geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Sli ka 15: Jur ski apnen ci zna ~il ne rde~ ka ste bar ve ju` no od Jeze ra v Led vi cah.BOJAN ERHARTI^kri noid ni apnen ci. Tik pod nariv ni co so preg ne te ni rde ~i lapo rov ci in lapor na ti apnen ci (Ce larc in Her -lec 2007). Na vzhod ni stra ni Dvoj ne ga jeze ra in Mo~iv ca ter v oz kem pre va lu, po kate rem je spe lja napot s Pre ho dav cev na Doli~, tito nij ske apnen ce pokri va jo zelen ka sti in rde~ ka sti, neko li ko gli na sti apneniskri lav ci. Vzhod no od Dvoj ne ga jeze ra pre ha ja jo celo v pe{ ~e nja ke s {te vil ni mi gomo lji ro`en cev (Grim -{i ~ar 1962; Ramov{ 1974).Na jur ske used li ne so nari nje ni nes kla do vi ti, tako ime no va ni cor de vol ski ali tri glav ski apnen ci (Ra -mov{ 1974, 10; Ramov{ 1978). Tri glav ski jih ime nu je jo zato, ker se nik jer drug je ne pojav lja jo v tak {niobli ki in debe li ni (Seidl 1929; Dozet in Buser 2009, 187). Cor de vol ski apnen ci so svet li, pre cej drob ljivi,ven dar brez fosil nih ostan kov. Gra di jo vse naj vi{ je vrho ve Julij skih Alp. Zna ~il no je, da so se v dach steinskihapnen cih raz vi li kra{ ki poja vi, v tri glav skih pa le izje mo ma. Po zad njih ugo to vi tvah so tria sni apnen ci v ce -lot nem seve ro za hod nem oste nju Kanjav ca nari nje ni na okrog 80 m debe lo zapo red je jur skih pli tvo vod nihapnen cev, pone kod v nji ho vem vrh njem delu pa naj de mo tudi glob lje vod ne kri noid ne apnen ce tipa ros -so ammo ni ti co. Nji hov obseg in debe li na sta pre cej ve~ ja, kot je bilo pri ka za no doslej (Ce larc in Her lec 2007).Ce larc (2004) opo zar ja, da cor de vol ski apnen ci in dolo mi ti niso samo kar nij ske, ampak tudi ladi nijskesta ro sti. Zato meni, da je imen ska izpe ljan ka »cor de vol ski« neu strez na, saj je poleg napa~ ne kro no stra -ti graf ske uvr sti tve kam nin, ki jih ozna ~u je mo s tem ime nom, nes klad na tudi s stra ti graf sko nomen kla tu ro(Ce larc 2004).Sla ten ski nariv iz cor de vol ske ga apnen ca pokri va pla sti Krn ske ga pokro va ozi ro ma nariv ne gru dev oz kem pasu od Rja vi ne do vrha Tri gla va in naprej pro ti Kanjav cu, od koder se vzhod no od Doli ne Tri -glav skih jezer raz {ir ja pro ti jugu. Nariv, ime no van po vrhu Slat na (2077 m) vzhod no od Ti~a ric(Ra mov{ 1974, 397), je po novej {ih raz la gah tek ton ska krpa (Jur kov {ek 1986 in 1987; Celarc in Her -lec 2007), ki je ver jet no osta nek ekstrem ne ga dvi ga sever ne ga kri la Julij ske plat for me ob podri va njuZuna njih Dina ri dov (Pla cer 2008). Med tem ko raz ni avtor ji nava ja jo raz li ~en obseg Sla ten ske tek ton -ske krpe, ta po mne nju Celar ca in Her le ca (2007) {e ni popol no ma jasen. Tako je Ramov{ menil, da60