geomorfolo[ka dedi[^ina v dolini triglavskih jezer - Geografski inštitut ...

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23se pojav lja jo te`a ve, pove za ne zla sti s krat ki mi nizi opa zo vanj in red ko mre `o meteo ro lo{ kih postaj. V Do -li ni Tri glav skih jezer meteo ro lo{ ke posta je ni, najb li` ji sta pri Domu na Kom ni in na Kre da ri ci, ~epravsled nja zara di ve~ je nad mor ske vi{i ne in lege na vzpe ti ni za preu ~e va no obmo~ je ni rele vant na.Po podat kih meteo ro lo{ ke posta je Dom na Kom ni je pov pre~ na let na tem pe ra tu ra na 1500 m nad -mor ske vi{i ne okrog 3,7, januar ska –4, julij ska pa 12,4 °C (Ogrin in Bran celj 2002, 25). Tem pe ra tur nigra dien ti, izra ~u na ni s po mo~ jo postaj na raz li~ nih nad mor skih vi{i nah, raz kri va jo, da se pov pre~ na let -na tem pe ra tu ra na vsa kih 100 m zni `a za 0,49 °C.Raz po re di tev pada vin prek leta ka`e na sub me di te ran ski pada vin ski re`im s pri mar nim vi{ kom v jese -ni, obi ~aj no novem bra, in sekun dar nim vi{ kom poz no spom la di, maja ali juni ja. Po podat kih avto mat skemeteo ro lo{ ke posta je pri Dvoj nem jeze ru, ki je delo va la le nekaj let, je bilo v ob dob ju 1997–2000 pov -pre~ no nekaj nad 2000 mm pada vin (Ogrin in Bran celj 2002, 28–29). Gle de na mno go vi{ ja dol go let napov pre~ ja v so seds tvu (Le pe na 3018 mm, Vogel 3077 mm, Sta ra Fu`i na 2333 mm; Ogrin in Bran -celj 2002, 28) skle pa mo, da Doli na Tri glav skih jezer prej me nekaj ve~ pada vin, kot so poka za le krat ko ro~ nemeri tve. ^eprav je zla sti sever ni del doli ne v pa da vin ski sen ci gre be na Lepe ga [pi~ ja, Pla ske ga Voglain ^ela, inter po li ra ne vred no sti pada vin ske kar te naka zu je jo vred no sti okrog 3000 mm (Geo graf ski atlasSlo ve ni je 1998, 99).Vi {in ski vege ta cij ski pre rez sega od sub me di te ran ske zdru` be do viso ko gor ske ga rast lins tva. Lopu~ -ni co ve~i no ma pre ra{ ~a gozd, ki bolj ali manj skle nje no sega vse do Dvoj ne ga jeze ra ozi ro ma donad mor ske vi{i ne okrog 1700 m. Vi{ je je red kej {i in je vezan pred vsem na moren sko gra di vo.Posamezna dre ve sa sega jo vse do Jeze ra v Led vi cah. Zla sti na zahod nem delu doli ne je veli ko ru{ ja.Pol gr mi ~a sto rast je pri pa da sku pi ni habi tat nih tipov s sle ~em in sle~ ni kom (Do bra vec in [i{ ko 2002).Pe lod ne ana li ze so raz kri le, da je kma lu po kon cu pole de ni tve pre vla do val boro vec (rde ~i bor, Pinussil ve stris), a ga je hitro izpo dri ni la smre ka, ki je bila nato vse sko zi vodil no gozd no dre vo na tem obmo~ -ju. Nena vad na je odsot nost ru{ ja v za ~et nih obdob jih, saj bi po umi ku lede ni kov naj prej pri ~a ko va li nase li tevru{ ja in {ele nato dre ve sa stih borov cev. Dan da nes ni na preu ~e va nem obmo~ ju niti sle du o rde ~em boru,ru{ ja (Pi nus mugo) pa je zelo veli ko ([er celj 1962).[er celj (1962) je na pod la gi ana li ze pelo da izlo ~il nasled nje raz voj ne faze goz da:• faza boro vih goz dov, ki je tra ja la le malo ~asa, saj je le zapol ni la ~asov ni pre sle dek med umi kom leduter nase li tvi jo listav cev.• faza smre ko vih me{a nih goz dov. Faza ni enot na, ampak jo gle de na pre vla du jo ~o sou de le` bo zdajene, zdaj dru ge vrste listav cev raz de li v ve~ pod faz: smre ko vo-le sko vo, smre ko vo-hra sto vo, smre ko -vo-bu ko vo pod fa zo. Za ~asa zad nje ga smre ko ve ga mak si mu ma so bili vsi listav ci mo~ no pri za de ti,zla sti bukev in me{a ni hra stov gozd, in si poz ne je niso ve~ opo mo gli. Le {e jel {a in leska sta ob ponov -nem upa du smre ke zno va neko li ko pri do bi li. S smre ko vo-le sko vo-jel {e vo fazo je bil dose `en zad njivzpon listav cev, saj so nato za~e li vsi pro pa da ti. S tem se je za~e la zad nja pod fa za, ki jo je zabe le -`il [er celj (1962), to je ~as smre ko vo-je lo vo-bo ro vih goz dov.^e pogle da mo dana{ nje sta nje v Do li ni Tri glav skih jezer vidi mo, da je v zad njih sto let jih pri{ lo doznat nih spre memb: listav ci so izgi ni li, smre ka se je umak ni la ni` je. V oko li ci Mla ke Pri utah je ostal le{e mace sen, vso izgi nu lo gozd no vege ta ci jo pa je nado me sti lo ru{ je (Pi nus mugo). [er celj (1962) dom -ne va, da sega dokon~ ni umik goz da z ob mo~ ja pla ni ne Pri utah v 15. ali 16. sto let je. Iz obdob ja takoime no va ne male lede ne dobe namre~ tudi v dru gih evrop skih de`e lah poz na mo ve~ pri me rov nagle -ga zni `e va nja gozd ne meje in umi ka buk ve. Obdob je sov pa da z raz ma hom `ele zars tva in gla `u tars tva(Re jec Bran celj in Smre kar 2000, 51). [er celj (1962) nava ja, da je bukev na Gorenj skem za~e la naza -do va ti kot »`r tev plav `ars tva«.Vi so ko gor ski gozd se je, ~eprav po sesta vi dru ga ~en od ni`in ske ga, po~a si spre mi njal od za te raz -me re dokaj ter mo fil nih oblik pro ti kon~ nim, manj ter mo fil nim ozi ro ma mezo fil nim, nazad nje pa je pre {elv po pol no ma krio fil no, hlad nim in su{nim raz me ram pri la go je no obli ko vege ta ci je. Ta spre mem ba, kise je sicer manj opaz no doga ja la tudi v ni `in skih goz do vih, je v vi so ko gor skih goz do vih pote ka la mno -go radi kal ne je in je zato tudi pre cej bolj opaz na ([er celj 1962).57