geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

Geo mor fo lo{ ka dedi{ ~i na v Do li ni Tri glav skih jezerBo jan Erhar ti~Suk ce si je raz nih gozd nih faz ozi ro ma pod faz so dobro pre poz nav ne, toda ka`e jo mno go manj pove -za no sti, kot se to vidi pri ni`in skih goz do vih. Nek da nji viso ko gor ski gozd je bil torej le sku pek indi vi duov,zato je bil tudi bis tve no ob~ut lji vej {i za pod neb ne in ~lo ve{ ke vpli ve. Gozd no rav no ves je je bilo na takihekstrem nih rasti{ ~ih zelo labil no in ga je bilo kaj lah ko poru {i ti, a te` ko ali celo nemo go ~e spet vzpo -sta vi ti ([er celj 1962).7.2 GEO LO[ KE ZNA ^IL NO STI DOLI NEOb mo~ je Tri glav ske ga narod ne ga par ka tek ton sko spa da v Ju` ne Alpe. Zanje je zna ~il na nagu ba -na, nariv na in pre lom na tek ton ska zgrad ba, ki je posle di ca pri ti skov Afri{ ke tek ton ske plo{ ~e ozi ro maJadran sko-Apu lij ske mikro plo{ ~e na Evra zij sko tek ton sko plo{ ~o (Pla cer 2008). Nari va nje kam nin jepote ka lo od seve ra pro ti jugu in je ustva ri lo obse` ne pokro ve, med kate ri mi naj ve~ je obmo~ je narod -ne ga par ka pokri va Krn ski pokrov ozi ro ma nariv Julij skih Alp (Bu ser 1986a in 1986b).V Ju` nih Alpah so na povr{ ju kam ni ne Slo ven ske ga baze na mezo zoj ske sta ro sti in zgor nje tria snekam ni ne Julij ske kar bo nat ne plat for me (Ogo re lec 2001; Pla cer 2008). Zgrad ba je pove za na s struk tu -ro Julij skih (in Kam ni{ ko-Sa vin skih) Alp v sme ri zahod–vzhod ter z izri va njem ob Peria driat ski pre lom niconi. Ju` noalp ska nariv na meja pred stav lja ju` ni rob cone nariv nih pre lo mov, ki na vzhod u sega jo doSav ske ga pre lo ma. Njen sever ni rob je Krn sko-Kob lan ski nariv ni pre lom, ki so ga v sta rej {ih raz pra vahinter pre ti ra li kot mejo Julij ske ga pokro va. Novej {e {tu di je (Pla cer 2008) opu{ ~a jo ide jo o Ju lij skem pokro -vu in Julij ske Alpe obrav na va jo kot nariv no gru do.Tri glav sko pogor je je iz dveh nariv nih enot: Krn ske ga pokro va, ime no va ne ga tudi nariv Julij skih Alp,in Sla ten ske ga nari va (Jur kov {ek 1987), ozi ro ma po novej {ih dog na njih iz nariv ne gru de Julij skih Alpin Sla ten ske tek ton ske krpe (Pla cer 2008). Ve~ ji del obrav na va ne ga ozem lja pred stav lja Krn ski pokrov.Sestav lja jo ga kar bo nat ne kam ni ne tria sne sta ro sti, med kate ri mi pre vla du je zgor nje tria sni dach stein -ski apne nec norij sko-re tij ske sta ro sti. Raz voj dach stein ske ga apnen ca v Ju lij skih Alpah je zelo podo benkot na {ir{em obmo~ ju Ju` nih Alp, kar ka`e na enot ne, na {iro ko raz pro stra nje ne sedi men ta cij ske inpaleo geo graf ske raz me re v no ri ju in reti ju. To je bilo mo` no le z urav no te `e ni ma sedi men ta ci jo apnen -ca in tonje njem kar bo nat ne plat for me (Ogo re lec in Buser 1996). Po mne nju Ramov {a (1974 in 1985)so zara di spre mi nja nja pod neb ja ali dru gih raz lo gov med sicer dokaj ena ko mer ni mi sedi men ta cij ski micikli nasta ja li pre sled ki, kar se vidi v le zi kah med plast mi. Spre mi nja le so se tudi `iv ljenj ske raz me re,ki so omo go ~a le raz voj raz li~ nih orga niz mov. Skla dov ni co dach stein skih apnen cev naj de mo od vzno` -ja Komar ~e do zgor nje ga kon ca Doli ne Tri glav skih jezer.V Do li ni Tri glav skih jezer je dach stein ski apne nec pokrit s kam ni na mi jur ske sta ro sti, zla sti apnen -cem ter rde ~im in zelen ka stim lapo rov cem (Jur kov {ek 1987). V zgor nji juri (malm) so se odlo `i li tito nij skiapnen ci, ki so v pri mer ja vi z dach stein ski apnen ci bolj tan ko skla do vi ti, raz li ku je jo pa se tudi po rde~ ka -sti bar vi (Grim{i ~ar 1962). So ve~i no ma jedr na ti, pogo sto vse bu je jo okro gla ste man ga no vo-`e lez ne gomo lje,v~a sih tudi ro`en ce. Zakra se li so prav tako kot dach stein ski apnen ci. Naj de mo jih ob poti s pla ni ne Vi{ev -nik na Ov~a ri jo in v vsem osred njem delu Doli ne, od Dvoj ne ga do Prve ga Tri glav ske ga jeze ra. Pla sti pre cejena ko mer no vpa da jo pro ti vzhod u, ob poti na Ov~a ri jo in {e bolj pod Hri ba ri ca mi so tudi mo~ no nagu -ba ne (Grim{i ~ar 1962; Ramov{ 1974; Buser 1986b; Jur kov {ek 1987). Nagu ba nost drob no pla sto vi tihapnen cev pod Hri ba ri ca mi je posle di ca pri ti ska nari va jo ~e se Sla ten ske tek ton ske krpe (Ra mov{ 1974, 397).Ce larc in Her lec (2007) nava ja ta, da je do 50 m debe la plast jur ske ga oolit ne ga apnen ca pomemb -na za razu me va nje tek ton ske zgrad be. Dobro vid na plast v vr {nem delu Vod ni ko ve ga Vr{a ca je odre za naob nor mal nem pre lo mu v sme ri sever–jug. Masiv Kanjav ca je v pri mer ja vi z Vod ni ko vim Vr{a cem spu{ -~en za prib li` no 200 m, kar lah ko skle pa mo iz spod nje meje oolit ne pla sti (Ce larc in Her lec 2007). S temje seve da za prav toli ko spu{ ~e na tudi plo skev Sla ten ske ga nari va ozi ro ma tek ton ske krpe. Nad oolit -no plast jo, ki je debe la prib li` no 30m, so odlo `e ni pli tvo vod ni lia sni plast na ti apnen ci, pone kod tudi rde~ ka stiSli ka 14: Geo lo{ ki zem lje vid obmo~ ja. P58