j deset metrov dolg poto ~ek iz zamo~ vir je ne ga zem lji{ ~a(Gams 1962, 208). Jeze ro ima zelo mo~an pod vod ni dotok na sever ni stra ni. Ob~a sen povr {in ski dotokje {e s po bo ~ij na zahod ni stra ni jeze ra. Odtok je ob niz kem vodo sta ju sko zi gru{~ na ju` ni stra ni jeze -ra (Bran celj 2002). Po Gam su (1962, 210) pa sta odto <strong>ka</strong> dva, oba v vi {i ni gla di ne jeze ra: vzhod nej {ipod moren skim nasi pom, zahod nej {i pa na sti ku moren ske ga gra di va z ap nen ~a sto s<strong>ka</strong> lo. Pri nobe -nem ni bilo vid ne luk nje, mar ve~ je voda poni <strong>ka</strong> la v dro bir ju. Ne<strong>ka</strong>j metrov vi{ je je tudi z gru{ ~em invejev jem povsem zasut ponor. Sko zenj odte <strong>ka</strong> voda le ob izjem no viso kih vodah. Jeze ro v Led vi cah jeeno red kih <strong>jezer</strong>, kjer je vpliv ~lo ve <strong>ka</strong> {e ved no zane mar ljiv (Bran celj 2002). S sle dil ni mi posku si je bilaugo tov lje na nepo sred na pove za va med Jeze rom v Led vi cah in izvi rom Mo~i vec nad Dvoj nim jeze rom.Sle di lo je za raz da ljo dobra dva kilo me tra (zra~ ne ~rte) rabi lo 4 dni. Po naved bah Branc lja (2002) seSli <strong>ka</strong> 19: Jeze ro v Led vi cah je naj ve~ je jeze ro v Do li ni Tri glav skih <strong>jezer</strong>.BOJAN ERHARTI^66